018-088/2025 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in dr. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-5/24; Izdelava izvedbenih načrtov za zavarovanje nivojskih prehodov Daljni Vrh 3, Mirna Peč 2 in Postajališče Polževo na žel. Progi d.m.-Metlika-Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo v sklopih 1 in 2 vlagatelja ISKRA, elektro in sistemske rešitve, d.o.o., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2A, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 27. 8. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), 26. 2. 2025 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001197/2025-EUe16/01 in v dodatku k Uradnem listu Evropske unije istega dne, pod številko objave 128501-2025. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa.

Naročnik je 8. 7. 2025 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-51/2025/13 z dne 7. 7. 2025, iz katerega izhaja, da je za predmetno javno naročilo v obeh sklopih prejel dve ponudbi. Javno naročilo je v sklopu 1 in sklopu 2 oddal ponudniku TIRING inženiring, d.o.o, Trzin, Motnica 011, Trzin, ki je v obeh sklopih oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 16. 7. 2025 vložil zahtevek za revizijo za oba sklopa, v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelju pa povrne stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz več razlogov. Navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na kadrovsko zmogljivost, saj za funkcijo »Pooblaščeni strokovnjak s področja projektiranja železniške infrastrukture za izdelavo načrta signalno varnostnih (SV) naprav« v ponudbi ni predložil dokazil v slovenskem jeziku. Dalje navaja, da ponudbi izbranega ponudnika ni priložena pozitivna vmesna izjava o verifikaciji – VIV ali sklep o uspešno opravljeni reviziji projektne dokumentacije za priglašene reference kadra K.K., ne v slovenskem ne v drugem jeziku. Zatrjuje tudi, da iz predloženega referenčnega potrdila za nominirani kader K.K. izhaja, da je opravljal funkcijo »oblikovalec« in ne odgovorni projektant po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, s sprem.) ali pooblaščeni inženir (projektant) po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem.), kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Poleg navedenega opozarja, da referenčno potrdilo kadra K.K. niti ni podpisano, zaradi česar po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navaja, da navedbe veljajo za oba sklopa.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 18. 7. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil dne 22. 7. 2025. Zatrjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določa, da dokumente v slovenskem jeziku predloži izvajalec, torej se zahteva nanaša na fazo izvedbe; da je bila za dokazovanje kadrovske sposobnosti določena le predložitev obrazca »Seznam ključnih kadrov«, ki ga je izbrani ponudnik priložil v slovenskem jeziku, vse kar je ponudbi dodatno priloženo pa ne vpliva na dokazovanje kadrovske sposobnosti. Zatrjuje še, da določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razlagati drugače kot se glasijo, nejasnih določb pa ni mogoče razlagati ponudnikom v škodo. Poleg tega lahko naročnik zahteva dopolnitev ponudbe v kolikor določenega dejstva ne more preveriti sam. Pojasnjuje, da je na referenčnem potrdilu pri navedbi funkcije imenovanega kadra prišlo do napake pri prevodu, saj je »oblikovalec« prevod iz angleščine »designer«, kar pa pomeni projektant. Iz fotokopije naslovnih map referenčnih projektov, pa izhaja, da je priglašeni kader opravljal funkcijo projektanta.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-51/2025/21 z dne 29. 7. 2025 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo v obeh sklopih in zahtevo za povračilo stroškov. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik skladno z navodili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudbi priložil »Seznam ključnih kadrov« in izpolnjene obrazce »Referenčno potrdilo kadra« v slovenskem jeziku. Zatrjuje sicer, da so vsi dokumenti, ki so bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila priloženi v slovenskem jeziku, fotokopije naslovnih map projektne dokumentacije referenc pa niso relevantne za presojo dopustnosti ponudbe. Nadalje zatrjuje, da dokazilo o pridobljeni pozitivni vmesni izjavi o verifikaciji VIV ali sklep o reviziji projektne dokumentacije referenčnih poslov niti ni bil zahtevan, vseeno pa izpostavlja, da je izbrani ponudnik sklep o reviziji projektne dokumentacije priglašenih referenčnih del priložil ponudbi. Iz priloženega dokumenta izhaja, da so bili referenčni posli pregledani in odobreni. Dalje pojasnjuje, da je navedbo na referenčnih potrdilih, ki se nanaša na vlogo kadra »oblikovalec« štel kot očino napako, saj iz fotokopij naslovnih map projektne dokumentacije jasno izhaja, da je priglašeni kader pri referenčnih poslih opravljal funkcijo projektanta. Referenčna potrdila sicer niso bila potrjena, vendar jih je preveril sam in s strani naročnika referenčnih del za priglašeni kader pridobil potrdila v slovenskem jeziku. Pojasnjuje, da je lahko dokumentacijo v hrvaškem jeziku preveril in razumel sam, zaradi česar izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev ponudbe. Pri tem se sklicuje na pretekle odločitve Državne revizijske komisije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 8. 2025 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da skladno s 36. členom ZJN-3 postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Če bi bilo dopustno katerokoli dokumentacijo predložiti v tujem jeziku, mora to naročnik določiti že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Nasprotuje naročnikovim ugotovitvam v zvezi s sklepom o reviziji projektne dokumentacije in zatrjuje, da ta iz ponudbe ne izhaja. Vsako vmesno verifikacijsko poročilo verifikacijskega organa ima namreč svojo referenčno številko z datumom opravljene verifikacije, številk pa na predloženih dokazilih ni moč zaslediti. Opozarja na nekonsistentnost naročnika, ki naj bi zavzel stališče, da navedba na obrazcu »Referenčno potrdilo kadra« ni relevantna, saj iz drugih dokazil izhaja, da je kader opravljal funkcijo projektanta. Poudarja, da gre za navedbo na obrazcu, ki predstavlja sestavni del ponudbe in je po mnenju vlagatelja ni mogoče označiti za očitno napako. Pri tem se sklicuje na načela Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s sprem.).

Vlagatelj se je z vlogo »Opredelitev do navedb izbranega ponudnika« z dne 8. 8. 2025 opredelil tudi do navedb izbranega ponudnika in vztraja pri dosedanjih navedbah.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna.

Med strankama je sporno ali je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na zahtevani kader »Pooblaščeni strokovnjak s področja projektiranja železniške infrastrukture, in sicer za izdelavo načrta signalno varnostnih (SV) naprav«.

Naročnikovo ravnanje je treba glede na revizijske navedbe presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje (tudi) pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se (med drugim) nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (dokument »Navodila za pripravo ponudbe«) v 3. poglavju »Pogoji za sodelovanje«, 3.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« (ki velja za vsak posamezen sklop) v točki 3.2.3.2 pod zaporedno številko 2 določil:
»Pooblaščeni strokovnjak s področja projektiranja železniške infrastrukture, in sicer za izdelavo načrta signalno varnostnih (SV) naprav:
- ima izobrazbo s področja elektrotehnike,
- v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega naročila ima reference kot odgovorni projektant (po ZGO-1) ali pooblaščeni inženir (projektant) (po GZ) pri izdelavi vsaj enega (1) projekta na nivoju PZI in/ali IZN s področja projektiranja železniške infrastrukture, in sicer za načrtovanje signalno varnostnih (SV) naprav za zavarovanje vsaj (1) enega nivojskega prehoda z avtomatsko napravo. Projektna dokumentacija je morala biti verificirana in zanjo pridobljena pozitivna vmesna izjava o verifikaciji – VIV ali sklep o reviziji,
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS) oziroma za ta vpis izpolnjuje predpisane pogoje. […]

Dokazilo: V celoti izpolnjen obrazec »Seznam ključnih kadrov« v skladu s predlogo. Zaželeno je, da ponudnik že v ponudbi priloži referenčna potrdila kadra skladna s predlogo, potrjena s strani naročnikov referenčnih del razen, če sta bila naročnika referenčnih del MZI ali DRSI.«

Vlagatelj zatrjuje, da dokazila, ki jih je izbrani ponudnik priložil ponudbi za kader K.K. (priglašen za točko 3.2.3.2. zaporedna številka 2) niso ustrezna, saj referenčna potrdila kadra niso podpisana, hkrati pa je ponudbi priložena dokumentacija, ki je v nasprotju z zahtevami, v tujem jeziku.

ZJN-3 v prvem in drugem odstavku 36. člena (jezik v postopku javnega naročanja) določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. Naročnik lahko, če ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 pa dopušča, da lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »Navodila za pripravo ponudbe« v 4. poglavju »Ponudbena dokumentacija« v točki 4.1 določil:
»Ponudbena dokumentacija mora biti napisana v slovenskem jeziku in predložena v elektronski obliki. Sestavljajo jo naslednje listine:
Ponudba – predračun (za ponujene sklope)
ESPD
Priloge
- Podatki o gospodarskem subjektu in dokazila o usposobljenosti
- Ponudbeni predračun (za ponujene sklope)
- Zavarovanje za resnost ponudbe
- Potrdila iz kazenske evidence ali pooblastilo naročniku za pridobitev podatkov (zaželeno)

Navedbe v teh listinah morajo izkazovati aktualna in resnična stanja ter morajo biti dokazljive. Če izvajalec kakršnokoli dokumentacijo, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev predloži v tujem jeziku, mora biti ta dokumentacija hkrati prevedena v slovenski jezik. Ponudnik jamči za ustreznost prevoda. V primeru neskladij med izvirnikom dokumenta in slovenskim prevodom se upošteva dokument (prevod) v slovenskem jeziku.«

Nadalje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v poglavju 2 »Pravila poslovanja« v točki 2.12 »Pregled in presoja ponudb« določil tudi: »Naročnik lahko skladno z zakonom od ponudnika zahteva odpravo pomanjkljivosti glede predloženih listin, soglasje k odpravi računskih napak ter pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila za navedbe v ponudbi.«

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudbi priložil »Seznam ključnega kadra« v slovenskem jeziku kot je bilo zahtevano, obrazce »Referenčno potrdilo kadra«, le-tem pa so za kader K.K. kot priloga dodani še dokumenti v tujem (hrvaškem) jeziku, ki predstavljajo naslovne mape posameznega priglašenega referenčnega projekta. Izbrani ponudnik je torej ponudbi poleg zahtevanega seznama ključnega kadra priložil še dodatno dokumentacijo, ki je ne glede na to, da ni bila zahtevana, postala del ponudbe (prim. odločitev Državne revizijske komisija v zadevah št. 018-151/2019, št. 018-046/2020), zaradi česar je tudi to dokumentacijo potrebno upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudbe.

Slediti gre navedbam vlagatelja, da referenčna potrdila, ki jih je izbrani ponudnik priložil ponudbi za kader K.K. niso podpisana s strani referenčnega naročnika in da je bila ponudbi priložena dokumentacija v hrvaškem jeziku, zaradi česar izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v točki 4.1 4. poglavja navodil za pripravo ponudbe. Vendar gre ugotovljeno stanje opredeliti kot pomanjkljivost ponudbe, ki jo lahko naročnik odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3 (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2019, št. 018-180/2019, št. 018-101/2022).

Z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v skladu z navedeno možnostjo, ki jo kot navedeno določa peti odstavek 89. člena ZJN-3, saj je referenčni posel za priglašeni kader K.K., ki ga je mogoče objektivno preveriti, preveril neposredno pri referenčnem naročniku. Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik po elektronski pošti na referenčnega naročnika naslovil prošnjo za potrditev referenčnih poslov. Iz odstopljene elektronske pošte pa je razvidno, da je referenčni naročnik posredoval potrjena potrdila za priglašene posle kadra K.K. in s tem potrdil njihovo vsebino. Tudi glede naslovnih map, ki so bile priložene v hrvaškem jeziku Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi izbrani ponudnik s prevodom le-teh zgolj popravil pomanjkljivost, ki je v času predložitve ponudbe že obstajala, zato je mogoče objektivno preveriti tako njihov obstoj kot tudi vsebino. Ker je naročnik zatrjeval, da je zaradi znanja hrvaškega jezika, kar potrjuje tudi njegova elektronska komunikacija z referenčnim naročnikom, vsebino dokumenta lahko ugotovil sam, je na ta način sam odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika, kar mu omogoča peti odstavek 89. člena ZJN-3, ki kot že navedeno določa, da se od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo ponudbe le, kadar naročnik določenega dejstva ne more preveriti sam (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-055/2019). Zato ravnanje naročnika, ki je napako oziroma pomanjkljivost v zvezi s podpisom referenčnih potrdil in jezikom na naslovnih mapah (v obeh izpodbijanih sklopih) odpravil sam, ob upoštevanju konkretnih okoliščin ni v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je na referenčnih potrdilih kadra K.K. navedeno, da je pri referenčnih poslih opravljal funkcijo »oblikovalec« in ne projektant kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, navedenega pa ni mogoče opredeliti kot očitne napake.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi pojasnjuje, da je pri prevodu besede »projektant« prišlo do napake. Naročnik pa zatrjuje, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da je kader opravljal funkcijo projektanta, zaradi česar je navedbo iz referenčnega potrdila: »oblikovalec« štel kot očitno napako in jo spregledal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot del navodil za pripravo ponudbe med drugim predvidel obrazec »Referenčno potrdilo kadra«, na katerem je zahteval, da ponudniki navedejo tudi vlogo kadra pri referenčnem projektu. Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika izhaja, da je na referenčnih potrdilih navedel, da je kader K.K. opravljal vlogo »oblikovalec«, med tem ko je iz priloge naslovnih map referenčnih projektov razvidno, da je kader K.K. opravljal funkcijo »projektant«.

V zvezi z vprašanjem, katero napako je mogoče obravnavati kot očitno, je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da je treba očitnost napake ugotavljati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem njegove pravilnosti. Poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan (zato pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. Za opredelitev pomanjkljivosti v ponudbi za očitno napako morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer, da jo je mogoče zaznati na prvi pogled in da je naročniku pravilen podatek znan (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-194/2018, 018-165/2020, 018-046/2021, 018-027/2023 in 018-148/2023).

V obravnavanem primeru je izbrani ponudnik ponudbi priložil referenčna potrdila, ki niso bila podpisana s strani referenčnega naročnika, ter kopijo naslovnih map referenčnih projektov, na katerih so razvidni podatki o funkciji priglašenega kadra in iz katerih jasno izhaja, da je K.K. opravljala vlogo »projektanta«. Ker iz naslovnih map, ki (kot že navedeno) predstavljajo del ponudbene dokumentacije, jasno in nedvoumno izhaja, da je imenovani kader opravljal navedeno funkcijo, je treba napačno navedbo »oblikovalec« na obrazcu, ki ga je očitno izpolnil sam ponudnik, obravnavati kot očitno pomoto, ki je razvidna že na prvi pogled. Iz preostale ponudbene dokumentacije je namreč mogoče brez dvoma ugotoviti dejansko vlogo kadra pri izvedbi referenčnih projektov, kar pomeni, da gre pri navedbi na referenčnih potrdilih zgolj za napačen prevod izraza, očitna napaka pri prevodu pa ne vpliva na dejansko vsebino opravljene funkcije in ne more povzročiti dvoma v resničnost predložene reference. Ugotovljena napaka v ponudbi posledično ne more predstavljati razloga za njeno izločitev, saj ne gre za vsebinsko pomanjkljivost, temveč zgolj za očitno napako, ki jo je naročnik lahko prepoznal in odpravil sam, pri čemer takšno ravnanje ne nasprotuje določbam petega odstavka 89. člena ZJN-3, vlagateljeve navedbe iz katerih izhaja, da referenčni pogoj v obeh izpodbijanih sklopih ni izpolnjen, pa so neutemeljene.

Nadalje vlagatelj zatrjuje še, da izbrani ponudnik ponudbi ni priložil pozitivne vmesne izjave o verifikaciji – VIV ali sklepa o uspešno opravljeni reviziji referenčnih poslov za kader K.K., zaradi česar po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje.

Naročnik pojasnjuje, da je bil ponudbi predložen sklep o reviziji projektne dokumentacije (dokument z dne 18. 12. 2020), dodaja pa da predmetno dokazilo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni bilo zahtevano.

V nadaljnjih vlogah vlagatelj še navaja, da na potrdilih v ponudbi izbranega ponudnika ni zaznati referenčne oziroma identifikacijske številke opravljene vmesne verifikacije, in da kljub vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v dokument, ki ga navaja naročnik ni imel vpogleda.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj sicer navaja, da ni imel vpogleda v dokument z dne 18. 12. 2020, vendar ne zatrjuje kršitve pravice do vpogleda. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija presojala le njegove navedbe iz katerih izhaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil pozitivne vmesne izjave o verifikaciji – VIV ali sklepa o reviziji projektne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročnikovim navedbam, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer zahteval, da mora biti za projektno dokumentacijo referenčnega posla pridobljena pozitivna vmesna izjava o verifikaciji – VIV ali sklep o reviziji (glej zgoraj citirano zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila točka 3.2.3.2 pod zaporedno številko 2), ni pa zahteval predložitve dokazil oziroma pozitivne vmesne izjave o verifikaciji – VIV ali sklepa o uspešno opravljeni reviziji. Ker naročnik med dokazili ni zahteval predložitve navedene dokumentacije, tudi po izteku roka za prejem ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati predložitve dokumentov, ki jih ni predvideval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi bilo takšno ravnanje naročnika v nasprotju z načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3 in omejitvijo spreminjanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb, ki izhaja iz prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Posledično so vlagateljeve navedbe o umanjkanju pozitivne vmesne izjave o verifikaciji – VIV ali sklepa o reviziji za oba izpodbijana sklopa že iz tega razloga neutemeljene.

Kljub temu Državna revizijska komisija pripominja, da iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je v ponudbi priložil poročilo o opravljenem pregledu dokumentacije (dokument z dne 18. 12. 2020). Vlagateljeve navedbe o referenčnih številkah na vmesnih verifikacijskih poročilih pa se nanašajo na morebitno neustreznosti vmesnih verifikacijskih poročil, ki pa jih Državna revizijska komisija ni obravnavala, saj se nanašajo na vmesne verifikacijske izjave, ki niso bile del ponudbe izbranega ponudnika in kot že navedeno - v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila - niti niso bile zahtevane. Posledično navedbe, ki se nanašajo na tak dokument, ki ni bil zahtevan in ga v ponudbi ni, za rešitev spora niso relevantne.

Vlagatelj v vlogi s katero se je opredelil do izjasnitve izbranega ponudnika kot vprašljivo izpostavlja tudi ali je izbrani ponudnik izkazal znanje slovenskega jezika.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izpostavljene navedbe oziroma pomislek prvič podaja šele v vlogi, s katero se opredeljuje do navedb izbranega ponudnika, pri čemer pa niti ne zatrjuje, še manj pa izkaže, da teh navedb ni mogel podati že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). Posledično je izpostavljen pomislek vlagatelja prepozen, s tem pa pravno neupošteven.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 in sklopu 2 dopustna. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju navedenega, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja v obeh izpodbijanih sklopih kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.






Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran