018-081/2025 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Igorja Luzarja in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za izvedbo projekta "eKarton in enotni podatkovni model"«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ENDAVA, digitalne rešitve, d.o.o., Vilharjeva cesta 46, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška družba AZ ODVETNIKI Avbreht, Erjavec Avbreht, Erjavec, Lešnik Sitar, Arnol o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 18. 7. 2025

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku s konkurenčnim dialogom po 42. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), 10. 3. 2025 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001477/2025-EUe16/01 in v dodatku k Uradnem listu Evropske unije istega dne, pod številko objave 154642-2025, z enim popravkom. Naročnik je javno naročilo razdelil na devet sklopov.

Naročnik je dne 19. 6. 2025 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Sklep o priznanju sposobnosti« št. 460-12/2024-2711-110 z dne 18. 6. 2025, iz katerega izhaja, da je sposobnost za sodelovanje v konkurenčnem dialogu v sklopu 5 »Zobozdravstvo« priznal dvema kandidatoma, v sklopu 7 »Listine« prav tako dvema kandidatoma, v preostalih sklopih pa enemu kandidatu. Kandidate s priznano sposobnostjo je naročnik povabil k udeležbi na dialogu, medtem ko vlagatelju sposobnosti za sodelovanje v nadaljnji fazi oddaje javnega naročila ni priznal za noben sklop.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 2. 7. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila. V utemeljitev slednjega navaja, da bi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, saj bi bilo to v primeru nadaljevanja postopka za vlagatelja zmanjšano in oteženo. Nadaljevanje postopka bi pomenilo, da vlagatelju ne bo zagotovljena enakopravna obravnava, ker ne bo imel dostopa do enakih informacij kot ostali kandidati, ki so povabljeni k dialogu. Posledično njegovi predlogi in rešitve ne bodo vključeni v dialog, sam pa bo prikrajšan za možnost, da zagovarja, pojasnjuje in dopolnjuje projektne predloge, ki jih je pripravil skupaj s konzorcijem. Prav tako ne bo imel vpliva na potek, trajanje ali število krogov dialoga, saj je to odvisno od števila sodelujočih kandidatov. Navaja še, da niti morebitna razveljavitev odločitve in ponovitev konkurenčnega dialoga ne bi zagotovila učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj oziroma konzorcij, v katerem nastopa, bi bil namreč izključen iz že izvedenega dela dialoga in bi lahko sodeloval le v ponovljenem postopku, ko bo naročnik že oblikoval stališča, preostali kandidati pa bodo imeli več informacij o naročnikovih potrebah. Ponovljeni dialog bi po mnenju vlagatelja potekal drugače kot prvotni, kandidati, ki so že sodelovali, pa bi imeli informacije naročnika, s katerimi vlagatelj ne razpolaga. Zaradi tega bi bil v ponovljenem dialogu v bistveno slabšem položaju.

Naročnik je s Sklepom št. 430-12/2024-2711-111 z dne 10. 7. 2025, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, zavrnil predlog za zadržanje postopka. Zatrjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati nepopravljive škode, niti kako bi nadaljevanje postopka negativno vplivalo na njegove pravice ali njegov pravni položaj.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (druga alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oz. opraviti določenih drugih ravnanj (tj. zavrniti vseh ponudb, ustaviti postopka, začeti novega postopka), dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega dialoga skladno z 42. členom ZJN-3, ki poteka (vsaj) v treh fazah: v začetni fazi, to je fazi kvalifikacije kandidatov, naročnik po javni objavi javnega naročila na podlagi ocene predloženih prijav za sodelovanje oziroma v njih podanih informacij za ugotavljanje sposobnosti najprej izbere kvalificirane kandidate, skupaj s katerimi v naslednji fazi, to je fazi vodenja razprave oziroma dialoga v ožjem smislu, poišče in opredeli eno ali več rešitev za izpolnitev njegovih potreb ter kandidate/ponudnike povabi k predložitvi končnih ponudb, med katerimi v zaključni fazi na temelju ocenjevanja in vrednotenja ponudb z uporabo meril za oddajo javnega naročila izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. V konkretni zadevi je naročnik prejel in pregledal prijave ter sprejel odločitev o priznanju sposobnosti, s katero je nekaterim kandidatom sposobnost priznal (in jih bo posledično v povabil k dialogu), vlagatelju pa sposobnosti za sodelovanje v nadaljnjih fazah ni priznal, kar pomeni, da ga ne bo povabil k sodelovanju v dialogu, niti k oddaji končne ponudbe. Vlagatelj z vloženim zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev, da mu sposobnosti za sodelovanje ne prizna in da ga posledično ne bo povabil k dialogu ter nato k oddaji ponudbe.

Vlagatelj okoliščino, da bi lahko nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, utemeljuje s tem, da izpostavlja neenakopraven položaj v primerjavi s kandidati, ki bodo k dialogu povabljeni. Navaja, da s konzorcijem, v katerem sodeluje pri predmetnem javnem naročilu, ne bo imel vpliva na časovni potek dialoga, vsebino le tega, oblikovanje končnih specifikacij in osnutka pogodbe. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je njegov interes sodelovanje v dialogu in končno v pridobitvi javnega naročila, vendar zaradi nadaljevanja postopka njegov interes oziroma pravni položaj ne bo ogrožen. Vlagatelj je namreč vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o priznanju sposobnosti, ki ga bo zaradi zavrnitve naročnika Državna revizijska komisija morala obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom, naročnik pa bo moral uskladiti svoja ravnanja že v prvi fazi, torej pred povabilom k dialogu, ko je pregledoval prijave kandidatov. V kolikor se bo torej v postopku pravnega varstva ugotovilo, da naročnik vlagatelju v nasprotju z določbami ZJN-3 ni priznal sposobnosti za sodelovanje v dialogu, bo odločitev o priznanju sposobnosti v izpodbijanem delu razveljavljena, vlagatelj pa bo imel možnost, da mu naročnik po ponovnem pregledu njegove prijave prizna sposobnost in ga povabi k sodelovanju v dialogu ter nato k oddaji ponudbe, kar pomeni, da bo vlagatelj imel možnost sodelovati v dialogu in se seznaniti z vsemi informacijami, ključnimi za potek dialoga, ter pridobitev zadevnega javnega naročila. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev z navedbami, da bo naročnik v morebitno ponovljenem postopku dialoga že imel izoblikovana stališča, kandidati pa bodo razpolagali z informacijami, ki jih vlagatelj ne bo pridobil, zgolj podaja domneve, do katerih bi lahko prišlo v nadaljevanju postopka, ki jih z ničemer ne izkaže. Poleg tega tudi ne pojasni, kako naj bi zaradi navedenih okoliščin, upoštevaje, da bo v primeru ugoditve zahtevku za revizijo postopek konkurenčnega dialoga vrnjen v fazo pregledovanja prijav, in bo naročnik sprejel (novo) odločitev in nadaljnja potrebna ravnanja, vlagatelj bil zaradi tega prikrajšan ali neenakopravno obravnavan v primerjavi z drugimi kandidati, saj mora naročnik skladno z devetim odstavkom 42. člena ZJN-3 v okviru dialoga (tudi ponovljenega) zagotoviti enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija zato vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- kandidati s priznano sposobnostjo,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran