018-052/2025 Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči«, v zvezi s predlogom vlagatelja COMPUTEL, d. o. o., programska oprema in sistemi, Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 5. 2025

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo 14. 4. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002638/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 243036-2025.

Vlagatelj je 29. 4. 2025 (pred potekom roka za prejem ponudb) vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev nekaterih zahtev naročnika iz dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, za katere v zahtevku za revizijo zatrjuje njihovo nezakonitost.

Naročnik je 21. 5. 2025 zahtevku za revizijo delno ugodil, delno pa ga je zavrnil.

Vlagatelj je 26. 5. 2025 posredoval vlogo, v kateri predlaga začetek revizijskega postopka in se opredeljuje do navedb naročnika. Istega dne je vlagatelj posredoval tudi vlogo, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 19. člena ZPVPJN izda sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V vlogi vlagatelj navaja, da naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljuje z vodenjem postopka, pri čemer je podaljšal rok za prejem ponudb do 6. 6. 2025, rok za postavljanje vprašanj pa je potekel že 25. 4. 2025. Naročnik je objavil tudi popravke razpisne dokumentacije, pri čemer ni omogočil, da ga ponudniki opozorijo na kršitve. Po mnenju vlagatelja je rok za prejem ponudb nepomemben, če ponudniki zaradi naročnikovih kršitev ne morejo predložiti dopustne ponudbe. Če pa želi naročnik rešiti zahtevek za revizijo, mora z namenom učinkovitega pravnega varstva zadržati postopek oddaje javnega naročila. Če bo naročnik nadaljeval s postopkom, lahko vlagatelju nastane škoda v obliki izgubljenega dobička, saj ne bo mogel oddati ponudbe. Druga možnost, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo, pa je ta, da bi vlagatelj in drugi ponudniki oddali ponudbo, Državna revizijska komisija pa bo nato razveljavila celoten postopek. V tem primeru se bodo vsi ponudniki seznanili s cenami in jih bodo morali v ponovljenem postopku prilagajati. Vlagatelj navaja tudi, da mu nastajajo stroški s pripravo ponudbe, saj mora pridobivati različno dokumentacijo, pri čemer so ti stroški še višji, ker mora zaradi strogih zahtev sodelovati s tujimi gospodarskimi subjekti. Zaradi podaljševanja rokov za prejem ponudb mora vlagatelj dokumentacijo pridobivati in prevajati večkrat in mu posledično nastajajo nepotrebni stroški, zato bi bilo logično, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zadržita postopek oddaje javnega naročila. Naročnik s podaljševanjem roka za prejem ponudb za teden dni zahteva pripravo vedno novih listin, ni pa jasno, kdaj roka ne bo podaljšal več. Stroški priprave ponudbe so sicer ponudnikovo poslovno tveganje, vendar le do meje, ko naročnik s podaljševanjem ne ravna šikanozno, temu pa se je z zadržanjem postopka mogoče izogniti.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora v treh delovnih dneh od prejema odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo v predmetnem postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zatrjuje, da mu nastaja škoda v obliki izgubljenega dobička, da mu nastaja škoda pri pridobivanju obsežne ponudbene dokumentacije in da se bodo v primeru, če bo naročnik odprl prejete ponudbe, vsi ponudniki seznanili s ponudbenimi cenami, zaradi česar bi v primeru razveljavitve in ponovitve postopka lahko prišlo do prilagajanja in špekulacij s cenami.

Vlagatelj s predlogom za izdajo sklepa o zadržanju postopka v bistvu uveljavlja ekonomski interes, saj navaja, da bi mu lahko nastala škoda v obliki izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila oz. da mu nastaja škoda zaradi priprave ponudbe, prav tako pa naj bi mu lahko poslovna škoda nastala tudi po morebitnem razkritju ponudbenih cen, ko bo treba le-te prilagajati v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Vendar vlagatelj z ekonomskim interesom ne more izkazati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Za ugoditev predlogu bi moral vlagatelj izkazati obstoj okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva, saj so zgolj te relevantne okoliščine, ki morajo biti podane, da bi Državna revizijska komisija lahko ugodila njegovemu predlogu (prim. že citiran četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

V predmetnem postopku pravnega varstva je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zahtevek za revizijo je naročnik že obravnaval in mu je delno ugodil, delno pa ga je zavrnil. Na podlagi vlagateljevega predloga za začetek revizijskega postopka bo zahtevek za revizijo skladno z določili ZPVPJN obravnavala tudi Državna revizijska komisija. Če bo zahtevku za revizijo ugodila, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. spremeniti posamezne sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova), vlagatelj pa bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Do položaja, ko vlagatelj zaradi domnevno nezakonitih zahtev naročnika ne bi mogel predložiti ponudbe in ko bi naročnik zaradi nezakonite preprečitve sodelovanja vlagatelja v postopku naročilo oddal drugemu gospodarskemu subjektu, torej ne bo moglo priti. Učinkovitost pravnega varstva zato vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku javnega naročanja, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila. Državna revizijska komisija še dodaja, da ni ugotavljala, ali v obravnavanem primeru obstojijo okoliščine procesne narave, ki bi preprečevale vsebinsko presojo omenjenega predloga, saj bi lahko vlagatelj z omenjenim predlogom uspel še toliko manj, če bi bilo potrebno njegov predlog zavreči.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran