018-068/2025 Okrožno sodišče v Novi Gorici

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata, ter Igorja Luzarja in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Fizično, tehnično in intervencijsko varovanje, receptorska dela in prevoz gotovine za potrebe Okrožnega sodišča v Novi Gorici in Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za 24 mesecev«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Sintal, d.o.o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Novi Gorici, Kidričeva ulica 14, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 6. 2025

odločila:

Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo dne 7. 4. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave N002384/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 222867-2025.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, odpravil nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oz. spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je zahtevek za revizijo vložen v roku 10 delovnih dni od zadnjih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je ta pravočasen. V nadaljevanju vlagatelj naročniku očita, da je manj kot šest dni pred potekom roka za oddajo ponudb bistveno spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da v nasprotju s Pravilnikom o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 s sprem.) dopušča izvajanje storitev fizičnega požarnega varovanja s podizvajalci.

Naročnik je s sklepom, številka Su 303/2025, z dne 6. 6. 2025 zavrgel zahtevek za revizijo kot prepoznega in odločil, da vlagatelj sam nosi stroške pravnega varstva. Naročnik navaja, da je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 7. 4. 2025 in da po objavi obvestila ni spreminjal ali dopolnjeval navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do dne 22. 4. 2025. Naročnik je na portalu javnih naročil sicer objavil dva odgovora na prejeti vprašanji, vendar je z njima zgolj pojasnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, je naročnik le komentiral navedbe potencialnega ponudnika in podal pojasnilo glede določb področnega zakona. Zgolj pojasnilo, skladno z drugo povedjo 25. člena ZPVPJN, ne varuje roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj z vlogo z dne 9. 6. 2025 vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, predstavlja vsebinsko pojasnilo oz. dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem odgovorom je naročnik pojasnil, da ne more in ni dolžan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvideti vseh primerov ali vključiti vseh zahtev področne zakonodaje, čeprav jih morajo izvajalci v izvedbeni fazi spoštovati, da pojma »izvajalec« v smislu javno naročniških predpisov ne gre enačiti s pojmom »izvajalca« po protipožarnih predpisih, da bo izvajalec požarnega varovanja v pogodbi (bodisi kot izvajalec bodisi kot podizvajalec) nominiran, vključno z opredelitvijo vsebine njegovega posla oz. odgovornosti, da v času trajanja pogodbe izvajalca požarnega varovanja ni mogoče zamenjati, ne da bi bilo to izraženo skozi pogodbena določila in podvrženo določilom javnonaročniške zakonodaje, in da pooblaščeni izvajalec požarnega varovanja storitev požarnega varovanja ne bo mogel mimo pogodbe izvajati s podizvajalci oz. nanje (enostransko/samovoljno) prenesti izvajanja teh storitev. To niso zgolj komentarji, ampak gre za vsebino, ki je ni bilo mogoče razbrati iz razpisa. Vlagatelj naročniku očita nerazumevanje pojmov »ponudnik« in »podizvajalec« ter zatrjuje, da, upoštevaje Pravilnik o požarnem varovanju, pooblaščen izvajalec požarnega varovanja, ki je z naročnikom sklenil pogodbo o požarnem varovanju, ne more izvajati storitev fizičnega požarnega varovanja s podizvajalci, četudi imajo ti ustrezno licenco in pooblastilo. Naročnikovo stališče, da lahko ponudnik izvaja storitve fizičnega varovanja tudi s podizvajalci, je napačno in v nasprotju z zakonom in Pravilnikom o požarnem varovanju. Naročnik očitno nedopustno favorizira enega od potencialnih ponudnikov, ki zahtev Pravilnika o požarnem varovanju ne more izpolniti.

Naročnik je dne 12. 6. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno naročnikovo ravnanje, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo brez vsebinske obravnave kot nepravočasnega zavrgel.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko) obravnavo, morajo biti, skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN, izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, med drugim pogoj, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo na portalu javnih naročil obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 7. 4. 2025 in da je naročnik ponudnikom na portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, in sicer dne 28. 4. 2025 in dne 10. 5. 2025 (razvidno iz dosjeja predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 13. 5. 2025 (razvidno iz portala eRevizija).

Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da predmetni zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 7. 4. 2025, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil (šele) dne 13. 5. 2025, torej po izteku desetih delovnih dni ob objave obvestila o javnem naročilu. Da bi bil zahtevek za revizijo vložen v roku iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, vlagatelj v pritožbi tudi ne zatrjuje.

Vlagatelj v pritožbi zatrjuje, da je zahtevek za revizijo vložen v roku iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, tj. v roku deset delovnih dni od spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč naročnik z odgovorom na vprašanje, objavljenim na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, spremenil oz. dopolnil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da po objavi obvestila o javnem naročilu ni spreminjal ali dopolnjeval dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je z odgovorom na vprašanje, objavljenimi na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, zgolj pojasnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva objave obvestila dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da so lahko tudi informacije, ki so objavljene na portalu javnih naročil kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, vendar le, če je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi, če je s temi informacijami le pojasnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitve Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-064/2018, 018-163/2021, 018-098/2022 in 018-009/2023). Za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, se upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018, 018-208/2019, 018-010/2022, 018-113/2023).

Glede na trditveno podlago strank je tako treba presoditi, ali katera izmed informacij, objavljenih na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, po vsebini pomeni spremembo ali dopolnitev zahtev (ali meril) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je posledično (znova) začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo, ali pa informacije, objavljene na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025, pomenijo le pojasnila (in ne spremembe ali dopolnitve) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično naročnikov odgovor ni varoval roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Predmet zadevnega javnega naročila so (med drugim) storitve fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, vključno s storitvami požarnega varovanja (glej Prilogo št. I – tehnične specifikacije, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeni na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, je naročnik kot pogoj za sodelovanje (med drugim) zahteval, da ponudniki razpolagajo s Pooblastilom za izvajalca požarnega varovanja (glej točko 4. 2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeni na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, ni niti omejil možnosti uporabe zmogljivost drugih subjektov niti ni omejil možnosti oddaje dela javnega naročila v podizvajanje.

V povezavi s storitvami požarnega varovanja je naročnik na portalu javnih naročil dne 10. 5. 2025 na vprašanje potencialnega ponudnika

»Skladno z razpisno dokumentacijo, naročnik navaja, da so objekti tudi požarno varovani in je potrebno priložiti pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Tu vas pozivamo, da vse potencialne ponudnike seznanite, da v primeru požarnega varovanja podizvajanje ni dovoljeno, skladno s Pravilnikom o požarnem varovanju, in z mnenjem, ki ga je na podlagi tega izdal Ministrstvo za obrambo RS, ki ga prilagamo v povezavi. Požarno varovanje in intervencijo na sprožen požarni alarm, lahko izvede izključno nosilec pogodbe. Pojasnilo Ministrstva za obrambo – Uprava RS za zaščito in reševanje glede izvajanje požarnega varovanja: https://files.fm/u/mbecmu7tnf«.

odgovoril:

»V komentarju smiselno navajate, da naj bi fizično požarno varovanje lahko izvajal samo pooblaščeni izvajalec požarnega varovanja, ki z naročnikom sklene pogodbo o požarnem varovanju objekta ter da nadaljnje podizvajanje (v smislu, da bi izvajalec požarnega varovanja to požarno varovanje oddal v izvajanje nekemu drugemu subjektu) ni mogoče.
Uvodoma naročnik navaja, da ne more in tudi ni dolžan v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predvideti čisto vseh dejanskih stanov ali vključiti prav vse zahteve s področne zakonodaje, čeprav jih morajo izvajalci v izvedbeni fazi (ali tudi že pri sklepanju pogodbe) nedvomno spoštovati.
Pri tem se v zvezi s fizičnim požarnim varovanjem na eni strani nedvomno zahteva predložitev pooblastila, ki izkazuje, da je ponudnik (oziroma izvajalec požarnega varovanja) upravičen izvajati požarno varovanje (točka 4.2 7)), skladno z veljavnimi predpisi (Zakon o varstvu pred požarom, Pravilnik o požarnem varovanju in drugi kogentni resorni predpisi). Pooblastilo je pridobljeno na podlagi pogojev, določenih s Pravilnikom in je dano za nedoločen čas, njegova veljavnost je preverljiva v evidenci pooblastil Uprave za zaščito in reševanje.
V odgovor na vaš komentar je mogoče pojasniti, da pojem »izvajalca« v smislu javno naročniških predpisov ne gre enačiti s pojmom »izvajalca« po protipožarnih predpisih. V prvi vrsti pojma niti ne zasledujeta istih namenov oz. ciljev. Jasno je, da je namen izvajanja požarnega varstva v preprečevanju, odkrivanju požarov oz. zmanjševanju njihovih posledic (aktivnosti, povezane z gašenjem), zaradi česar morajo tovrstne dejavnosti potekati nadzorovano, pričakovano, brez zmede in neznank ... Prav zaradi tega bo (tudi) izvajalec požarnega varovanja v pogodbenih določilih pogodbe o izvajanju javnega naročila v vsakem primeru (bodisi da gre za izvajalca javnega naročila ali podizvajalca javnega naročila) izrecno nominiran, vključno z opredelitvijo vsebine njegovega posla oziroma odgovornosti. Ker je izvajalec požarnega varovanja na tak način izrecno znan, obenem pa podvržen še določbam javno naročniške zakonodaje oziroma razpisne dokumentacije (obvezna priglasitev vseh gospodarskih subjektov, kolikor gre za nastop z drugimi izvajalci oz. podizvajalci, izpolnitev ESPD obrazca oz. drugih specifičnih obrazcev, predložitev zahtevanih dokazil, kar je del ponudbene dokumentacije in s tem pogodbenega razmerja), ne more biti nikakršnega dvoma pri vprašanju, kdo je izvajalec požarnega varovanja. Obenem ni mogoče niti v času trajanja pogodbe izvajalca požarnega varovanja zamenjati, ne da bi bilo to izraženo tudi skozi izrecna pogodbena določila ter podvrženo zavezujočim določilom javno naročniške zakonodaje (npr. 94. člen ZJN-3) in usklajeno s požarnimi predpisi. Storitev požarnega varovanja tako pooblaščeni izvajalec požarnega varovanja ne bo mogel mimo pogodbe izvajati z podizvajalci oziroma ga nanje (enostransko/samovoljno) prenesti.
Vse zgoraj povedano oz. povzeto sicer izhaja že iz same razpisne dokumentacije oziroma iz zavezujočih predpisov, tako da spremembe dokumentacije v tem kontekstu niso predvidene«.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je naročnik s citiranim odgovorom odpravil nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede vprašanja, ali lahko ponudnik izpolni pogoje s podizvajalci. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeni na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, ni omejil možnosti uporabe zmogljivosti drugih subjektov, kar pomeni, da je (posledično) dopustil, da ponudniki izpolnjevanje pogojev za sodelovanje (tudi razpolaganje s Pooblastilom za izvajalca požarnega varovanja) izkažejo s podizvajalci. Prav tako naročnik ni omejil možnosti oddaje dela javnega naročila v podizvajanje in tako ni zahteval, da del javnega naročila (tj. storitve požarnega varovanja) izvede neposredno ponudnik sam, kar pomeni, da je naročnik dopustil, da ponudnik storitve požarnega varovanja, odda v podizvajanje. V izpostavljenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljene na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, tako ni bilo nejasnosti. Zavrniti gre tudi navedbe vlagatelja, da je naročnik s citiranim odgovorom spremenil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da lahko ponudniki zahteve izpolnijo s podizvajalci. Iz spornega naročnikovega odgovora izhaja, da naročnik ne bo sledil predlogu zainteresiranega gospodarskega subjekta in ne bo omejil ponudnikov pri možnosti oddaje dela javnega naročila (tj. storitev požarnega varovanja) v podizvajanje. Slednje izhaja že iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljene na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, in sicer, da lahko ponudniki glede pogojev za sodelovanje, vključno z razpolaganjem s Pooblastilom za izvajalca požarnega varovanja, uporabijo zmogljivosti drugih subjektov in da lahko ponudniki del javnega naročila, tj. storitve požarnega varovanja, oddajo v podizvajanje.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da s spornim odgovorom ni dopolnjeval ali spreminjal zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj pojasnjeval oz. je pojasnjeval razloge, ki so ga vodili pri oblikovanju zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj v pritožbi sicer pravilno navaja, da je naročnik v okviru odgovora podal navedbe (da ne more in ni dolžan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvideti vseh primerov ali vključiti vseh zahtev področne zakonodaje, čeprav jih morajo izvajalci v izvedbeni fazi spoštovati, da pojma »izvajalec« v smislu javno naročniških predpisov ne gre enačiti s pojmom »izvajalca« po protipožarnih predpisih, da bo izvajalec požarnega varovanja v pogodbi (bodisi kot izvajalec bodisi kot podizvajalec) nominiran, vključno z opredelitvijo vsebine njegovega posla oz. odgovornosti, da v času trajanja pogodbe izvajalca požarnega varovanja ni mogoče zamenjati, ne da bi bilo to izraženo skozi pogodbena določila in podvrženo določilom javnonaročniške zakonodaje, in da pooblaščeni izvajalec požarnega varovanja storitev požarnega varovanja ne bo mogel mimo pogodbe izvajati s podizvajalci oz. nanje (enostransko/samovoljno) prenesti izvajanja teh storitev), ki jih dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljena na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2025, izrecno ni vsebovala. Vendar pa gre ponoviti, da za presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo niso relevantne vse informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom prek portala javnih naročil, ampak le tiste informacije, s katerimi naročnik spremeni ali dopolni zahteve (ali merila) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obravnavanem primeru pa naročnik z navedbami, ki jih izpostavlja vlagatelj, ni spreminjal ali dopolnjeval zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika), ampak je zgolj pojasnjeval razloge, zaradi katerih ne bo sledil predlogu zainteresiranega gospodarskega subjekta in ne bo omejil ponudnikov pri možnosti oddaje dela javnega naročila (tj. storitev požarnega varovanja) v podizvajanje.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z odgovorom, ki ga v pritožbi izpostavlja vlagatelj, ni niti spremenil niti dopolnil zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj pojasnjeval. Posledično gre ugotoviti, da zaradi naročnikovega odgovora, ki ga v pritožbi izpostavlja vlagatelj, rok za vložitev zahtevka za revizijo ni začel teči znova.

Kljub temu, da vlagatelj v pritožbi ni podal trditev v smeri, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 28. 4. 2025, spreminjal ali dopolnjeval zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija še dodaja, da naročnik tudi z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 28. 4. 2025, ni spreminjal ali dopolnjeval zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč je pojasnjeval razloge, zaradi katerih ni zahteval dokazil tako za glavni kot tudi nadomestni VNC. Zato tudi ta odgovor naročnika ni povzročil, da bi rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči znova.

Vlagatelj v pritožbi še navaja, da naročnik ne razume pojmov »ponudnik« in »podizvajalec« ter da v nasprotju s Pravilnikom o požarnem varovanju dopušča izvajanje storitev požarnega varovanja s podizvajalci. Državna revizijska komisija teh navedb ni vsebinsko presojala, saj vlagatelj z njimi (tako kot v zahtevku za revizijo) odpira vprašanje zakonitosti naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, čemur je namenjen predrevizijski in revizijski postopek, in ne pritožbeni postopek, ki je namenjen obravnavi obstoja procesnih pogojev za zavrženje zahtevka za revizijo.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru pritožbenih navedb ni izkazal naročnikovih kršitev, ki je ugotovil, da zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni vložen v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, in da posledično ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, da ga naročnik vzame v (meritorno, vsebinsko) obravnavo. Državna revizijska komisija je zato pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran