018-066/2025 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Sama Červeka in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava dotrajanih membranskih modulov na CČN Novo mesto - ponovitev«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ESOT-INVEST, družba za ravnanje z energetskimi resursi in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d. o. o., Kersnikova ulica 21, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik) dne 16. 7. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi sklep o priznanju sposobnosti št. 431-0003/2025-16 z dne 7. 5. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.443,24 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku konkurenčnega dialoga na podlagi 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS; št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 26. 2. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001207/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pod št. objave 128732-2025. 12. 5. 2025 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil sklep o priznanju sposobnosti (dokument št. 431-0003/2025-16 z dne 7. 5. 2025), iz katerega je razvidno, da je v prvi fazi postopka sposobnost priznal kandidatoma ILAR CONSULTING, d. o. o., Kočevarjeva ulica 1, Novo mesto in CMC GROUP, d. o. o., IOC Zapolje I 10, Logatec, medtem ko vlagatelju in kandidatu AQUAUNION KFT, NASZÁLYI ÚT 26, 2890 TATA ter skupnima kandidatoma CID - ČISTILNE NAPRAVE, d. o. o., Ulica Istrskega odreda 1, Koper in CID s.r.l., VIA PRADIS 19, 33010 COLLOREDO DI MONTE ALBANO (UD), sposobnosti ni priznal.

Vlagatelj je 22. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev sklepa o priznanju sposobnosti ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni priznal sposobnosti, ker je ugotovil, da je v prijavi predložil opis predlagane tehnološke rešitve, iz katerega izhaja, da ponujena rešitev ne upošteva obstoječega dimenzioniranja Centralne čistilne naprave (CČN) Novo mesto, razvidnega iz tehnične specifikacije. Kot je v sklepu pojasnil naročnik, je vlagatelj v opombi 2 k tabeli 4.1 »Specifikacija za membranski rezervoar« navedel: »Pravilna zasnova in delovanje ter vzdrževanje naprav za pred obdelavo odpadne vode je nujna, vključno s filtri z 1 mm membranskimi mrežami itd.«. Iz navedenega po mnenju naročnika izhaja, da vlagatelj ni upošteval obstoječega dimenzioniranja CČN Novo mesto, saj je iz PID dokumentacije (PID, stran 10, Slika 4 Blok shema CČN) razvidno, da je na CČN vgrajeno fino sito 1,5 mm, kar pomeni, da bi vgradnja ponujene rešitve pomenila tudi nadgradnjo oz. zamenjavo finega sita, kar ni predmet razpisa, zaradi česar vlagatelj ni izpolnil pogojev za sodelovanje. Vlagatelj nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da ni upošteval obstoječega dimenzioniranja CČN, saj je načrtoval dimenzioniranje membran na podlagi hidravlične obremenitve oz. na podlagi podatkov o pretokih, podanih v 1. točki dokumenta »Navodila za izdelavo prijave, pogoji in merila v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku konkurenčnega dialoga« (v nadaljevanju: Navodila). Na podlagi teh podatkov je vlagatelj v prilogi »Opis predlaganih tehnoloških rešitev« podal zgolj priporočila za vhodne parametre, to je tiste, ki se nanašajo na vhod vode na membrane. Sklepanje naročnika, da je s tem odstopil od jasne in nedvoumne zahteve, ne drži, prav tako ne drži, da ponujena rešitev vpliva na dimenzioniranje membran in da je zamenjava finega sita nujna, navaja vlagatelj, in dodaja, da je v opombi št. 2 k tabeli 4.1 le opozoril na vhodne parametre, ki lahko vplivajo na optimalno delovanje, dejanske parametre pa je navedel v točki 4.5 »Parametri dimenzioniranja«. Vlagatelj opozarja, da je naročnik na portalu javnih naročil dodatno pojasnil, da bo dopustna morebitna menjava dodatne opreme (črpalke, puhala), in da je prav zato izbral postopek konkurenčnega dialoga, da bi v drugi fazi opredelil možne tehnične rešitve in da bodo izboljšave prispevale k optimizaciji delovanja CČN. Opomba 2 k tabeli 4.1 se nanaša zgolj na rezultate testiranj različnih sit, ki jih ima proizvajalec Supratec in ki lahko vplivajo na permeat, vendar fino sito ni bilo predmet ponudbe niti ni predstavljalo pogoja za dimenzioniranje ali delovanje ponujenih membran. Gre zgolj za priporočilo proizvajalca, zato vlagatelj ni menil, da je to pomembno. Tudi zdaj so v naročnikovi CČN v uporabi membranski moduli istega proizvajalca, kot ga ponuja vlagatelj, poleg njega pa enak tip membran ponuja tudi konkurenčni prijavitelj, ki mu je naročnik priznal sposobnost. Vlagatelj je v opombi 2 k tabeli 4.1 le opozoril na nekatere dejavnike, ki jih je mogoče optimizirati, pri čemer je pričakoval, da bo to lahko predmet pogajanj v drugi in tretji fazi postopka. Dejanska ponujena zasnova membranske filtracije je podana v točki 4.1 »Opis«, v kateri Supratec izjavlja, da predlog ponujene rešitve v celoti upošteva tehnične zahteve razpisa. Iz prijave jasno izhaja, da bodo ponujene membrane vgrajene brez sprememb na ostali opremi CČN. Kot dokaz, da so ponujeni membranski moduli skladni z zahtevami naročnika, vlagatelj predlaga tudi postavitev strokovnjaka strojne stroke, ki bo potrdil, da vlagatelj ponuja istovrstni tip membranskih modulov oz. kaset, ki so kompatibilne z obstoječo CČN, ter da opis v točki 4.1 ne pomeni opisa membranskih modulov, ki so ponujeni, temveč gre za priporočila za drugo fazo postopka z namenom izboljšati delovanje CČN. Vlagatelj še navaja, da tudi konkurenčni prijavitelj ILAR CONSULTING, d. o. o., ponuja isti tip membran istega proizvajalca, pa mu je naročnik priznal sposobnost, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave. Ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v tehnični del prijave konkurenčnega prijavitelja, predlaga, naj v prijavo vpogledata Državna revizijska komisija in strokovnjak in se prepričata, da tudi konkurenčni prijavitelj ponuja istovrstno opremo, predlaga pa tudi izvedbo ustne obravnave in zaslišanje vlagatelja ter predstavnika družbe ILAR CONSULTING, d. o. o. o tem, kakšne membrane so ponujene.

Kandidat CMC GROUP, d. o. o., se je z vlogo z dne 30. 5. 2025 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da zaupa v tehnično strokovno in nepristransko presojo naročnika tako v postopku oddaje javnega naročila kot glede zahtevka za revizijo. Kandidat ILAR CONSULTING, d. o. o., ki mu je naročnik preko portala eRevizija zahtevek za revizijo prav tako poslal v izjasnitev, se o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 6. 6. 2025, ki ga je z objavo na portalu eRevizija vročil tako vlagatelju kot obema kandidatoma s priznano sposobnostjo, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi zahtevka naročnik navaja, da je vlagateljevo prijavo zavrnil, ker je ugotovil, da opis predlagane tehnološke rešitve ne upošteva obstoječega dimenzioniranja CČN Novo mesto, razvidnega iz tehnične specifikacije. Kot pogoj za sodelovanje je naročnik zahteval predložitev opisa predlaganih tehnoloških rešitev, ki mora biti skladen z zahtevami naročnika in mora vsebovati podatke, iz katerih bo razvidno, da predlagana rešitev upošteva obstoječe dimenzioniranje CČN, razvidno iz tehnične specifikacije. Kot tehnično specifikacijo je naročnik predložil »PID CČN NM – biološki in membranski del« in načrte bazenov. Vlagatelj navaja, da podatki iz njegove prijave glede zagotavljanja finega sita velikosti 1 mm ne predstavljajo obveznih zahtev predlagane rešitve, temveč le priporočila. Po mnenju naročnika iz prijave jasno izhaja, da vlagatelj za delovanje njegove naprave predvideva uporabo finega sita velikosti 1 mm, iz tehnične dokumentacije pa je razvidno, da je na obstoječi CČN vgrajeno fino sito z odprtino 1,5 mm. To pomeni, da vlagatelj ni ustrezno upošteval obstoječega stanja. V prijavi je vlagatelj navedel, da je za delovanje membranskega filtracijskega sistema in zaščito membranskih modulov priporočljivo spremljati vhodne standarde za membranski filtracijski sistem in da v primeru odstopanja od priporočljivih vrednosti odstopa kvaliteta permeata. Ta navedba nakazuje, da vlagatelj priznava odvisnost učinkovitosti sistema od vhodnih parametrov, med katerimi je tudi parameter finega sita 1 mm. Vlagatelj je v opombi navedel, da so pravilna zasnova in delovanje ter vzdrževanje naprav za predobdelavo odpadne vode nujni, vključno s filtri z 1 mm membranskimi mrežami, in da je upoštevanje teh parametrov, torej tudi finega 1 mm sita, bistvenega pomena za pravilno delovanje membran. To niso le priporočila, temveč pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za delovanje ponujenega sistema, kar pomeni zamenjavo obstoječih sit, to pa ni niti predmet razpisa niti predmet vlagateljeve prijave. Uporaba obstoječega 1,5 mm sita bi po vlagateljevih navedbah pomenila tveganje za poškodbe membran, zmanjšano kakovost permeata in slabše delovanje sistema. Naročnik je zahteval, da mora biti del opisa rešitve tudi finančni načrt, ki mora zajeti vse stroške izvedbe, tudi stroške morebitne predelave. Možnost dodelave oz. predelave sistema je bila dopuščena le v delu, ki bi bil potreben, če se obstoječe dimenzioniranje ne spreminja. Ker vlagatelj teh stroškov ni upošteval in ni podal rešitve z veljavnim dimenzioniranjem, je njegova prijava tehnično neskladna. Naročnik ne bo pristal na nabavo opreme, ki ne zagotavlja polne funkcionalnosti in kakovosti, vlagatelj pa sam priznava, da lahko v primeru neustreznih vhodnih parametrov pride do odstopanja kakovosti permeata in poškodb membran. Naročnik zanika, da je na portalu javnih naročil dopustil možnost zamenjave dodatne opreme, npr. črpalk ali puhal, temveč je le pojasnil splošne značilnosti konkurenčnega dialoga, pri čemer ni dopustil arbitrarnih ali nenačrtovanih sprememb. Uporaba konkurenčnega dialoga je utemeljena z iskanjem najbolj ustrezne rešitve v okviru postavljenih zahtev in ne more biti podlaga za predlaganje rešitev, ki niso v skladu z zahtevami. Vsaka tehnična rešitev, ki že v prvi fazi ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ni dopustna in ne more biti predmet nadaljnjega dialoga. Pri tem dejstvo, katere membrane naročnik trenutno uporablja, ni pomembno, saj to ne spreminja obveznosti prijaviteljev, da prijave pripravijo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, in ne pomeni, da lahko vlagatelj zanemari zahteve glede skladnosti in kompatibilnosti opreme. Prav tako po mnenju naročnika ni pomembno, katere membrane so ponudili drugi kandidati, saj se vsaka prijava ocenjuje ločeno glede na skladnost z zahtevami in ne na podlagi primerjave prijav. Pomembno je le, ali je fino 1 mm sito mogoče šteti le za priporočilo, namenjeno optimizaciji procesov delovanja CČN. Po presoji naročnika dejstvo, da vlagatelj ni predvidel uskladitve ponujenih membran s trenutno vgrajenim sitom, pomeni, da bi bila potrebna za izvedbo njegove rešitve dodatna investicija v nadgradnjo predfiltracije, kar pa ni bilo vključeno v predmet javnega naročila. Glede očitkov o neenakopravni obravnavi naročnik navaja, da je vse prijave presojal individualno in na podlagi njihove vsebine. Pri vlagatelju je ugotovil, da njegova prijava vsebuje izrecno navedbo, da je za ustrezno delovanje membranskega sistema nujna uporaba 1 mm sita, kar pomeni, da je rešitev nezdružljiva z obstoječim 1,5 mm sitom. Naročnik v prvi fazi konkurenčnega dialoga ni dolžan primerjati posameznih tehničnih rešitev, temveč je dolžan presoditi, ali posamezna prijava izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik še pojasnjuje, da predmetni postopek izvaja po neuspešno izvedenem predhodnem postopku, v katerem bi sicer lahko k odpravi pomanjkljivosti pozval le enega izmed petih ponudnikov, družbo ILAR CONSULTING, d. o. o., vendar pa je želel zagotoviti konkurenco v postopku konkurenčnega dialoga, zato očitki o diskriminatornosti ne držijo.

Vlagatelj se je 13. 6. 2025 opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi zatrjuje, da je naročnik v odločitvi navedel nova dejstva, glede katerih bi moral biti prekludiran. Vlagatelj navaja, da navedbe, da je predobdelava s filtri z 1 mm membranskimi mrežami nujna, ni mogoče razlagati na način, da je s tem določen pogoj, ki mora biti izpolnjen za delovanje ponujenih membranskih modulov, temveč gre zgolj za priporočila – to ne pomeni, da sistem ne bo deloval, temveč da bo deloval bolj ali manj učinkovito. Za delovanje membrane je vseeno, ali je sito veliko 1 mm ali 1,5 mm, v slednjem primeru je potrebno le pogostejše čiščenje sit, kar je dražje, 1 mm sito pa daje boljše rezultate. Kakšne kakovosti bo permeat, je stvar naročnika. Tudi proizvajalec membran lahko potrdi, da glede funkcionalnosti ne obstaja razlika v velikosti sit. Rešitev vlagatelja ne zahteva posega v obstoječo infrastrukturo in izvedbe dodatnih del in tudi ne drži, da bi bila za pravilno delovanje potrebna zamenjava ali nadgradnja obstoječega sita, saj vlagatelj ni posegal v zahteve iz razpisa.

Državna revizijska komisija je 20. 6. 2025 vlogo kandidata CMC GROUP, d.o.o., z dne 30. 5. 2025 poslala v seznanitev in opredelitev vlagatelju. Vlagatelj se do navedb iz omenjene vloge ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter vprašanja in odgovore, objavljene na portalu javnih naročil. Vpogledala je tudi v prijavo vlagatelja, zlasti v dokument »Opis predlaganih tehnoloških rešitev«, ter izpodbijano odločitev naročnika. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagatelju po izvedeni prvi fazi postopka konkurenčnega dialoga ni priznal sposobnosti.

Glede na dejstvo, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega dialoga, je treba uvodoma pojasniti, da je konkurenčni dialog urejen v 42. členu ZJN-3 in poteka (vsaj) v treh fazah: v začetni fazi, to je fazi kvalifikacije kandidatov, naročnik po javni objavi javnega naročila na podlagi ocene predloženih prijav za sodelovanje oziroma v njih podanih informacij za ugotavljanje sposobnosti najprej izbere kvalificirane kandidate, skupaj s katerimi v naslednji fazi, to je fazi vodenja razprave oziroma dialoga v ožjem smislu, poišče in opredeli eno ali več (tehničnih) rešitev za izpolnitev njegovih potreb ter kandidate/ponudnike povabi k predložitvi končnih ponudb, med katerimi v zaključni fazi na temelju ocenjevanja in vrednotenja ponudb z uporabo meril za oddajo javnega naročila izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Čeprav so navedene faze za izvedbo konkurenčnega dialoga nujne, pa hkrati niso tudi edine možne, saj zakonska ureditev omenjenega postopka naročniku omogoča precejšnjo svobodo pri njegovem oblikovanju. Svoboda, ki je naročniku dopuščena pri oblikovanju konkurenčnega dialoga, pa ni neomejena in v nobenem primeru ne more predstavljati dopustne podlage za arbitrarno ravnanje naročnika v nasprotju z enakopravno obravnavo ponudnikov. Drugače povedano to pomeni, da lahko naročnik svobodo pri oblikovanju omenjenega postopka uresničuje zgolj na način, ki bo skladen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom sorazmernosti, enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja.

Naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZJN-3 uporabi konkurenčni dialog v primeru, kadar predmeta naročila zaradi različnih razlogov ni mogoče opredeliti brez nekaterih prilagoditev oz. sodelovanja potencialnih ponudnikov (točka a prvega odstavka 42. člena ZJN-3), ali v primeru neuspešno izvedenega odprtega ali omejenega postopka (točka b prvega odstavka 42. člena ZJN-3). V skladu s točko a prvega odstavka 42. člena ZJN-3 lahko naročnik uporabi konkurenčni dialog za gradnje, blago ali storitve, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

- potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
- vključujejo zasnovne ali inovativne rešitve;
- zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
- naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Za sodelovanje v konkurenčnem dialogu se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da k prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik (tretji odstavek 42. člena ZJN-3). V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik (šesti odstavek 42. člena ZJN-3). V skladu s sedmim odstavkom 42. člena ZJN-3 naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede in podrobneje opredeli svoje potrebe in zahteve, v skladu z osmim odstavkom 42. člena ZJN-3 pa z udeleženci, ki jih izbere na podlagi določb iz 75. do 81. člena ZJN-3 in 89. člena ZJN-3, začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. V okviru tega dialoga lahko z izbranimi udeleženci razpravlja o vseh vidikih javnega naročila.

Iz citiranih določb 42. člena ZJN-3 je razvidno, da naročnik izvede dialog (drugo fazo postopka) s tistimi udeleženci, ki jih v prvi fazi postopka (fazi kvalifikacije) izbere na podlagi določb iz 75. do 81. člena ZJN-3 (ter seveda 89. člena ZJN-3, ki pa ne določa možnih kriterijev za selekcijo, temveč ravnanje naročnika v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb oz. prijav). Izbor v skladu z določbami od 75. do 81. člena ZJN-3 pomeni izbor kandidatov predvsem na podlagi preverjanja (ne)obstoja izključitvenih razlogov ter izpolnjevanja pogojev za priznanje poklicne sposobnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in strokovne sposobnosti. V prvi fazi konkurenčnega dialoga je zato v ospredju vprašanje usposobljenosti kandidatov za sodelovanje v postopku dialoga ter izvedbo javnega naročila, ne pa vprašanje skladnosti ponujenega predmeta s tehničnimi specifikacijami, saj te v prvi fazi sploh še niso (dokončno) izoblikovane.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti je treba pojasniti, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti; ob tem lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (deseti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik tehnično usposobljenost (med drugim) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, izkaže tudi z vzorci, opisi ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik in/ali s potrdili, ki jih izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga (točka k osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V obravnavanem primeru je iz naročnikovega dokumenta »Navodila za izdelavo prijave, pogoji in merila v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku konkurenčnega dialoga« (v nadaljevanju: Navodila) razvidno, da naročnik predmetni postopek konkurenčnega dialoga izvaja zaradi naslednjih razlogov: ker zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo, pravno in finančno strukturo oz. zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj; ker javno naročilo zahteva postopek s predhodnimi pogajanji zaradi tehnične kompleksnosti sistema in ker naročnik zaradi kompleksnosti posameznih rešitev ne more vnaprej določiti vseh zahtevanih tehničnih specifikacij (Navodila, poglavje 1, Opis javnega naročila).

Potek postopka konkurenčnega dialoga je naročnik določil v poglavju 2 Navodil (Vrsta postopka), v katerem je zapisal, da bo postopek javnega naročila izvedel v treh fazah - prva faza: faza priznanja sposobnosti; druga faza: faza dialoga in tretja faza: oddaja končne ponudbe. Za prvo fazo je naročnik v poglavju 2.1 Navodil predvidel, da bo s sklepom priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo predložili dopustne prijave (razen v delu, ki se nanaša na merila za oceno ponudb) in bodo v celoti izpolnjevali vse pogoje za priznanje spodobnosti iz točke 17 Navodil ter bodo oddali prijave v obliki in vsebini, kot je zahtevana z Navodili. Za drugo fazo je naročnik v poglavju 2.2 Navodil predvidel, da bo:

»… vsakega ponudnika, ki mu bo priznal usposobljenost v prvi fazi, povabil k ločenemu dialogu, v katerem bosta z naročnikom v enem ali več krogih dialoga identificirala možne rešitve glede na potrebe naročnika. Cilj izvedbe dialoga je ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev potreb naročnika. Naročnik bo s ponudniki, ki jim bo priznana sposobnost, izvedel dialog v vrstnem redu prispelih prijav. Naročnik lahko v okviru dialoga z izbranimi udeleženci razpravlja o vseh vidikih javnega naročila. V okviru dialoga bo izvedeno tudi usklajevanje besedila vzorca pogodbe, ki bo nato del povabila k oddaji končne ponudbe. Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi dialoga spreminja vsebino in obseg naročila, glede na podatke, ki jih bo pridobil v fazi dialoga, s ciljem čim bolj gospodarne realizacije naročila. Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnikov zahteva vmesno ponudbo za lažje nadaljevanje konkurenčnega dialoga.

Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi dialoga zavrne ponudnika, za katerega se na podlagi izvedenega dialoga izkaže, da ni sposoben izvesti predmetnega naročila na način in pod pogoji, kot jih je opredelil naročnik.«

V točki 2.3. Navodil je naročnik za tretjo fazo postopka določil, da bo po zaključeni fazi dialoga oblikoval končno povabilo k oddaji ponudb, v katerem bo opredelil končne pogoje za izbiro izvajalca ter tehnične in druge zahteve glede na vsebino dialoga, ki ga bo izvedel z vabljenimi ponudniki. Končno povabilo k oddaji ponudb bo vsebovalo tudi usklajen vzorec pogodbe ter natančno opredelitev vsebine in obsega naročila.

Iz citiranih delov Navodil je razvidno, da je naročnik določil, da bo v prvi fazi postopka priznal sposobnost kandidatom, ki bodo predložili dopustne prijave in bodo v celoti izpolnjevali vse pogoje za priznanje spodobnosti iz točke 17 Navodil ter bodo oddali prijave v obliki in vsebini, kot je zahtevana z Navodili. V 17. točki Navodil je naročnik določil razloge za izključitev (točka 17.1.1.1 Navodil), pogoje za priznanje poklicne usposobljenosti (točka 17.1.1.2 Navodil), pogoje za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti (točka 17.1.1.3 Navodil) ter pogoje za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti (točka 17.1.1.4 Navodil). Med pogoji za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti je naročnik (med drugim) določil predložitev opisa predlagane tehnološke rešitve, pri čemer je zahteval, da mora opis obsegati:

- opis oziroma specifikacijo ponujene rešitve,
- okviren terminski plan (dobavni rok ter terminski plan vgradnje in zamenjave membran do vzpostavitve pogojev za začetek poskusnega obratovanja),
- finančni načrt, in sicer vsaj ocenjeno skupno ponudbeno vrednost v EUR, ki obsega vse stroške izvedbe ponujene rešitve (dobave in zamenjave membranskih modulov ter izvedbe morebitnih drugih investicijskih ukrepov, vezanih na dodelavo oz. predelavo sistema CČN Novo mesto. Ponudnik mora v ceni upoštevati morebitno predelavo/dodelavo celotnega sistema CČN Novo mesto, ki je potrebna za zamenjavo membranskih linij (kot npr. strojne in elektro inštalacije, oprema, SCADA sistema, morebitna gradbena dela),
- oceno rabe energije za ponujeno tehnologijo oz. rešitev (v kWh) glede na izhodiščne podatke naročnika o porabi električne energije v letu 2023,
- podatke, iz katerih bo razvidno, da ponujena rešitev upošteva obstoječe dimenzioniranje CČN Novo mesto, razvidno iz tehnične specifikacije, podane v prilogi razpisne dokumentacije, ter obsega kompatibilne membranske linije, ki bodo dosegale vsaj projektirane vrednosti iz projektne dokumentacije,
- podatek o garancijski dobi blaga (membran), garantirani s strani proizvajalca, pri čemer mora ponudnik ponuditi blago z najmanj 7 letno garancijsko dobo, garantirano s strani proizvajalca,
- izjavo ponudnika, da bo dela izvedel ob nemotenem delovanju CČN Novo mesto. Dela se lahko izvajajo samo na eni liniji, za preostale tri linije se zagotavlja nemoteno delovanje.

V zvezi z opisom predlagane tehnološke rešitve je naročnik v točki 17.1.1.4 Navodil določil še:

»Ponujena tehnična rešitev bo predmet dialoga med ponudnikom in naročnikom v drugi fazi postopka. Ponujena tehnična rešitev v prijavi predstavlja izhodišče za dialog in se lahko v postopku dialoga spremeni, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve naročnika iz pete, šeste in sedme alineje zahtevane vsebine opisa tehnološke rešitve.«

Iz prijave vlagatelja je razvidno, da je vanjo priložil dokument »Opis predlaganih tehnoloških rešitev«, v katerem je v poglavju 4 (Zasnova sistema membranske filtracije), točka 4.1, navedel:

»Supratec izjavlja, da zasnova in predlog v celoti upoštevata tehnične zahteve razpisa »Zamenjava dotrajanih membranskih modulov na CČN Novo mesto - ponovitev«, objavljenega na portalu e-naročanje dne 26. 2. 2025 pod št. JN001207/2025-EUe17/01 in obstoječe dimenzioniranje CČN Novo mesto, kot razvidno iz tehnične specifikacije, podane v prilogi razpisne dokumentacije.«

V nadaljevanju točke 4.1 je vlagatelj v tabeli 4.1 – Specifikacije za membranski rezervoar predstavil podatke za posamezne parametre membranskega rezervoarja, v opombi št. 2 k tabeli pa je zapisal:

»Ta vrednost je bila pridobljena s testi. Pravilna zasnova in delovanje ter vzdrževanje naprav za pred obdelavo odpadne vode je nujna, vključno s filtri s 1 mm membranskimi mrežami itd., Sistem mora biti brez obvodov ali prelivov v nadaljnjo obdelavo odpadne vode.«

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je pravilno ravnanje naročnika, ki je na podlagi citirane opombe št. 2 k tabeli 4.1 – Specifikacije za membranski rezervoar sklepal, da vlagateljeva rešitev ne upošteva obstoječega dimenzioniranja CČN Novo mesto, razvidnega iz tehnične specifikacije, podane v prilogi razpisne dokumentacije, zaradi česar vlagatelju ni priznal sposobnosti za sodelovanje v predmetnem postopku.

V zvezi z navedenim spornim vprašanjem je treba najprej pojasniti, da iz 42. člena ZJN-3, kot je bilo že zapisano, izhaja, da naročnik v prvi fazi postopka konkurenčnega dialoga kandidate izbere oz. jim prizna sposobnost na podlagi določb iz 75. do 81. člena ZJN-3. Gre za preverjanje, ali pri kandidatu morda obstajajo izključitveni razlogi ter ali izpolnjuje pogoje za priznanje poklicne sposobnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in strokovne sposobnosti. Kot je bilo prav tako že zapisano, v prvi fazi konkurenčnega dialoga glede na naravo postopka praviloma ne gre za vprašanje, ali ponujeni predmet izpolnjuje tehnične specifikacije, saj v tej fazi ni mogoče govoriti niti o dokončnih tehničnih specifikacijah (te se bodo izoblikovale šele v naslednjih fazah) niti o ponujenem predmetu javnega naročila (ponudniki lahko predmet ponudijo šele, ko naročnik na podlagi izvedenega dialoga določi končne tehnične zahteve). Tudi v predmetnem postopku javnega naročila je naročnik v Navodilih določil, da bo v prvi fazi postopka priznal sposobnost kandidatom, ki bodo izpolnjevali zahteve iz točke 17 Navodil, v slednji pa je naštel izključitvene razloge ter pogoje za priznanje poklicne, ekonomske in finančne ter tehnične in strokovne sposobnosti. Predložitev opisa predlagane tehnološke rešitve je zato, kot izhaja iz Navodil, namenjena preverjanju tehnične in strokovne sposobnosti kandidata (v smislu opisa proizvodov iz točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Z zahtevo po predložitvi opisa tehnološke rešitve torej naročnik v bistvu preverja, ali ima kandidat izkušnje in znanje na področju specifične tehnologije čistilnih naprav, da bo lahko sodeloval v dialogu in ponudil ustrezne rešitve, in ali razume, kakšne so zahteve in potrebe naročnika (prim. npr. tudi odločitev Državne revizijske komisije št. 018-36/2025-7).

Navedeno ne pomeni, da naročnik že v prvi fazi postopka konkurenčnega dialoga ne bi smel preverjati, ali predlagana tehnološka rešitev izpolnjuje določene tehnične zahteve, glede katerih se dialog ne bo vodil in ki v tem smislu predstavljajo obvezna izhodišča za pripravo opisa tehnične rešitve, zaradi česar bi njihovo morebitno neupoštevanje lahko vplivalo na oceno strokovne usposobljenosti kandidata. Vendar pa je treba poudariti, da mora naročnik morebitne takšne zahteve določiti na jasen, razumljiv in transparenten način, da se lahko vsi kandidati seznanijo s tem, katere zahteve morajo biti v opisu tehnološke rešitve v vsakem primeru upoštevane, da jim bo priznana sposobnost za izvedbo naročila. Naročnik je to v predmetnem postopku oddaje javnega naročila skušal storiti z določbo iz točke 17.1.1.4 Navodil, v kateri je določil, da bo ponujena tehnična rešitev predmet dialoga med ponudnikom in naročnikom v drugi fazi postopka, da ponujena rešitev predstavlja izhodišče za dialog in da se lahko v postopku dialoga spremeni, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz pete, šeste in sedme alineje zahtevane vsebine opisa tehnološke rešitve. V peti alineji zahtevane vsebine opisa tehnološke rešitve je naročnik določil, da mora ta vsebovati podatke, iz katerih bo razvidno, da ponujena rešitev upošteva obstoječe dimenzioniranje CČN Novo mesto, razvidno iz tehnične specifikacije, podane v prilogi razpisne dokumentacije, ter obsega kompatibilne membranske linije, ki bodo dosegale vsaj projektirane vrednosti iz projektne dokumentacije.

Navedena določba Navodil po oceni Državne revizijske komisije ne izpolnjuje standardov jasnosti in razumljivosti, da bi lahko naročnik na njeni podlagi zavrnil priznanje sposobnosti kandidatu, ki v opisu ponujene tehnične rešitve glede parametrov delovanja membranskega rezervoarja navaja podatke o optimalnem delovanju čistilnih naprav ob uporabi 1 mm membranskih mrež. Naročnik namreč ni taksativno specificiral tehničnih parametrov obstoječega dimenzioniranja CČN, ki morajo biti v opisu tehnološke rešitve v vsakem primeru izkazani, temveč je v tej zvezi le splošno odkazal na obsežno tehnično dokumentacijo CČN Novo mesto, ki je bila priloga Navodil. Na podlagi navedenega kandidati niso imeli natančnih informacij o tem, kateri tehnični parametri obstoječega dimenzioniranja CČN so nespremenljivi, kateri pa so tisti, ki se bodo lahko v dialogu prilagajali oz. optimizirali. Treba je namreč upoštevati, da je naročnik na več mestih v Navodilih določil:

- poglavje 1 Navodil: »Predhodna izvedba dialoga bo zagotovila spoštovanje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ter omogočila, da se ponudniki in naročnik uskladijo glede tehničnih specifikacij in vseh ustreznih rešitev, ki lahko izpolnijo potrebe naročnika.«,
- poglavje 1 Navodil: »Za potrebe doseganja ciljev naročnika je predvidena (…) morebitna predelava oz. dodelava sistema CČN, ki bi bila potrebna za zamenjavo membranskih linij (kot npr. strojne in elektro inštalacije, oprema, SCADA sistem, morebitna gradbena dela)«,
- poglavje 2.2 Navodil: »V drugi fazi bo naročnik vsakega ponudnika, ki mu bo priznal usposobljenost v prvi fazi, povabil k ločenemu dialogu, v katerem bosta z naročnikom v enem ali več krogih dialoga identificirala možne rešitve glede na potrebe naročnika. Cilj izvedbe dialoga je ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev potreb naročnika. (…) Naročnik lahko v okviru dialoga z izbranimi udeleženci razpravlja o vseh vidikih javnega naročila. (…) Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi dialoga spreminja vsebino in obseg naročila, glede na podatke, ki jih bo pridobil v fazi dialoga, s ciljem čim bolj gospodarne realizacije naročila.«

Iz citiranih določb Navodil je razvidno, da je naročnik predvidel dialog o tehničnih specifikacijah in identifikacijo vseh ustreznih rešitev oz. najustreznejših načinov, ki lahko izpolnijo njegove potrebe, pri čemer je predvidel razpravo o »vseh vidikih naročila«. Izrecno je predvidel tudi morebitno predelavo oz. dodelavo sistema CČN (kot npr. strojne in elektro inštalacije, oprema, SCADA sistem, morebitna gradbena dela), ki bi bila potrebna za zamenjavo membranskih linij, zaradi česar se njegove navedbe, da možnosti zamenjave dodatne opreme ni predvidel, izkažejo za neutemeljene. S tem je, ob odsotnosti taksativne specifikacije tistih zahtev, glede katerih dialog ne bo potekal v nobenem primeru, povzročil nejasnost o tem, o katerih vidikih bo dialog mogoč in o katerih ne, ter posledično o tem, kateri parametri dimenzioniranja so v opisih tehnoloških rešitev lahko predstavljeni kot tisti, ki bodo lahko predmet sprememb in optimizacij z namenom izboljšanja delovanja CČN ter izpolnjevanja potreb naročnika. Že na podlagi ugotovljene nejasnosti Navodil (ki je v tem postopku pravnega varstva bistvena za presojo zakonitosti ravnanja naročnika) je tako treba ugotoviti, da naročnikova zavrnitev priznanja sposobnosti vlagatelju nima jasne podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poleg ugotovljene nejasnosti Navodil pa je treba v predmetnem postopku javnega naročila pri presoji vprašanja, ali je naročnik pravilno zavrnil priznanje sposobnosti vlagatelju, upoštevati še, da iz vlagateljevega dokumenta »Opis predlaganih tehnoloških rešitev« po presoji Državne revizijske komisije ne izhaja, da ponujena rešitev ne bi delovala pri obstoječih 1,5 mm sitih. Vlagatelj je namreč v točki 4.1 navedel, da »… zasnova in predlog v celoti upoštevata tehnične zahteve razpisa »Zamenjava dotrajanih membranskih modulov na CČN Novo mesto - ponovitev«, objavljenega na portalu e-naročanje dne 26. 2. 2025 pod št. JN001207/2025-EUe17/01 in obstoječe dimenzioniranje CČN Novo mesto, kot razvidno iz tehnične specifikacije, podane v prilogi razpisne dokumentacije.« Iz opisa tehnološke rešitve torej izhaja, da je vlagatelj upošteval obstoječe dimenzioniranje CČN. Navedba, da so nujni pravilna zasnova in delovanje ter vzdrževanje naprav za predobdelavo odpadne vode, vključno s filtri z 1 mm membranskimi mrežami, je le del opombe, ki se nanaša na enega izmed parametrov iz tabele 4.1 – Specifikacije za membranski rezervoar (naveden pod točko 3). Te navedbe po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti kot pogojevanje delovanja ponujene rešitve z 1 mm siti. Kot navaja vlagatelj, je v opombi št. 2 k tabeli 4.1 le opozorjeno na vhodne parametre, ki lahko vplivajo na optimalno delovanje, dejanski parametri pa so navedeni v točki 4.5 »Parametri dimenzioniranja«, oz. se opomba št. 2 nanaša zgolj na rezultate testiranj različnih sit, ki jih ima proizvajalec Supratec in ki lahko vplivajo na permeat, zaradi česar rešitev vlagatelja ne zahteva posega v obstoječo infrastrukturo in izvedbe dodatnih del. Navedbo v opombi št. 2 je zato treba razumeti v kontekstu predstavljenih podatkov v tabeli 4.1, ki temeljijo na testiranju membranskega rezervoarja pod določenimi pogoji, ter v kontekstu izrecne izjave, da je vlagatelj pri ponujeni tehnološki rešitvi v celoti upošteval obstoječe dimenzioniranje CČN Novo mesto, enako pa velja tudi za navedbi iz točke 4.2 vlagateljevega opisa tehnološke rešitve in opombe 8, na kateri se (prvič šele) v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sklicuje naročnik.

Da je vlagatelj pri ponujeni tehnološki rešitvi upošteval obstoječe dimenzioniranje CČN, kot je izrecno navedel tudi v točki 4.1 dokumenta »Opis predlaganih tehnoloških rešitev«, oz. da njegova ponujena rešitev ni pogojena z menjavo obstoječih 1,5 mm sit, pa je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva (ki je med strankama nesporno), da naročnik že sedaj uporablja enakovredne membrane proizvajalca Supratec na obstoječi CČN, ter na podlagi dejstva (ki med strankama prav tako ni sporno, saj mu naročnik ne nasprotuje), da isti tip membran istega proizvajalca ponuja tudi kandidat ILAR CONSULTING, d. o. o., ki mu je naročnik priznal sposobnost za sodelovanje v postopku konkurenčnega dialoga. Čeprav je mogoče slediti naročnikovim navedbam, da za presojo tehnične ustreznosti vlagateljeve ponujene rešitve ni bistveno, kakšne membrane ima obstoječa CČN Novo mesto in kakšne membrane ponujajo drugi konkurenčni kandidati, pa dejstvo, da ima obstoječa CČN membrane istega proizvajalca in da isti tip membran istega proizvajalca ponuja tudi konkurenčni kandidat s priznano sposobnostjo, vendarle kaže na to, da membrane proizvajalca Supratec delujejo pri obstoječem dimenzioniranju sit in da je opombo št. 2 k tabeli 4.1 iz vlagateljeve tehnološke rešitve treba dejansko razumeti v kontekstu predloga optimalnega delovanja CČN, glede katerega bo, kot je določeno v Navodilih, v drugi fazi potekal dialog. Poleg tega med strankama nesporno dejstvo, da je konkurenčni kandidat s priznano sposobnostjo ponudil isti tip membran istega proizvajalca, kaže tudi na to, da je razlika med njegovim in vlagateljevim opisom tehnološke rešitve le ta, da je vlagatelj v opombi k tabeli 4.1 navedel pogoje izvedenih testiranj oz. opozorilo (istega) proizvajalca glede kvalitete predobdelave odpadne vode.

Ker glede na vse navedeno ni mogoče pritrditi navedbi naročnika, da vlagateljeva prijava vsebuje elemente (tj. zahtevo po sitih z odprtino 1 mm), ki bi za implementacijo zahtevali poseg v obstoječo infrastrukturo, se posledično za neutemeljeno izkaže tudi navedba naročnika, da vlagatelj stroškov morebitne predelave/dodelave celotnega sistema CČN Novo mesto (ki naj bi bila po neutemeljenem zatrjevanju naročnika potrebna zaradi zamenjave obstoječega sita), ni vključil v finančni načrt, s tem pa v finančnem načrtu ni navedel vseh stroškov izvedbe, kot je to zahtevala razpisna dokumentacija.

Na podlagi ugotovitve, da so Navodila nejasna v smislu odsotnosti taksativne specifikacije tehničnih zahtev, ki v nobenem primeru ne bodo predmet dialoga, in na podlagi ugotovitve, da iz vlagateljevega dokumenta »Opis predlaganih tehnoloških rešitev« ne izhaja, da ponujena rešitev deluje izključno pri 1 mm sitih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zavrnitev priznanja sposobnosti vlagatelju. Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da je uporaba konkurenčnega dialoga utemeljena z iskanjem najbolj ustrezne rešitve v okviru postavljenih zahtev in ne more biti podlaga za predlaganje rešitev, ki niso v skladu z zahtevami, ter da vsaka tehnična rešitev, ki že v prvi fazi ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ni dopustna in ne more biti predmet nadaljnjega dialoga. Vendar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niso izkazane okoliščine, ki bi kazale na to, da vlagatelj ni izkazal zahtevane stopnje tehnične in strokovne sposobnosti. Ne samo da je v predmetnem postopku ugotovljena nejasnost Navodil glede vprašanja, katere specifične tehnične zahteve morajo biti v vsakem primeru izkazane in o katerih bo potekal dialog, tudi iz samega vlagateljevega opisa tehnološke rešitve in dejstva, da so istovrstne membrane istega proizvajalca že vgrajene v obstoječo čistilno napravo in da jih ponuja tudi konkurenčni kandidat, izhaja, da je vlagatelj ponudil takšno izhodiščno rešitev, na podlagi katere mu ni mogoče odreči priznanja sposobnosti za izvedbo dialoga in ki bo lahko predmet dialoga v drugi fazi postopka, s tem pa tudi predmet določenih prilagajanj in optimizacij, če jih bo seveda po izvedenem dialogu naročnik (po lastni presoji) dopustil.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da so vprašanja, pod kakšnimi specifičnimi pogoji deluje vlagateljeva rešitev, v katerih delih bo dopustno odstopanje od obstoječega dimenzioniranja CČN Novo mesto in kako bodo posamezni kandidati prilagajali svoje rešitve spreminjajočim zahtevam naročnika, v bistvu vprašanja, ki (glede na določbe ZJN-3 in razpisne dokumentacije) v konkretnem primeru predstavljajo vsebino dialoga v drugi fazi predmetnega postopka. Druga faza postopka konkurenčnega dialoga je namreč namenjena prav temu, da kandidati predstavijo svoje tehnološke rešitve in predloge za optimizacijo delovanja CČN, naročnik pa lahko na podlagi tega ugotovi, katera tehnološka rešitev mu najbolj ustreza in ali je z namenom izboljševanja delovanja naprave, tudi ob upoštevanju finančnih okvirov, smiselno prilagajanje posameznih parametrov oz. ali je smiselna dodelava ali predelava posameznih delov sistema. Šele na podlagi izvedenega dialoga s kandidati in preučitve njihovih rešitev se naročnik odloči za oblikovanje končnih tehničnih zahtev, pri čemer lahko posamezne predloge izboljšanja in optimizacije sprejme ali ne. Tako izvedena druga faza postopka konkurenčnega dialoga logično izhaja tako iz določb 42. člena ZJN-3 kot tudi iz predmetnih Navodil, v katerih je naročnik, kot je bilo že ugotovljeno, na več mestih predvidel razpravo o vseh vidikih javnega naročila, usklajevanje tehničnih specifikacij in identifikacijo vseh ustreznih rešitev, ki lahko izpolnijo potrebe naročnika, ter tudi morebitno predelavo oz. dodelavo sistema CČN. Katere predloge bo sprejel in katere ne, je v avtonomni presoji naročnika, pri čemer je treba dodati, da si je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za drugo fazo postopka pridržal pravico, da v fazi dialoga zavrne ponudnika, za katerega se na podlagi izvedenega dialoga izkaže, da ni sposoben izvesti predmetnega naročila na način in pod pogoji, kot jih je opredelil naročnik (poglavje 2.2 Navodil). Navedeno pomeni, da bo lahko naročnik po izvedeni drugi fazi zavrnil vsakega kandidata, ki bo ponudil takšno tehnološko rešitev, ki ne bo ustrezala dokončno oblikovanim tehničnim zahtevam, te pa so seveda v domeni naročnika.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva – ob izpolnjenem trditvenem in dokaznem bremenu vlagatelja – ni uspel izkazati, da je ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in Navodil, ko je vlagatelju po izvedeni prvi fazi konkurenčnega dialoga zavrnil priznanje sposobnosti. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep o priznanju sposobnosti št. 431-0003/2025-16 z dne 7. 5. 2025.

Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da je dokazne predloge vlagatelja za imenovanje strokovnjaka strojne stroke, zaslišanje vlagatelja ter kandidata ILAR CONSULTING, d.o.o., vpogled v prijavo navedenega kandidata in za ogled CČN Novo mesto zavrnila kot nepotrebne, saj je že na podlagi vpogleda v predloženo dokumentacijo in na podlagi med strankama nespornih dejstev ugotovila relevantna dejstva, potrebna za sprejem odločitve. Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu vlagatelja za izvedbo ustne obravnave, saj je ocenila, da so bile vse dejanske okoliščine razjasnjene že na podlagi pregleda predložene dokumentacije in ob upoštevanju nespornih navedb strank.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa pri presoji dopustnosti vlagateljeve prijave upošteva ugotovitve, kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in spremembe; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:

- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini zahtevanih 6.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 4.392,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 70 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 51,24 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 13. 6. 2025 (s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.443,24 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:

Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- vlagatelj – po pooblaščencu,
- kandidata s priznano sposobnostjo,
- naročnik,
- RS MJU,

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran