018-096/2025 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba DAB+ sistema v predorih AC/HC daljših od 500 m«, ki ga je vložil vlagatelj SUBNET, tehnično svetovanje, d.o.o., Sorška cesta 39, Škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 15. 9. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o neoddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 313/2025-SPZJN-000037/2025 z dne 29. 7. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 27. 5. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003935/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 341834-2025, z enim popravkom.

Naročnik je 1. 8. 2025 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev« št. 313/2025-SPZJN-000037/2025 z dne 29. 7. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), iz katere izhaja, da javnega naročila ni oddal, ker je za obe prejeti ponudbi ugotovil, da sta nedopustni. Za vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da je v njej predložena tehnična dokumentacija proizvajalca ponujene opreme za DAB+ platformo, predložitev katere na podlagi določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer ni bila zahtevana – vendar se ta, upoštevajoč vlagateljevo predložitev, šteje kot del ponudbe, zato jo je pregledal. Naročnik je po pregledu predmetne tehnične dokumentacije ugotovil, da iz nje ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz prve in druge alineje točke 6.1 Projektne naloge, tj. zahteve glede strežniške osnove z Linux ali Windows operacijskim sistemom in programsko opremo ter zahteve glede realizacije v virtualiziranem okolju. Ob citiranju šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in navedbi nekaterih odločitev Državne revizijske komisije naročnik meni, da dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ni dopustna, zato vlagatelja ni pozival k dopolnitvi oziroma popravku ponudbe glede tehnične dokumentacije. Upoštevajoč navedeno je naročnik ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato jo je, skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zavrnil kot nedopustno. Naročnik navaja še, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je v njej predložen zahtevani certifikat proizvajalca opreme (za strokovnjaka za opravljanje tehnične podpore) v tujem jeziku, kar ni skladno z določbo 11. točke Navodil ponudnikom (ki se nanaša na jezik ponudbe), vendar vlagatelja v tem delu ni pozival na dopolnitev, saj ta ne bi spremenila ocene o nedopustnosti njegove ponudbe.

Vlagatelj je 7. 8. 2025 zoper odločitev o neoddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se izpodbijana odločitev naročnika razveljavi ter se mu naloži, da opravi ponovni pregled njegove ponudbe in mu omogoči pojasnilo ponudbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Po uvodnem povzetku naročnikovih ugotovitev v izpodbijani odločitvi vlagatelj navaja, da je v ponudbi v vseh zahtevanih in predloženih obrazcih potrdil, da s podpisom jamči, da je ponujena oprema skladna s Projektno nalogo in PZI dokumentacijo, v kateri je naročnik v tehničnih zahtevah (16. alineja točke 2.2.1) za DAB+ platformo jasno navedel tip platforme, ki zadosti zahtevanim tehničnim pogojem, tj. »PrecisionWave DAB VBI«. V tej zvezi vlagatelj zatrjuje, da je ponudil prav to opremo, za katero je v ponudbi predložil tudi tehnično dokumentacijo. Čeprav slednja z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) ni bila izrecno zahtevana, pa z njegove strani predložena tehnična dokumentacija jasno potrjuje ustreznost ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami, torej tudi izpolnjevanje zahteve o delovanju tehnične rešitve na operacijskem sistemu Linux (informacija o tem je javno dostopna na spletni strani proizvajalca) ter zahtevano upravljanje in nadzor nad delovanjem sistema preko nadzornega centra, ki deluje v virtualiziranem okolju. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev o neustreznosti njegove ponudbe neutemeljena. Naročniku očita kršitev načel transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije kot obveznega sestavnega dela ponudbe– ker pa je kljub temu predloženo tehnično dokumentacijo upošteval kot del vlagateljeve ponudbe, bi ga skladno z 89. členom ZJN-3 moral pozvati k pojasnilu, če je menil, da določeni elementi ponudbe potrebujejo dodatna pojasnila (ob tem se vlagatelj sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-093/2017 in 018-094/2016).

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 3.1.3./2025-SPZJN/37-25-rev z dne 13. 8. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Ob pojasnilu tehničnih zahtev, ki jih je za DAB+ platformo postavil v točki 6.1 Projektne naloge, naročnik najprej pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo ponudniki za izkazovanje ustreznosti ponujene opreme v ponudbo priložiti kakršnokoli tehnično dokumentacijo. Vendar pa je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je ta v ponudbi (poleg s strani naročnika zahtevanih dokazil) priložil tudi tehnično dokumentacijo. Glede na navedeno in s sklicevanjem na prakso Državne revizijske komisije naročnik navaja, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe upošteval vse v njej priložene dokumente in podatke, ki izhajajo iz njih – ne glede na to, ali so bili ti dokumenti z razpisno dokumentacijo zahtevani ali ne – saj so v trenutku, ko so bili priloženi ponudbi, postali njen sestavni del, zato jih je moral upoštevati. Naročnik je tako ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da iz podatkov, navedenih v tehnični dokumentaciji za ponujeno DAB+ platformo, ni razvidno, da oprema izpolnjuje zahteve iz prve in druge alineje točke 6.1 Projektne dokumentacije, tj. da iz nje ni razvidno, da je ponujena strežniška osnova z Linux ali Windows operacijskim sistemom in programsko opremo ter da je izpolnjena zahteva glede realizacije v virtualiziranem okolju. Naročnik izpostavlja, da vlagatelj druge dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev, ni priložil, kar posredno potrjuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo (s tem, ko napotuje na spletni naslov, iz katerega naj bilo razvidno izpolnjevanje vseh zahtev). Naročnik poudarja, pri čemer se sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije, da sam, na lastno iniciativo ni bil dolžan niti ni smel pridobivati teh informacij iz drugih virov. Upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3 naročnik dalje opozarja na prepoved odprave pomanjkljivosti v ponudbi v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, zaradi česar vlagatelja v izpostavljenem delu ni pozival k dopolnitvi ponudbe, prav tako pa tudi ne na pojasnilo njegove ponudbe, saj bi popravek presegal okvir petega odstavka 89. člena ZJN-3. Poudarja še, da v konkretnem primeru ni relevantno, ali s strani vlagatelja ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije (kot to zatrjuje vlagatelj), saj vlagateljeve ponudbe ni zavrnil zaradi neizpolnjevanja zahtev, temveč zaradi tega, ker iz nje ni razvidno, da oprema izpolnjuje naročnikove zahteve. Naročnik v nadaljevanju še dodaja, da vlagatelj z navedbami glede skladnosti ponujene opreme z zahtevami iz razpisne dokumentacije ni zadostil niti trditvenemu, še manj pa dokaznemu bremenu, saj zatrjevanega ni podkrepil z dokazi. Kot nerelevantni za presojo naročnik označi tudi odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-093/2017 in 018-094/2016 (na kateri se sklicuje vlagatelj), saj je njuna vsebina povsem drugačna od tiste, ki jo citira vlagatelj.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 22. 8. 2025. Navaja, da naročnik priznava, da predložitev tehnične dokumentacije v ponudbi ni bila zahtevana in da jo je vlagatelj predložil prostovoljno, kljub temu pa jo je naročnik štel kot odločilno pri oceni vlagateljeve ponudbe, namesto da bi upošteval dejstvo, da je vlagatelj v vseh predpisanih obrazcih (ponudbeni obrazec, ESPD ipd.) izrecno potrdil skladnost ponudbe s pogoji iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je tehnično dokumentacijo v ponudbi priložil zgolj v potrditev, da ponuja opremo, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji (katere del je tudi PZI projektna dokumentacija) navedel kot ustrezno oziroma kot opremo, ki zadosti vsem zahtevanim tehničnim pogojem. Navedeno pomeni, da je naročnik pred objavo javnega naročila že sam ugotovil, da oprema proizvajalca Precission Wave DAB+ VBI izpolnjuje vse njegove zahteve. Ob tem izpostavlja še, da je naročnik v predmetnem javnem naročilu objavil tudi ponudbeni predračun N00Z275-01, ki je bil izdelan na podlagi projektantskega popisa iz PZI projektne dokumentacije in zajema vso opremo, ki v celoti izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, tega obrazca pa ni bilo možno spreminjati ali dopolnjevati. Zato je naročnikova odločitev, da vlagatelj v svoji ponudbi ni uspel izkazati izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije, napačna. Dalje zatrjuje, da naročnik napačno razlaga šesti odstavek 89. člena ZJN-3, saj vlagatelj ni predlagal dopolnjevanja ali spreminjanja ponudbe, temveč zgolj pojasnitev nejasnosti, ki izhaja iz dokumentacije, že predložene v ponudbi. Naročnikovo stališče, da že sama nejasnost prostovoljno priložene tehnične dokumentacije zadošča za ugotovitev nedopustnosti ponudbe, je po mnenju vlagatelja pretirano formalistična in v nasprotju z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. Ob upoštevanju, da je v vseh zahtevanih obrazcih potrdil izpolnjevanje zahtev, in ob dejstvu, da v ponudbi priložena tehnična dokumentacija zgolj potrjuje skladnost s PZI dokumentacijo, vlagatelj meni, da bi mu naročnik v primeru dvoma moral dopustiti pojasnilo, namesto da je ponudbo avtomatično označil za nedopustno. Vlagatelj dalje zavrača naročnikove navedbe o neizpolnitvi trditveno-dokaznega bremena, saj je v zahtevku za revizijo jasno navedel, da ponujena oprema ustreza zahtevam, in to dokazal s: 1.) podpisanimi uradnimi obrazci (ponudbeni obrazec, ESPD), ki imajo zavezujočo naravo; 2.) priloženo tehnično dokumentacijo, ki potrjuje, da je ponujena prav tista oprema, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil kot ustrezno; 3.) sklicevanjem na javno dostopne vire proizvajalca, ki omogočajo objektivno preverjanje.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 25. 8. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno iz razloga, ker iz nje ni bilo razvidno izpolnjevanje dveh tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil za ponujeno opremo (DAB+ platformo).

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. Z njimi naročnik opiše predmet javnega naročila oziroma opredeli zahtevane lastnosti slednjega, kot so način delovanja in uporabe, stopnja kakovosti, dimenzije, tehnični parametri, proizvodni postopki, okoljske lastnosti itd.

V skladu s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na enega izmed načinov, ki so določeni v petem odstavku 68. člena ZJN-3, in sicer:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke za druge značilnosti.

V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-3 določa zgolj izhodišča oziroma daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oziroma način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji v Poglavju 1 (Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe) v točki 1.1 za predmet javnega naročila, ki ga predstavlja izvedba DAB+ sistema v predorih AC in HC, daljših od 500 m, navedel: »Podrobnejši opis del je razviden iz Poglavja 2 (Projektna naloga in projektna dokumentacija PZI) in Poglavja 3 (Ponudbeni predračun) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«.

Naročnik je tako v Ponudbenem predračunu za vsako skupino predorov navedel posamezne postavke, tj. opremo in storitve (ter zahtevano količino), ki jih vključuje predmet naročila, pri čemer je podrobnejše tehnične zahteve za izvedbo radijskega sistema DAB+ podal v Projektni nalogi.

Tehnične zahteve za zahtevano DAB+ platformo je naročnik določil v točki 6.1 Projektne naloge, v kateri je (med drugim) v prvi in drugi alineji navedel:

- »strežniška osnova z Linux ali Windows operacijskim sistemom in programsko opremo« in
- »naročnik zahteva realizacijo v virtualiziranem okolju«.

Dalje je naročnik tehnične zahteve za opremo podal tudi v projektni dokumentaciji PZI, narejeni za posamezno skupino predorov, kjer je v vseh dokumentih kot primer platforme DAB+, ki zadosti naročnikovim pogojem, navedel »PrecisionWave DAB VBI« (kar izpostavlja tudi vlagatelj).

Med strankama ni sporno, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da bi morali ponudniki (že) v ponudbi predložiti dokazila, ki bi izkazovala ustreznost ponujene opreme oziroma iz katere bi bilo razvidno izpolnjevanje posameznih naročnikovih zahtev za to opremo. Navedeno na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja tudi Državna revizijska komisija in pri tem izpostavlja, da predložitev dokazil o ustreznosti ponujene opreme v ponudbi ne izhaja niti iz že izpostavljenih dokumentov, v katerih je naročnik opredelil tehnične zahteve za opremo, niti iz točke 12.1 Poglavja 1 razpisne dokumentacije, kot tudi ne iz Poglavja 7, v katerih je naročnik naštel vse zahtevane obrazce in dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti v ponudbi. Ponudniki so tako skladno z navodili iz razpisne dokumentacije glede ponujenega predmeta v ponudbi morali predložiti zgolj izpolnjen Ponudbeni predračun in Obrazec ponudbe, v katerem so navedli skupno ponudbeno vrednost in se zavezali, da bodo dela izvedli v rokih, skladno z vzorcem pogodbe.

Med strankama dalje ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi ponudil DAB+ platformo proizvajalca PrecisionWave, za katero je predložil tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca. Vendar pa naročnik zatrjuje, da iz te tehnične dokumentacije ne izhaja izpolnjevanje predhodno citiranih zahtev iz prve in druge alineje točke 6.1 Projektne naloge.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da tudi dodatna dokumentacija, ki sicer ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, a jo ponudnik kljub temu predloži, postane del ponudbene dokumentacije. Tako tudi posamezni podatki, ki so navedeni v tej dodatni dokumentaciji, z njeno predložitvijo postanejo del ponudbe, zato vsebine teh podatkov ni mogoče spregledati, temveč jo je, kot pravilno izpostavlja naročnik, treba upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb (prim. npr. odločitve v zadevi št. 018-004/2023 ter tudi v zadevah št. 018-151/2019 in 018-046/2020, na kateri se sklicuje naročnik). Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da je ponudnikova dolžnost, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi v skladu z navodili naročnika ter v njej navede vse podatke in glede na postavljene zahteve predloži vsa dokazila, na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Kot je namreč Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (med drugim tudi v odločitvah v zadevah št. 018-112/2018 in 018-141/2018, na kateri se sklicuje naročnik), je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika, zato je posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, slednji pa je obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

Upoštevajoč navedeno gre ugotoviti, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je pri pregledu vlagateljeve ponudbe upošteval tudi tehnično dokumentacijo ponujene opreme (DAB+ platforme), ki je sicer naročnik z razpisno dokumentacijo ni zahteval, a jo je vlagatelj vseeno predložil v ponudbi. Vendar v danem primeru naročnik ne zatrjuje, da iz predmetne tehnične dokumentacije izhaja neizpolnjevanje določenih naročnikovih zahtev, torej da kateri izmed podatkov v tehnični dokumentaciji, ki jo je vlagatelj (samoiniciativno) predložil v ponudbi, kažejo na to, da vlagatelj ni ponudil opreme, skladne z naročnikovimi zahtevami. Naročnik celo izrecno navaja, da vlagateljeve ponudbe ni zavrnil kot nedopustne iz razloga, ker ponujena oprema ne izpolnjuje njegovih zahtev, temveč jo je zavrnil zaradi tega, ker iz ponudbene dokumentacije ni razvidno, da bi ponujena oprema izpolnjevala te zahteve.

Glede na predstavljeno trditveno podlago naročnika ter glede na že izpostavljeno (in med strankama nesporno) dejstvo, da naročnik z razpisno dokumentacijo ni zahteval, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev za ponujeno opremo, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da vlagatelj ponudbe v spornem delu ni pripravil skladno z navodili naročnika oziroma da v ponudbi ni navedel vseh podatkov, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval za ponujeno DAB+ platformo. Povedano drugače, naročnik je sicer ravnal pravilno, ko je pri pregledu vlagateljeve ponudbe upošteval tudi podatke, navedene v predloženi tehnični dokumentaciji, vendar v danem primeru – ko naročnik od ponudnikov v ponudbah, oddanih do roka za prejem ponudb, predložitve dokazil o ustreznosti ponujene opreme ni zahteval – dejstvo, da iz vlagateljeve ponudbe niso razvidni podatki o izpolnjevanju (vseh) tehničnih zahtev, ne more predstavljati razloga za zavrnitev njegove ponudbe kot nedopustne.

Ker torej naročnik v danem primeru dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev za ponujeno opremo ni zahteval, vlagatelju pa ne očita, da iz v ponudbi predložene tehnične dokumentacije izhaja, da ponujena oprema (DAB+ platforma) naročnikovih tehničnih zahtev ne bi izpolnjevala, so nerelevantne vse nadaljnje navedbe naročnika, da ni bil dolžan sam pridobivati informacij o ustreznosti opreme, ponujene s strani vlagatelja, kot tudi njegove navedbe o nedopustnosti dopolnjevanja ponudbe v predmetnem delu (upoštevajoč določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3), zato Državna revizijska komisija teh navedb vsebinsko ni presojala. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala očitka vlagatelja (in s tem povezanih navedb naročnika), da bi mu naročnik moral omogočiti pojasnilo ponudbe, če je menil, da ta glede izpolnjevanja tehničnih zahtev ni dovolj jasna. Dalje gre pojasniti, da naročnik pravilno izpostavlja, da predmet konkretnega revizijskega postopka ni ugotavljanje ustreznosti opreme, ponujene s strani vlagatelja, saj naročnik (kot že navedeno) vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz tega razloga – temveč zato, ker iz ponudbe niso bili razvidni podatki o izpolnjevanju dveh naročnikovih zahtev. Posledično v konkretnem primeru za zakonito in pravilno odločitev o zahtevku za revizijo niso pravno odločilne navedbe vlagatelja, s katerimi zatrjuje skladnost ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami (podanimi v Projektni nalogi in PZI dokumentaciji), in s tem povezane navedbe naročnika, da vlagatelj v tem delu ni zmogel trditveno-dokaznega bremena, zato Državna revizijska komisija tudi teh navedb vsebinsko ni obravnavala.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nedopustno iz razloga, ker iz predložene tehnične dokumentacije (ki je naročnik z razpisno dokumentacijo ni zahteval) ni bilo razvidno izpolnjevanje dveh tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil za ponujeno DAB+ platformo, kršil lastna določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter določbe prvega odstavka 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o neoddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 313/2025-SPZJN-000037/2025 z dne 29. 7. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja, naj ponudbe ponovno pregleda ter oceni v skladu z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu je Državna revizijska komisija priznala stroške za dolžno vplačano takso v višini 1.000,00 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran