018-064/2025 ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Varnostne storitve Elektro Ljubljana d.d. (3-letno obdobje)«, na podlagi zahtevkov za revizijo vlagateljev (1) SINTAL podjetje za varovanje, intervencije in storitve, d.o.o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in (2) SINET podjetje za storitve in proizvodnjo d.o.o., Cesta 1. maja 83, Hrastnik (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 23. 7. 2025

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 28. 2. 2025 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo naročilu male vrednosti na infrastrukturnem področju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 18. 3. 2025, pod št. objave JN001769/2025-SL3/01; objavljeni so bili tudi štirje popravki. Javno naročilo je razdeljeno na pet sklopov.

Naročnik je 15. 5. 2025 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji naročila« z dne 14. 5. 2025, št. 30-1/2025-25437, s katero je ponudnike med drugim obvestil, da javno naročilo v sklopih 1, 3 in 5 odda ponudniku VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa odvetnik Marko Majstorović, Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je 22. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 3 in 5; zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje temeljnih pogojev iz razpisne dokumentacije, saj ni predložil pooblastila za izvajanje požarnega varovanja – priložil je samo Odločbo o spremembi pooblastila številka 8450-122/2013-166-DGZR z dne 18. 2. 2025 (v nadaljevanju tudi: Odločba), ne pa tudi Pooblastila št. 8450-122/2013-35-DGZR z dne 22. 12. 2021 (v nadaljevanju tudi: Pooblastilo) z vsemi spremembami. Vlagatelj meni, da Odločba brez Pooblastila in vseh sprememb ne predstavlja zahtevanega pooblastila. Pooblastilo izvajalcu požarnega varovanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa. Odločba o spremembi Pooblastila ne izkazuje zahteve iz razpisa, ker naročnik na podlagi Odločbe brez predloženega Pooblastila ne more poznati vsebine tistega dela Pooblastila, ki ni bilo spremenjeno oziroma ne more poznati vsebine določil, ki so ostala nespremenjena. Iz Odločbe ni razvidno niti število varnostnikov, ki storitve lahko opravljajo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011). Iz Odločbe tudi ni razvidna veljavnost Pooblastila.

Drugi vlagatelj je 22. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1; zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje temeljnih pogojev iz razpisne dokumentacije, v zvezi s čimer navaja, da:
- izbrani ponudnik ni predložil veljavnega pooblastila za izvajanje požarnega varovanja;
- obstaja utemeljen dvom, da izbrani ponudnik nima zadostnega števila razpoložljivih kadrov (vsaj pet) za izvajanje 24/7 intervencijskih storitev na območju za sklop 1, saj razpolaga z omejenimi kadrovskimi resursi, ki so potencialno angažirani pri drugih naročnikih – za izvajanje intervencij na lokacijah za sklop 1 izbrani ponudnik razpolaga zgolj z enim varnostnikom, ki je zaposlen na delovnem mestu v Celju, kar onemogoča zagotavljanje stalne razpoložljivosti, pravočasnega odziva in izpolnjevanja zahtev;
- obstaja dvom o nezadostnih tehničnih zmogljivostih, saj izbrani ponudnik razpolaga z zgolj enim intervencijskim vozilom za celotni sklop 1, kar v povezavi z nezadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi ne omogoča zagotavljanja stalne pripravljenosti za posredovanje, obhodov vsaki dve uri v primeru tehničnih napak ali nedosegljivost odgovornih oseb naročnika, 24/7 intervencij in pravočasnega ukrepanja v roku 15 minut po sprejemu signala v VNC.
Glede na navedeno drugi vlagatelj očita izbranemu ponudniku še neresnično izjavo v prilogi št. 4 »Pisna izjava za izvedbo naročila«, kjer je izjavil, da razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo in kadrovsko zmogljivostjo.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 28. 5. 2025. Navedbe prvega vlagatelja označuje za v celoti zmotne in neutemeljene. Poudarja, da iz obrazložitve Odločbe jasno izhaja, da se z Odločbo spreminja Pooblastilo in da ostale določbe Pooblastila ostajajo nespremenjene. Z navedeno odločbo se je torej obstoječe pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja formalno dopolnilo, pri čemer pa temeljna vsebina in pravna veljavnost pooblastila za izvajanje požarnega varovanja ostajata nespremenjeni in veljavni. Prvi vlagatelj naj bi zmotno zatrjeval, da Odločba brez Pooblastila in vseh sprememb ne predstavlja zahtevanega pooblastila in da brez predloženega Pooblastila naročnik ne more poznati vsebine tistega dela Pooblastila, ki ni bilo spremenjeno oziroma ne more poznati vsebine določil, ki so ostala nespremenjena. Meni, da je pri presoji dopustnosti njegove ponudbe naročnik ravnal pravilno, ko je na podlagi predložene Odločbe štel, da ima izbrani ponudnik veljavno pooblastilo za požarno varovanje. Za naročnika je bilo pri pregledu ponudbe iz vidika izpolnjevanja pogoja bistvena ugotovitev, da izbrani ponudnik ima veljavno pooblastilo za požarno varovanje, sama podrobnejša vsebina pooblastila pa ni bila relevantna, zato so navedbe prvega vlagatelja, da ne more brez Pooblastila naročnik poznati vsebine določil, ki so ostala nespremenjena, irelevantne in neutemeljene. Vsebina pooblastila za požarno varovanje za naročnika ni bila pomembna, pomembo je bilo le, da naročnik preveri, da ima ponudnik veljavno pooblastilo za požarno varovanje.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 28. 5. 2025. Glede očitkov v zvezi s pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja pojasnjuje enako kot v izjasnitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Ugotavlja, da drugi vlagatelj glede dvoma v izpolnjevanje kadrovskih zahtev in tehničnih pogojev ni zmogel trditveno-dokaznega bremena. Z oddajo ponudbe se je zavedal, da bo moral imeti za izvedbo naročila na voljo ustrezne kadre, kar je tudi potrdil s pisno izjavo (naročnik seznama delavcev za sklop 1 ni zahteval). Poudarja, da je izvajalec storitev varovanja, ki ima zaposlenih več kot 250 varnostnikov in je nedvomno zmožen zagotavljati ustrezen kader za izvajanje predmeta naročila.

Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja s sklepom št. 30-1/2025-22465 z dne 6. 6. 2025 (ki pa ga je prvemu vlagatelju posredoval šele 9. 6. 2025) zavrnil. Navedbe prvega vlagatelja označuje za v celoti zmotne in neutemeljene. Uvodoma pojasnjuje, da tehnično in fizično požarno varovanje lahko izvajajo pravne ali fizične osebe, ki imajo pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja. Pooblastilo se ob predpostavki izpolnjevanja predpisanih pogojev izda za nedoločen čas in velja do preklica. V praksi se pooblastilo zaradi sprememb posameznih dejstev (npr. spremembe varnostnikov) v 2. točki izreka praviloma večkrat spreminja. Tako je bilo tudi v primeru ponudbe izbranega ponudnika, saj se je z navedeno Odločbo obstoječe Pooblastilo formalno dopolnilo v 2. točki (dodan je bil VNC ter seznam operaterjev VNC ter spremenjen seznam varnostnikov), pri čemer pa se temeljna vsebina in pravna veljavnost Pooblastila ni spremenila in ostaja veljavna. Pojasnjuje še, da je bilo pri pregledu ponudbe z vidika izpolnjevanja pogoja bistvena ugotovitev, da ima izbrani ponudnik veljavno pooblastilo za požarno varovanje. Pri tem je ob presoji ustreznosti dokazil na podlagi ustaljene prakse Državne revizijske komisije kot ustrezna štel tudi dokazila, ki imajo drugačno obliko oziroma poimenovanje od zahtevane, če iz njih izhaja, da izpolnjujejo pogoj. Meni, da vlagateljeve navedbe kažejo na nerazumevanje narave upravne odločbe, ki se nanaša na spremembo obstoječega pooblastila – odločba nujno predpostavlja obstoj osnovnega pooblastila. Dodaja še, da je pred sprejemom odločitve o oddaji naročila vpogledal v javni seznam pooblaščenih izvajalcev požarnega varovanja, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje oziroma portalu gov.si – izbrani ponudnik je v času oddaje ponudbe na tem seznamu vpisan kot veljavno pooblaščeni izvajalec za izvajanje požarnega varovanja, z navedbo veljavnega pooblastila in vseh njegovih sprememb.

Naročnik je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja s sklepom št. 30-1/2025-22482 z dne 6. 6. 2025 (ki pa ga je drugemu vlagatelju posredoval šele 9. 6. 2025) zavrnil. Glede očitkov v zvezi s pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja navaja enako kot v zavrnitvi zahtevka prvega vlagatelja. Glede vlagateljevih dvomov v izpolnjevanje kadrovskih zahtev in tehničnih pogojev naročnik meni, da drugi vlagatelj ni zmogel trditveno-dokaznega bremena, saj ni konkretizirano navedel, iz česa naj bi izhajali ti dvomi, za svoje trditve pa niti ni predložil dokazov. Navaja, da se je z oddajo ponudbe izbrani ponudnik zavedal, da bo moral imeti za izvedbo naročila na voljo ustrezne kadre in da razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo, kar je tudi potrdil s pisno izjavo. Poudarja, da je izbrani ponudnik v izjasnitvi navedel, da je izvajalec storitev varovanja, ki ima zaposlenih več kot 250 varnostnikov in je nedvomno zmožen zagotavljati ustrezen kader za izvajanje predmeta naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 9. 6. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o obeh predrevizijskih postopkih.

Prvi vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 12. 6. 2025. Z naročnikovo odločitvijo se ne strinja, saj da Odločba brez Pooblastila in vseh sprememb ne predstavlja zahtevanega pooblastila.

Drugi vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljema in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku zadevno javno naročilo v sklopih 1, 3 in 5 tudi oddal.

Revizijske navedbe vlagateljev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
­ ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
­ ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
­ ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
­ ekonomski in finančni položaj;
­ tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu (četrti odstavek 76. člena ZJN-3). Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v poglavju »2. POGOJI ZA UDELEŽBO« med drugim navedel:

»Naročnik določa naslednje obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki (vključno s skupnimi ponudniki, podizvajalci ter gospodarskimi subjekti katerih zmogljivosti se uporablja, če je to za njih posebej zahtevano) za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in jih mora ponudnik dokazati s predložitvijo spodaj navedenih dokumentov:

[…]

 izpolnjen in podpisan obrazec »Pisna izjava za izvedbo naročila in pooblastilo za preverbo podatkov« (Priloga št. 4),

[…]

• veljavno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdanega s strani Uprave RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, v skladu s Pravilnikom o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07, 92/10 in 20/22).«.

Del razpisne dokumentacije je tudi »PISNA IZJAVA ZA IZVEDBO NAROČILA in POOBLASTILO ZA PREVERBO PODATKOV« (Priloga št. 4), s katero naj bi ponudnik izjavil oziroma potrdil med drugim:

- »da razpolaga:
o z zadostno prosto kadrovsko zmogljivostjo usposobljenih delavcev, potrebnih za izvedbo naročila (na naročnikovo zahtevo mora to dokazati s predložitvijo ustreznih dokazil kot npr.: seznam takih delavcev z navedbo njih strokovne usposobljenosti),
o z zadostno tehnično opremljenostjo, potrebno za izvedbo naročila (na naročnikovo zahtevo mora to dokazati s predložitvijo ustreznih dokazil kot npr.: dokaz primerne tehnične usposobljenosti, ipd.)«.

Iz vsebine citiranega dela poglavja »2. POGOJI ZA UDELEŽBO« v razpisni dokumentaciji je torej razvidno, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, določil, da morajo ponudniki (vključno z morebitnimi soponudniki in podizvajalci) imeti veljavno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, kot dokazilo pa v ponudbi predložiti pooblastilo.

Nesporno med strankami je, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil (le) »ODLOČBO O SPREMEMBI POOBLASTILA«, št. 8450-122/2013-166 - DGZR z dne 18. 2. 2025, s katero je Uprava za zaščito in reševanje spremenila Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, št. 8450-122/2013-35 – DGZR z dne 22. 12. 2021 s spremembami. V nasprotju z razzlogovanjem vlagateljev Državna revizijska komisija ne more ugotoviti naročnikove kršitve ZJN-3, ko je na podlagi predložene Odločbe ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje zadevni pogoj za sodelovanje in (tudi) v posledici te ugotovitve ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno.

Vlagatelja niti ne zatrjujeta, da izbrani ponudnik morebiti nima veljavnega pooblastila za izvajanje požarnega varovanja. Državna revizijska komisija soglaša z naročnikom, da že sama predložitev Odločbe, s katero se spreminja izrek Pooblastila, dokazuje obstoj in veljavnost Pooblastila; skladno s 7. členom Pravilnika o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/2007 s sprem.) se pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja izda za nedoločen čas in torej velja do preklica, veljavnost Pooblastila pa je navsezadnje razvidna iz javno objavljenega seznama pooblaščenih izvajalcev za izvajanje požarnega varovanja na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje, iz katerega je (kot pravilno ugotavlja naročnik) razvidno, da je na tem seznamu kot pooblaščeni izvajalec požarnega varovanja naveden tudi izbrani ponudnik, vključno z navedbo številk in datumov pooblastil oziroma njihovih sprememb (začenši s št. 8450-122/2013-35 z dne 22. 12. 2021 idr.), ter navedbo, da pooblastilo velja »do preklica«.

Iz razpisne dokumentacije ne izhaja ničesar glede tega, izpolnjevanje katerih zahtev bi naj moralo biti razvidno iz pooblastila o požarnem varovanju, saj naročnik takih zahtev ni opredelil. Ne glede na to pa ne drži navedba prvega vlagatelja, da »iz odločbe ni razvidno niti število varnostnikov, ki storitve lahko opravljajo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju«, saj Odločba vsebuje celotno vsebino (čistopis) spremenjene druge točke izreka Pooblastila z navedbo VNC, operaterjev VNC ter varnostnikov in varnostnic, ki izvajajo fizično požarno varovanje.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja dvom o zadostnosti kadrovskih in tehničnih zmogljivosti izbranega ponudnika – med strankama sicer ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil z razpisno dokumentacijo zahtevano »PISN[O] IZJAV[O] ZA IZVEDBO NAROČILA in POOBLASTILO ZA PREVERBO PODATKOV« (Priloga št. 4), s katero je izjavil, da razpolaga z zadostno prosto kadrovsko zmogljivostjo usposobljenih delavcev in z zadostno tehnično opremljenostjo za izvedbo naročila. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije in navedb naročnika, naročnik izjave izbranega ponudnika glede zadostne kadrovske zmogljivosti in zadostne tehnične opremljenosti ni preverjal, kar sicer ne predstavlja naročnikove kršitve ZJN¬-3, saj lahko naročnik skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, naročniku pa ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 v tem postopku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Omenjena določba naročniku zgolj daje možnost, da ne preveri obstoja in vsebine navedb, naročnik pa jo lahko po lastni presoji uporabi ali pa tudi ne. Vendar četudi ZJN-3 naročniku daje podlago, da mu v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, pa mu po drugi strani (tudi v postopku naročila male vrednosti) ne daje podlage, da javno naročilu odda ponudniku, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3). Naročnik lahko javno naročilo odda zgolj ponudniku, čigar ponudba je dopustna, in sicer ne glede na to, ali je v postopku naročila male vrednosti preverjal obstoj in vsebino navedb v ponudbi ali ne. V kolikor se torej naročnik v postopku naročila male vrednosti odloči, da vsebine in navedb v ponudbi ne bo preverjal, s tem prevzame tudi tveganje, da bo vlagatelj v postopku pravnega varstva uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa posledično tudi, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, ko je javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-043/2023-8 in 018-142/2023-7).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti (prim. tudi drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Četudi iz navedenega izhaja, da je trditveno dokazno breme v vzajemni korelaciji, pa je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se dokazovanje sploh izvede. Da bi torej stranka v sporu (lahko) uspela, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretno navede vsa dejstva, ter obenem predlagati dokaze, ki bodo resničnost navedenih dejstev tudi izkazali. Ker pa je drugi vlagatelj zgolj pavšalno in povsem neobrazloženo zatrjeval obstoj dvoma o zadostnosti kadrovskih in tehničnih zmogljivosti izbranega ponudnika, za to trditev pa niti ni predložil oziroma predlagal dokazov, Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj z navedenima revizijskima očitkoma ni uspel izkazati naročnikove kršitve ZJN-3 v zvezi z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna (tudi) z vidika izpolnjevanja izpostavljenih pogojev za sodelovanje glede zadostne proste kadrovske zmogljivosti usposobljenih delavcev in zadostne tehnične opremljenosti.

Ker ne prvi ne drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 1, 3 in 5 ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbami ZJN-3, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN oba zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevkih za revizijo zahtevala tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljena, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahteve prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v obeh vlogah z dne 28. 5. 2025 priglasil povrnitev stroškov pravnega varstva. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- prvi vlagatelj,
- drugi vlagatelj,
- izbrani ponudnik – po pooblaščencu,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran