018-074/2025 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Tekstilni izdelki - ponovitev« v sklopih 4 in 6, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja BTT TEKSTIL družba za proizvodnjo, storitve in trgovino d.o.o., Zgornja Kungota 73, Zgornja Kungota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 4. 8. 2025

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo v sklopu 4 »Posteljni program« in zahtevka za revizijo v sklopu 6 »Operacijski program« se združita v en revizijski postopek.

2. Zahtevka za revizijo, vložena zoper odločitev o neoddaji naročila v sklopih 4 in 6, se zavrneta kot neutemeljena.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se zavrneta.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 17. 12. 2024, pod številko objave JN009038/2024-EUe16/01 in istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pod številko 772423-2024.

5. 5. 2025 je naročnik na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN009038/2024-ODL/02) objavil »Drugo delno odločitev javnega naročila« št. 461-87-(810115)/2024-4 z dne 5. 5. 2025, s katero je odločil, da v sklopu 4 »Posteljni program« (v nadaljevanju sklop 4) in sklopu 6 »Operacijski program« (v nadaljevanju sklop 6) okvirni sporazum sklene z devetimi ponudniki, med katerimi je tudi vlagatelj, kupoprodajno pogodbo za navedena sklopa pa sklene z družbo Svilanit Svila d.o.o., Kovinarska cesta 4, Kamnik (v nadaljevanju: Svilanit Svila d.o.o.). Nato je 15. 5. 2025 za navedena sklopa (pod številko objave JN009038/2024-ODL/02-P01) objavil »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 461-87-(810115)/2024-5 z dne 14. 5. 2025, s katero je predhodno odločitev v sklopih 4 in 6 razveljavil. 27. 5. 2025 pa je (pod številko objave JN009038/2024-ODL/03) sprejel še »Odločitev« št. 461-87-(810115)/2024-6 (v nadaljevanju tudi: odločitev o neoddaji javnega naročila), s katero je odločil, da se v sklopih 4 in 6 kot nedopustne izločijo vse prejete ponudbe, postopek pa ponovi.

Vlagatelj je 6. 6. 2024 zoper odločitev o neoddaji javnega naročila v sklopih 4 in 6 vložil zahtevka za revizijo, v katerih zatrjuje, da je bila njegova ponudba v odločitvi z dne 5. 5. 2025 označena kot dopustna in je torej izpolnjevala pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po ponovni preverbi pa ponudba ni več dopustna, čemur nasprotuje.

V zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 4, zatrjuje, da so rezultati naročnikove ponovljene meritve vzorcev drugačni od prvotnih meritev, drugačni pa so tudi od internih meritev in meritev, ki jih je opravil laboratorij Mirta-Kontrol d.o.o., Javorinska 3, Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju: Mirta-Kontrol d.o.o.) na identičnih vzorcih, kot jih je vlagatelj oddal pri predmetnem javnem naročilu. Vlagatelj nasprotuje ugotovitvam naročnika in navaja, da je artikel »rjuha flanela« (IDENT 144082) zašit iz blaga širine 172 cm in dolžine 295 cm. Zatrjuje, da se celotni artikel izmerjeno krči 3% po dolžini in 3,5% po širini, pri naročniku pa se je vzorec po dolžini skrčil za 5 cm, kar je znotraj zahtevanega; medtem ko naj bi bilo blago po širni 2 cm širše kot novo, kar ocenjuje kot nemogoče. Za artikel »prevleka za blazni barvna« (IDENT 391719) zatrjuje, da je bil zašit iz blaga dimenzij 85,5 cm x 63 cm, naročnik je izmeril, da se je material po dolžini skrčil za 8 cm, po širini pa 1cm, obe meritvi pa odstopata od meritev vlagatelja in testiranj inštituta Mirta-Kontrol d.o.o. Pri tem dodaja, da je za IDENT 392057, za katerega je uporabljen isti material, naročnik izmeril ustrezne dimenzije, kar kaže na napako pri meritvah. Za artikel »rjuha mala flanela elipsa« (IDENT 392007) zatrjuje, da je bil zašit iz blaga dimenzij 88 cm x 50 cm x 13 cm. Naročnik je izmeril krčenje 20% po dolžini in 12% po širni, po obodu pa ni zaznal krčenja, takšna meritev po vlagateljevo ni mogoča, ker se materiali v realnem stanju ne obnašajo tako. Za artikel »pregrinjalo frotir« (IDENT 144754) prav tako zatrjuje, da je naročnik izmeril, da se je po dolžini skrčil za 9%, po širini pa se ni skrčil, kar ni mogoče. V zvezi z dimenzijo črk pri navedenem artiklu zatrjuje, da naročnik napačno tolmači zahteve, saj se zahteva lahko nanaša na višino ali širino črk. Zatrjuje, da so vse črke na pregrinjalu velike [široke] 9cm razen črke »i«, saj je razumel, da se naročnikova zahteva nanaša na širino črk. Pri vseh artiklih poudarja, da prihaja do razlik med meritvami naročnika in vlagateljevimi meritvami ter meritvami inštituta Mirta-Kontrol d.o.o., ob tem opozarja še, da so bili prvi rezultati meritev upoštevani v odločitvi z dne 5.5.2025 ocenjeni kot ustrezni. Ugotovljena odstopanja v dimenzijah tako po vlagateljevo kažejo na napačno izvajanje meritev ali manipulacijo naročnika z vzorci pri drugi meritvi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 6, zatrjuje, da je bila njegova ponudba v odločitvi z dne 5. 5. 2025 označena kot dopustna in je torej izpolnjevala vse pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da je naročnik šele po njegovem opozorilu na nepravilnosti v ponudbi ponudnika Svilanit Svila d.o.o., ugotovil tudi domnevno nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj pri tem opozarja, da je naročnik v istem postopku javnega naročanja, v sklopih 1 »Bolniški program-pižame« (v nadaljevanju: sklop 1) in 2 »Bolniški program-frotir« (v nadaljevanju: sklop 2), sprejel ponudbo ponudnika, kljub pomanjkljivostim, zaradi katerih je vlagateljevo ponudbo v sklopu 6 označil kot nedopustno. Ker je odločitev v sklopih 1 in 2 že postala pravnomočna, je po mnenju vlagatelja mogoče sklepati, da zatrjevana pomanjkljivost – to je neizpolnjevanje zahteve v zvezi z vzdrževanjem tekstila – ni bila ocenjena kot bistvena. Vlagatelj domneva, da naročnik navedene zahteve ne šteje za tako pomembno, da bi neizpolnjevanje le-te predstavljalo razlog za zavrnitev ponudbe. Opozarja, da naročnik vzpostavlja različne kriterije za presojo dopustnosti ponudb v različnih sklopih istega javnega naročila, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je s »Sklepom« št. 461-87-(810115)/2024-7 z dne 18. 6. 2025 zavrnil vlagateljeva zahtevka za revizijo za sklop 4 in 6. V zvezi s sklopom 4 zatrjuje, da je ob prejemu vzorcev izmeril dimenzijo artikla »rjuha flanelasta« (IDENT 144083), ki je bila 174 cm x 298 cm in ne 295 cm, kot zatrjuje vlagatelj. Po treh pranjih pa so se dimenzije zmanjšale na 172 cm x 290 cm. Širina vzorca je tako večja od maksimalno zahtevane dimenzije (169,95 cm). V zvezi z artiklom »prevleka za blazino barvna« (IDENT 391719) navaja, da je izmeril dimenzije 63,5 cm x 86 cm, po treh pranjih pa so se dimenzije zmanjšale na 62 cm x 77,5 cm, dolžina pa je po pranju manjša od minimalno zahtevane dimenzije (79,54cm), posledično navedeni artikel ni ustrezen. Navaja še, da vlagatelj navedb o identičnosti materiala z drugim artiklom ni podkrepil z dokazi. Za artikel »rjuha mala flanela elipsa« (IDENT 392007) navaja, da je po prejemu vzorcev izmeril dimenzije 78cm x 45 cm x 13cm, po treh pranjih pa so se dimenzije zmanjšale na 72cm x 44 cm x 12 cm, dolžina je tako po pranju manjša od minimalno zahtevane dolžine (77,6 cm), višina roba pa večja od maksimalno dovoljene (10,3 cm). Za artikel »pregrinjalo frotir« zatrjuje, da je bil pred testiranjem dimenzij 150 cm x 220 cm, po treh pranjih pa 148 cm x 205 cm, širina je tako večja od maksimalno zahtevane (146,26 cm). Prav tako črke niso velikosti 9 cm, ampak 7 cm, pri čemer dodaja, da je bila zahteva jasna, ponudniki so tudi na ogledu vzorcev imeli možnost preveriti pomen velikosti črk, v zvezi z zahtevo pa na portalu javnih naročil prav tako ni prejel nobenih vprašanj ali opozoril, ki bi kazali na nejasnost zahteve. Zavrača kakršnokoli manipulacijo in pojasnjuje, da ZJN-3 omogoča spremembo odločitve ob ugotovitvi nepravilnosti. Naročnik je po opozorilu vlagatelja na nepravilnosti pri presoji ponudbe družbe Svilanit Svila d.o.o., ponovno pregledal vso tehnično dokumentacijo in vzorce za sklopa 4 in 6 in ugotovil, da nobena ponudba ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. Zatrjuje, da ima vzpostavljen sistem nadzora nad obdelavo tekstila, ki temelji na strokovnih smernicah RAL-GZ 992. V zvezi z analizami inštituta Mirta Kontrol d.o.o. predvideva, da je do odstopanj pri rezultatih krčenja tkanine prišlo iz razloga, ker je vlagatelj na inštitut poslal zgolj vzorec tkanine za analizo krčenja, ni pa bila izvedena celovita analiza, ki bi vključevala osnovne parametre tkanine, kot jih zahteva naročnikova tehnična specifikacija. Poudarja, da mora pri presoji ustreznosti izhajati iz zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na način, kot so bile zapisane, pri tem se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije. V zvezi vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na sklop 6, pojasnjuje, da je vsak posamezen sklop določenega javnega naročila samostojna celota, ki se ocenjuje samostojno, pri presoji dopustnosti ponudbe pa je dolžan upoštevati zahteve, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 6. 2026 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah zahtevka za revizijo in dodaja, da naročnik ni pojasnil razlogov za ponovno preučevanje vzorcev, zatrjuje namreč, da gre za namerno odločitev, da bi pri vzorcih vlagatelja našel napako. Izpostavlja, da naročnik ne pojasni, ali je meritve opravil na istem ali na drugem vzorcu, saj sta bila predložena dva, prav tako ni jasno, kaj se je z vzorci dogajalo v vmesnem času, kdo in s kakšno izobrazbo je opravljal meritve, s kakšnimi certificiranimi pripravami so bili vzorci oprani, posušeni in zlikani ter merjeni in v kakšnem režimu. Zatrjuje še, da naročnik ni certificiran organ, da nima certificiranih merilnih naprav, niti usposobljenih ljudi, primernih prostorov za opravljanje meritev in ne more zagotoviti, da vzorci med prvim in drugim merjenjem ostanejo nedotaknjeni in hranjeni v primernih prostorih. Zarjuje, da je sam vzorce testiral pri akreditirani ustanovi in zahtevku za revizijo priložil tudi izvide izdelkov, ki izkazujejo, da so vzorci ustrezni. Nasprotuje navedbam naročnika, da ni bila izvedena celotna analiza. V zvezi z velikostjo črk navaja, da so v tekstilu črke definirane z višino, velikostjo in debelino, naročnik pa je na ogledu predstavil vzorce, katerih velikost je bila 7 cm. Poudarja še, da je v primeru različnih tolmačenj potrebno upoštevati tisto, ki je ugodnejše za ponudnika. Navaja tudi, da naročnik zaradi prihranka časa izdelke suši po širini in ne po dolžini, zaradi česar se bolj skrčijo po dolžini in relativno raztezajo po širni ter zatrjuje, da je takšna obdelava napačna.

Naročnik v vlogi z dne 30. 6. 2025 odgovarja na vlagateljeve navedbe in pojasni, da meritev ni opravljal dvakrat, pač pa je po prejemu vlagateljevega opozorila zgolj ponovno preučil tehnično dokumentacijo. Pojasnjuje, da je pri ocenjevanju ponudb dolžan upoštevati ugotovitve testiranja iz lastnega bolnišničnega okolja, saj se bo nabavljen tekstil v tem okolju in ob enakih pogojih tudi vzdrževal, zato ugotovitve rezultatov testiranja akreditirane ustanove niso relevantne. Prav tako je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno navedel, da bo na prejetih vzorcih opravil testiranja, na portalu javnih naročil pa ni prejel pripomb ali dvoma o ustreznosti takšnega pristopa. Naročnik ponovno povzema ugotovitve testiranj izpostavljenih artiklov. Poudarja še, da je ponudnike opozoril, da morajo upoštevati izključno tehnične zahteve, opredeljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa lastnosti vzorcev, prikazanih na ogledu. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na sklop 6, pojasnjuje, da je tudi v sklopih 1 in 2 zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti odstopil od sklenitve pogodb.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 7. 2025 opredelil še do naročnikovih navedb z dne 30. 6. 2025, vztraja pri dosedanjih navedbah in zavrača naročnikova pojasnila.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 7. 7. 2025 pozvala k predložitvi dokumentacije testiranja spornih artiklov, ki jo je ta posredoval z vlogo z dne 9. 7. 2025.

Državna revizijska komisija je vlagatelja 10. 7. 2025 seznanila z dodatno dokumentacijo in mu omogočila, da se je do nje opredelil. Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 7. 2025 opredelil še do dokumentacije testiranja, iz katere izhaja, da vztraja pri dosedanjih navedbah. Dodaja, da je iz dokumentacije testiranja razvidno, da so vsi izdelki označeni kot »primerni«, naročnik pa je od kriterija funkcionalnosti odstopil le v sklopih 4 in 6.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo v sklopih 4 in 6 združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba v sklopu 4 in sklopu 6 v odločitvi »Druga delna odločitev javnega naročila« št. 461-87-(810115/2024-4) z dne 5. 5. 2025 označena kot dopustna, kar naj bi po vlagateljevo pomenilo, da izpolnjuje zahteve in pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav želi vlagatelj prikazati, da je naročnik njegovo ponudbo v sklopih 4 in 6 enkrat že ocenil kot dopustno, zaradi česar naj bi bilo vprašljivo njegovo nadaljnje ravnanje, je treba opozoriti, da lahko naročnik na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe navedenega člena. Dejstvo, da je naročnik v odločitvi, ki še ni postala pravnomočna, ponudbo vlagatelja označil za dopustno – pri čemer je predhodno sam ugotovil njeno nezakonitost in sprejel ukrepe za njeno odpravo – še ne zadošča za zaključek o dopustnosti ponudbe. Za presojo dopustnosti je namreč relevantno zgolj, ali ponudba izpolnjuje zahteve in pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bo predmet obravnave v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja v sklopu 4 in 6 ugotovil, da ni dopustna.

Naročnikovo ravnanje je treba glede na revizijske navedbe presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz navedenega izhaja, da je eden izmed elementov dopustne ponudbe tudi skladnost ponujenega predmeta z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah. To pomeni, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, katerega predmet izpolnjuje vse tehnične zahteve, oz. da mora ponudbo ponudnika, katerega predmet tehničnih zahtev ne izpolnjuje, izločiti iz postopka kot nedopustno.

V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta.

Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi (deveti odstavek 68. člena ZJN-3), mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddaji javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-3 v okviru dokazil za ugotavljanje tehnične usposobljenosti ponudnikov predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik naroča tekstilne izdelke in da je tehnične zahteve določil v dokumentu »Opis tekstilnih izdelkov in tehnične zahteve naročnika za posamezne skupine blaga«. Pri vsakem od zahtevanih tekstilnih izdelkov je predvidel opis izdelka, surovinsko sestavo, specifikacijo izdelka, logotip in vzdrževanje izdelka.

V dokumentu »RD-Tekstilni izdelki – ponovitev« v delu »Priloga k specifikaciji zahtev naročnika - Tehnične specifikacije zahtev naročnika« pa je naročnik v točki 3 določil:

»Ponudnik mora ob pozivu naročnika predložiti reprezentančne vzorce blaga za posamezne razpisane vrste izdelkov (ki jih bo določil naročnik ob pozivu) skupaj s specifikacijo tehničnih podatkov o tkanini iz katerih je razvidno, da izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije ter vsa ostala zahtevana potrdila. Za predložitev vzorcev ima ponudnik časa največ štirinajst (14) delovnih dni od poziva. Vzorci izdelkov morajo biti označeni na način, da si naročnik sam lahko zagotovi istovetnost vzorca s kasneje uporabljenim materialom pri vzorčni količini izdelkov, ki jih bo ponudnik izdelal. Ponudnik mora brezplačno dostaviti en par vzorčne delovne obutve in dva vzorca tekstilnih izdelkov, katere bo naročnik testiral skladno z zahtevami postopkov nege. Ponudnik mora vzorce označiti z imenom podjetja, prepoznavno številko (ime artikla / sklopa) po razpisanem seznamu, zaradi zagotavljanja identičnosti ponujenega in dobavljenega artikla v razpisnem seznamu.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 4, zatrjuje, da je oddal dopustno ponudbo, da so artikli skladni z zahtevami naročnika, da dvomi v točnost meritev naročnika, da naročnik ni certificiran organ za testiranje oziroma nima certificiranih merilnih naprav, usposobljenih ljudi, primernih prostorov za opravljanje meritev in nima ustreznih pogojev za shranjevanje vzorcev.

Kot izhaja iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik v zvezi s testiranjem določil, da bo tekstilne izdelke testiral skladno z zahtevami postopkov nege. Ponudniki so bili tako že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila seznanjeni s tem, da bo naročnik njihovo blago testiral, skladno z zahtevami postopkov nege, kar med strankama niti ni sporno. Drži sicer, da naročnik postopka testiranja ni natančno določil, niti ni določil, da bodo vzorci testirani pri za to certificiranih organih, vendar pa je treba istočasno ugotoviti tudi, da vlagatelj (ali drugi ponudniki) temu do poteka roka, določenega za predložitev ponudb, ni ugovarjal. Vsebinska ustreznost samega postopka testiranja bi lahko bila predmet presoje v okviru pravnega varstva pred potekom roka za predložitev ponudb (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že pretekel, pa vsebinska presoja kršitev glede določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so bile vlagatelju znane in so bile objektivno ugotovljive že pred potekom tega roka, ni več dopustna (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN), zato navedb vlagatelja o določenem načinu testiranja in organu testiranja vzorcev Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

Kljub temu pa gre poudariti, da mora naročnik pri testiranju upoštevati tista pravila, ki so določena v ZJN-3. Naročnik mora tekom ocenjevanja in vrednotenja ponudb ravnati tudi v skladu z načeloma preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb mora tako naročnik ustrezno dokumentirati, kar se nanaša tudi na preizkušanje vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev in kaj je pri tem ugotovil.

Vlagatelj konkretno zatrjuje, da je artikel »pregrinjalo frotir« IDENT 144754 popolnoma ustrezen, po naročnikovih meritvah naj bi se po dolžini skrčil za 9%, po širni pa se sploh ni skrčil, kar ocenjuje kot nemogoče. Navaja še, da naročnik zmotno tolmači zahtevo glede velikosti črk, saj je zahteva napisana tako, da se lahko bere kot zahtevana višina ali širina črk. Zatrjuje, da so črke v vsakem primeru različnih velikosti, naročnik pa bi moral zahtevo bolj jasno definirati, če je želel višino črk 9 cm. Zatrjuje še, da so na ponujenem pregrinjalu vse črke v velikosti (oziroma širine) 9 cm razen črke »i«, saj je zahtevo naročnika razumel kot širino in ne višino, zahtevo pa je potrebno tolmačiti ponudniku v korist.

Naročnik vlagatelju nasprotuje in poudarja, da je pri ugotavljanju dopustnosti potrebno upoštevati zahteve, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, razlagati pa jih je potrebno tako kot so zapisane.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklopu 4 za tekstilni izdelek pod zaporedno št. 1 »pregrinjala frotir« IDENT 144754 vrstici »Opis izdelka« zahteval:

»Vtkan napis 2x po sredini dolžine UKC MARIBOR, velikost črk 9 cm.
Dimenzija 154 x 222 cm +/- 3%
Dimenzija po pranju 3x pranju: 142 x 205 +/- 3%«.

Iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo izhaja, da je naročnik testiranje vzorca obravnavanega artikla ustrezno dokumentiral, in sicer na obrazcu »Ugotavljanje ustreznosti novih materialov/izdelkov« z dne 7. 4. 2025, na katerem je označil način testiranja in dimenzije materiala oziroma izdelka pred testiranjem: »150 x 220 cm« in po testiranju »148 x 205 cm«. Navedel je tudi oceno ustreznosti: »Za izdelek je oddana ustrezna dokumentacija. Izdelek je ustrezen glede na tehnične zahteve (surovinska sestava, opis, vzdrževanje. OPOMBA: Črke v napisu so namesto velikosti 9cm samo 7cm. Vzorec odstopa od zahtevanih dimenzij in je nekoliko večji od predpisanega. Odstopanje se lahko pri izdelavi prilagodi na zahtevane dimenzije in velikost črk na vtkanem napisu).« in končno oceno izdelka »Ustrezen«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izdelek v končni oceni sicer označil kot »ustrezen«, vendar je hkrati v opombi jasno navedel, katerih zahtev izdelek ne izpolnjuje. Prav ti zapisi v opombi so z vidika presoje dopustnosti ponudbe tudi edini relevantni. Zato vlagateljevim trditvam, da oznaka »ustrezen« pomeni, da izdelek dejansko izpolnjuje vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče slediti.

Iz opisa ustreznosti gre ugotoviti, da je naročnik pri testiranju pregrinjala frotir (IDENT 144754) že pri testiranju z dne 7. 4. 2025 ugotovil odstopanja v velikosti črk in v dimenzijah navedenega pregrinjala. Med strankama sicer ni sporno, da višina vseh vtkanih črk na navedenem pregrinjalu ne dosega 9 cm, je pa med njima sporno, ali se zahteva po »velikosti 9 cm« nanaša na višino ali širino črk in ali je naročnik ustrezno izvedel meritev pregrinjala pred in po pranju.

V opisu izdelka (gl. zgoraj) je naročnik zahteval »velikost črk 9 cm«. V tehničnih specifikacijah je iz opisa posameznih izdelkov mogoče ugotoviti, da je naročnik pri nekaterih izdelkih zahteval »velikost« črk, medtem ko je pri drugih izrecno zahteval tudi širino črk (npr. »prevleka za blazino« IDENT 144762, »prevleka za odejo« IDENT 14797, »prevleka za blazino barvna« 391719, »prevleka za odejo barvna« IDENT 391727), pri čemer je jasno določil, da se zahteva nanaša na širino črk (»širina črk 1,5 cm«). Državna revizijska komisija ugotavlja, da izraz »velikost črk« v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer res ni dodatno opredeljen, vendar je glede na kontekst edino smiselno sklepati, da se nanaša na višino črk. To potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik pri drugih izdelkih – pri katerih je želel določiti dimenzijo širine – to tudi jasno in izrecno določil kot »širino črk«. Glede na navedeno ni mogoča drugačna razlaga, kot da se zahteva »velikost črk 9 cm« nanaša na višino črk.

Strinjati se gre sicer z vlagateljem, da mora naročnik pri določanju zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ravnati pregledno, nejasnih določb pa ni mogoče razlagati ponudnikom v škodo. Vendar je treba določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila primarno razlagati tako, kot se glasijo, šele v primeru, če so te nejasne, pa se lahko razlagajo v korist ponudnikov. Kot nejasne določbe je mogoče obravnavati le tiste določbe, ki glede na besedilo ali kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno gledano omogočajo več različnih razlag. Če so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne, ne morejo biti predmet razlage (in claris non fit interpretatio). Morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika ali naročnika, zato ne more biti relevantna. Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru – kot je bilo že pojasnjeno – z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovila, da je naročnik velikost črk 9 cm določil povsem jasno in nedvoumno, pri čemer se ta zahteva nanaša na višino črk. Iz konteksta in iz opisa zahtev za druge artikle je razvidno, da je naročnik takrat, ko je želel določiti širino črk, to tudi izrecno navedel z izrazom »širina«. Zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da bi izraz »velikost črk« lahko pomenil tudi širino.

Ker vlagatelj niti ne nasprotuje, da višina črk na artiklu »pregrinjalo frotir« IDENT 144754 ni 9 cm, prav tako ne nasprotuje meritvam naročnika, ki se nanašajo na merjenje črk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni ponudil artikla, skladnega s tehničnimi specifikacijami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa ni ravnal v nasprotju z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi z 68. členom ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja v sklopu 4 ugotovil, da ni dopustna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi, da naročnik ni ustrezno opravil testiranja in merjenja vzorca »pregrinjalo frotir« IDENT 144754, pa tudi ostalih vzorcev, pri katerih so ugotovljena odstopanja v dimenzijah tj. »rjuha flanela« IDENT 144083, »prevleka za blazino barvna« IDENT 391719, »rjuha mala flanela elipsa« IDENT 392007. Ne glede na dejstvo, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom zahteval predložitev vzorcev in da je predvidel tudi njihovo preizkušanje, ki ga je dokumentiral, in ne glede na vprašanje, v kakšnem obsegu bi bila v revizijskem postopku možna presoja postopka preizkušanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi morebitna presoja testiranja vzorcev ne bi pripeljala do drugačne ugotovitve v zvezi z neizpolnjevanjem zahteve po velikosti črk 9 cm pri artiklu »pregrinjalo frotir« IDENT 144754. Zato Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih navedb in dokazov, ki se nanašajo na naštete artikle sklopa 4, vsebinsko ni obravnavala, njihova vsebinska presoja namreč ne bi vplivala na drugačno ugotovitev o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe z vidika izpolnjevanja tehnične zahteve po velikosti črk.

V zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 6, vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v sklopih 1 in 2 sprejel ponudbo, ki ne izpolnjuje zahtev glede vzdrževanja izdelkov, medtem ko je vlagateljevo ponudbo v sklopu 6 zaradi enakih pomanjkljivosti označil za nedopustno, kar pomeni različno obravnavo.

Naročnik navaja, da je pri ponovnem pregledu dokumentacije in predloženih vzorcev ugotovil, da je v ponudbi vlagatelja navedeno vzdrževanje perila, ki dovoljuje likanje pri srednji temperaturi, kar ni skladno z zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno. Zatrjuje še, da je vsak posamezen sklop določenega javnega naročila samostojna celota, ki se ocenjuje samostojno, ločeno od ostalih sklopov. Na odločitve glede drugih sklopov tako naročnik ni vezan.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu »RD – 11 Opis tekstilnih izdelkov« v zavihku sklopa 6 med drugim določil zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje izdelkov, in sicer:
»Na artiklu je všita etiketa s surovinsko sestavo z navodili za vzdrževanje.
Pranje: 75°C
Sušenje: 120° C
Likanje: 180° C
Sterilizacija«.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu 6 zahteval likanje izdelkov na 180° C, prav tako med njima ni sporno, da vlagatelj ni ponudil artiklov, ki to zahtevo izpolnjujejo (vlagatelj tega v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje). Sporno pa je med njima vprašanje, ali mora naročnik navedeno pomanjkljivost spregledati, če jo je spregledal v drugem sklopu istega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da je izpolnjevanje tehničnih specifikacij eden izmed ključnih elementov dopustnosti ponudbe (prim. 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik zato nima pravne podlage, da bi ponudbo, ki tehničnih zahtev ne izpolnjuje, štel kot dopustno. To velja ne glede na ravnanje naročnika v drugih sklopih istega postopka ali v drugih postopkih javnega naročanja. V obravnavanem primeru vlagatelj ne izpolnjuje zahteve, ki se nanaša na vzdrževanje oziroma likanje tkanine pri določeni temperaturi, temu dejstvu niti ne nasprotuje. Tudi okoliščina, da naj bi naročnik v drugih sklopih ravnal drugače ali dopustil podobno odstopanje, ne more vplivati na presojo dopustnosti ponudbe v tem sklopu. Če je vlagatelj menil, da je naročnik v določenem sklopu ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3, bi moral v zvezi s tem vložiti zahtevek za revizijo v tistem sklopu. Ni pa mogoče slediti vlagatelju in sprejeti stališča, da bi naročnik moral spregledati neizpolnjevanje zahteve v obravnavanem sklopu zgolj zato, ker naj bi tako ravnal v drugih sklopih. Morebitna napačna naročnikova presoja izpolnjevanja tehničnih zahtev v drugih sklopih ne more utemeljiti napačne presoje v obravnavanem primeru.

Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru tehničnih specifikacij (dokument: »Opis tekstilnih izdelkov in tehnične zahteve naročnika za posamezne skupine blaga«) za sklopa 1 in 2 pri vzdrževanju in zahtevi, ki se nanaša na etiketo s surovinsko sestavo z navodili za vzdrževanje, ni določil povsem enakih zahtev kot v sklopu 6, saj ni določil zahteve glede likanja na temperaturi 180° C. Tudi s tega vidika zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik enako zahtevo glede temperature likanja v različnih sklopih razlagal drugače.

Ker vlagatelj niti ne nasprotuje, da ponujeni artikel v sklopu 6 ne izpolnjuje zahtevane temperature likanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni ponudil artikla, skladnega s tehničnimi specifikacijami določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa ni ravnal v nasprotju z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi z 68. členom ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja v sklopu 6 ugotovil, da ni dopustna.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevkov za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v sklopih 4 in 6 ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko je za ponudbo vlagatelja ugotovil, da ni dopustna.

Upoštevaje predhodno navedeno in ugotovljeno je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljena zavrnila zahtevka za revizijo, ki ju je vlagatelj vložil zoper odločitev o neoddaji naročila v sklopih 4 in 6.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran