018-037/2025 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Številka: 018-037/2025-10Datum sprejema: 29. 5. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Aleksandra Petrovčiča in mag. Zlate Jerman, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev varovanja« - sklop 1 »Lokacija Maribor (fizično in tehnično varovanje)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba PROTECT INFRA d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Lah, Jambrovič & Partnerji d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 29. 5. 2025
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 01-OP250120 z dne 12. 3. 2025, v sklopu 1.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.066,11 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 3. 2. 2025, pod št. objave JN000590/2025-EUe16/01 in istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 72459-2025.
Naročnik je 13. 3. 2025 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 01-OP250120, s katero je ponudnike obvestil, da je javno naročilo v sklopu 1 (»Lokacija Maribor - fizično in tehnično varovanje«) oddal ponudniku FIT fizično in tehnično varovanje, d.d., Mala ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je izbrana ponudba dopustna in ob upoštevanju treh meril najugodnejša. Naročnik je prejete ponudbe razvrstil glede na merila in preveril le dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je po merilu cena (T1) prejel najvišje možno število točk (90), vendar se je uvrstil na skupno drugo mesto iz razloga, ker je predložil (le) osnovni certifikat Družini prijazno podjetje in zato po merilu T2 ni prejel točk. Ker je izbrani ponudnik (ki je v sklopu 1 ponudil drugo najnižjo ceno) predložil polni certifikat Družini prijazno podjetje, je po merilu T2 prejel vse vnaprej predvidene točke (5). Po merilu T3 (ISO9001 certifikat) sta izbrani ponudnik in vlagatelj prejela enako število točk (5).
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 25. 3. 2025 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 25. 3. 2025). Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da naročnik javnega naročila ni oddal najugodnejšemu ponudniku, poleg tega je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz dveh razlogov.
Vlagatelj pojasnjuje, da je izbrani ponudnik po merilu T1 (Cena v EUR brez DDV) prejel 89,74 točk, po merilu T2 (Polni certifikat Družini prijazno podjetje) 5 točk in po merilu T3 (ISO9001 certifikat) 5 točk, skupaj 99,74 točk. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je po merilu T1 (Cena v EUR brez DDV) prejel 90 točk, po merilu T2 (Polni certifikat Družini prijazno podjetje) ni prejel točk, po merilu T3 (ISO9001 certifikat) pa je prejel 5 točk, skupaj 95 točk. Vlagatelj navaja, da je v ponudbi predložil Sklep revizorskega sveta o podelitvi osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje z dne 4. 11. 2024. Navaja, da je v predpisanem 3-mesečnem roku od datuma sklepa revizorskega sveta sklenil pogodbo za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje in da bi zato moral po merilu T2 prejeti 5 točk. Pojasnjuje, da se je merilo T2 sprva nanašalo le na certifikat Družini prijazno podjetje in da je naročnik 7. 2. 2025 na Portalu javnih naročil objavil odgovor, s katerim je pojasnil, da dodatnih 5 točk po tem merilu prejme ponudnik, ki predloži veljavni polni certifikat Družini prijazno podjetje. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z navedenim pojasnilom posegel v razpisno dokumentacijo in merilo T2 opredelil strožje, obvestila o opravljeni spremembi pa ni objavil, s čimer je kršil načelo transparentnosti. Poleg tega je sprememba merila v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj že osnovni certifikat izkazuje, da ponudnik izvaja ukrepe, s katerim dviguje kakovost delovnega okolja ter investira v lastni personalni substrat, s čimer se izpostavlja možnost, da bo naročnik prejel višjo kakovost storitev. Ob upoštevanju dejstva, da mora med pridobitvijo osnovnega in polnega certifikata Družini prijazno podjetje preteči 36 mesecev, je takšno merilo problematično tudi z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega naročnik ni niti določil niti objektiviziral posameznih zahtev za pridobitev certifikata, saj ni navedel vsebine ukrepov, s katerimi ponudniki izboljšujejo delovne procese ter zagotavljajo boljše delovno okolje. Vlagatelj opozarja na vprašanje enega izmed ponudnikov, s katerim je bilo v zvezi z merilom T2 opozorjeno na diskriminacijo manjših in mlajših ponudnikov, kakor tudi na spornost merila z vidika načela enakopravne obravnave in 69. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Ugotavlja, da naročnik na navedene pomisleke ni odgovoril, saj je zgolj pojasnil, da je predložitev veljavnega polnega certifikata Družini prijazno podjetje vključil med merila (in ne med pogoje) ter da bo upošteval tudi druge primerljive certifikate (npr. napredni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec…). Vlagatelj zatrjuje, da je tovrstno opredeljevanje meril nezakonito in je zato merilo T2 potrebno razveljaviti.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da je izbrani ponudnik kot podizvajalca, ki zagotavlja nadomestni varnostno nadzorni center (v nadaljevanju: VNC) nominiral družbo XY, zanj pa, v nasprotju s točko 4.3 (podtočka 1.3) razpisne dokumentacije, ni predložil kopije pooblastila za izvajanje požarnega varovanja. Vlagatelj navaja, da bo podizvajalec, tako kot izbrani ponudnik, izvajal tehnično požarno varovanje v VNC. Družbe XY tudi ni na Seznamu pooblaščenih izvajalcev požarnega varovanja, kar pomeni, da nominirani podizvajalec s pooblastilom ne razpolaga.
Vlagatelj v zvezi z drugim razlogom nedopustnosti izbrane ponudbe opozarja na naročnikovo zahtevo iz Tehnične specifikacije, v skladu s katero mora biti varnostnik, ki bo opravljal naloge fizičnega varovanja, usposobljen za reševanje ujetih v dvigalu. Zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ni tovrstnega dokazila, vlagatelj pa je v ta namen v ponudbi predložil Potrdilo Inštituta za varstvo pri delu o opravljenem teoretičnem in praktičnem usposabljanju za osebe, ki izvajajo reševanje iz dvigala (v nadaljevanju: Potrdilo IVD). Vlagatelj še opozarja, da izbrani ponudnik novači njegove delavce, ki trenutno opravljajo storitve, ki so predmet postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kar očitno počne iz razloga, ker sam ne razpolaga z ustrezno usposobljenim kadrom (vlagatelj v zvezi s tem prilaga Poročilo o dogodku z dne 14. 3. 2025).
Izbrani ponudnik se je 31. 3. 2025 izjasnil o vlagateljevih navedbah.
Izbrani ponudnik primerja osnovni in polni certifikat Družini prijazno podjetje in navaja, da je razlika med njima v trajnem in uspešnem izvajanju ukrepov, pri čemer začetek nekega procesa v podjetju še ne pomeni, da bo podjetje pridobilo tudi polni certifikat. Ker je naročnik s podanim odgovorom (ki je postal del razpisne dokumentacije) navedel, da bodo ponudniki le za polni certifikat Družini prijazno podjetje prejeli 5 točk, vlagatelj pa takšnega certifikata nima, vlagatelj upravičeno ni prejel nobene točke.
Izbrani ponudnik v zvezi z drugim vlagateljevim očitkom zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da mora ponudnik predložiti pooblastilo Ministrstva za obrambo RS, Uprave RS za zaščito in reševanje tudi za podizvajalca, ki zagotavlja le nadomestni VNC. Pojasnjuje, da je namen nadomestnega VNC izključno v zagotovitvi neprekinjenega delovanja varnostnega sistema, s čimer se zmanjšuje tveganje za varnostne incidente, ki bi nastali zaradi izpada glavnega VNC, pri čemer v tem primeru nadomestni VNC zasedejo varnostniki, ki so zaposleni pri njemu (izbranemu ponudniku), kakor so razvidni iz priloženih pooblastil, le signal bi bil takrat preusmerjen preko nadomestnega VNC. V vsakem primeru torej naloge, povezane s požarnim varovanjem, opravljajo izključno zaposleni pri izbranem ponudniku, ki ima veljavno pooblastilo Ministrstva za obrambo RS in vse potrebne licence zasebnega varovanja, vključno za upravljanje z VNC. Poleg tega ima tudi nominirani podizvajalec za svoj del posla veljavno licenco za upravljanje z VNC.
Izbrani ponudnik zavrača tudi tretji vlagateljev očitek. Navaja, da naročnik pooblastila o usposobljenosti varnostnikov za reševanje ujetih v dvigalu ni zahteval, zato ga ni predložil. Poleg tega se je s podpisom tehnične dokumentacije zavezal, da razpolaga z ustreznim kadrom za reševanje iz dvigal. Zatrjuje še, da razpolaga z veliko več kot le zadostnim številom usposobljenih varnostnikov. Četudi bi se vlagateljevi delavci dejansko zaposlili pri njemu, navedeno ni prepovedano niti po splošnih pravilih delovnega prava, takšna prepoved prav tako ne izhaja niti iz naročnikove razpisne dokumentacije.
Naročnik je z dokumentom št. 01-OP250120-R z dne 16. 4. 2025 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik naprej zavrača navedbe, ki se nanašajo na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe. Ugotavlja, da je vlagatelj predložil le osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, za pridobitev katerega ni potrebno izpolnjevati nobenih posebnih pogojev. Osnovni certifikat pomeni zgolj, da je vlagatelj pričel s procesom vpeljevanja ukrepov za izboljšanje družini prijaznega delovnega okolja. Izbrani ponudnik je imetnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje, ki ga podjetje pridobi šele po treh letih in le v primeru, če so bili izbrani ukrepi v podjetje uspešno implementirani ter bili doseženi tudi cilji. Polni certifikat potrjuje implementacijo in vzdrževanje ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oziroma implementacijo ukrepov za izboljšanje družini prijaznega delovnega okolja. Poleg tega se vlagateljeve navedbe nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, zato je vlagatelj s temi očitki prekludiran.
Naročnik zavrača tudi očitka, ki se nanašata na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s tem povzema točko 3 točke 4.3 razpisne dokumentacije ter vprašanje in odgovor, ki sta bila na Portalu javnih naročil objavljena 18. 2. 2025 (ob 12.45). Navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Pooblastilo Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja št. 8450-216/2012-18-DGZR z dne 28. 10. 2022 z vsemi spremembami, iz katerega izhaja, da fizično požarno varovanje za izbranega ponudnika izvaja zadostno število zaposlenih varnostnikov, na podlagi česar bo v primeru potrebe po zaščiti in reševanju za izvajanje požarnega varovanja izbrani ponudnik zmožen samostojno ukrepati in na kraj poslati svoje pooblaščene varnostnike. Za podizvajalca izbranega ponudnika pa, tako naročnik, predložitve pooblastila Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja sploh ni zahteval. Četudi bi bile vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo utemeljene, to na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ob upoštevanju razpisne dokumentacije, ne bi moglo vplivati.
Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudba vsebovati Potrdilo IVD. Poleg tega je izbrani ponudnik s podpisom tehnične dokumentacije (Tehničnih specifikacij) potrdil, da bo varnostnik, ki bo opravljal receptorske storitve, usposobljen za izvajanje evakuacije in gašenje začetih požarov ter za reševanje ujetih v dvigalu. Naročnik še navaja, da četudi so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na pridobivanje njegovih delavcev resnične, to na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika ne vpliva.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 4. 2025 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Navaja, da naročnik s podanim odgovorom (objavljenim na Portalu javnih naročil 17. 2. 2025 ob 13.34) ni navedel, da bo poleg polnega certifikata Družini prijazno podjetje upošteval druge enakovredne certifikate, temveč se je zadovoljil s primerljivimi certifikati - med slednje pa sodi tudi osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki ga podeljuje ista ustanova. Vlagatelj pojasnjuje, da njegovemu stališču pritrjuje tudi jezikovna razlaga navedenega pojma, saj po Slovarju slovenskega knjižnega jezika termin »primerljiv« pomeni, da so zaradi enakih izhodišč podatki primerljivi, termin »enakovreden« pa pomeni, da je npr. nek dokument po vrednosti, kakovosti, in hierarhiji enak ali podoben drugemu. Vlagatelj v zvezi s tem opozarja na prakso Državne revizijske komisije, v skladu s katero zahtev, ki so zapisane splošno ali ohlapno ali na način, da dopuščajo več možnih razlag, ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Iz opisa predmetnega merila pa ne izhaja, da med primerljive certifikate ne sodi osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Evidentno torej je, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje ne šteje med primerljive certifikate. Vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo tako ni bila potrebna, saj opis merila dopušča več razlag, vlagatelj pa je utemeljeno štel, da bo na podlagi predloženega osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje prejel 5 točk. Poleg tega mora naročnik (v skladu s prakso Državne revizijske komisije) že v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti vse razloge za odločitev oziroma naročnik kasneje (ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev) izpodbijane odločitve ne more utemeljevati z razlogi, ki jih ni navedel že v izpodbijani odločitvi. V izpodbijani odločitvi pa ni navedeno, zakaj vlagatelj za izkazan osnovni certifikat Družini prijazno podjetje ni prejel 5 točk.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora tudi podizvajalec izpolnjevati vse pogoje iz točke 4, postavljeno vprašanje pa se nanaša le na Ekonomsko in finančno sposobnost iz podtočke 2 ter na zavarovalno polico za zavarovanje poklicne odgovornosti. Po drugi strani je razpolaganje z veljavnim pooblastilom Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zašito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja urejeno v podtočki 3/1 točke 4.3 razpisne dokumentacije. Naročnik ne more uspeti niti z navedbo, da naj bi že iz s strani izbranega ponudnika predloženega pooblastila za izvajanje požarnega varovanja izhajalo, da fizično požarno varovanje zanj izvaja zadostno število zaposlenih varnostnikov, na podlagi česar bo v primeru potrebe zmožen samostojno ukrepati in na kraj poslati svoje pooblaščene varnostnike. Te navedbe so neutemeljene, saj pri storitvah nominiranega podizvajalca ne gre za fizično požarno varovanje, temveč za zagotavljanje VNC. Tudi v Tehničnih specifikacijah so storitve razdeljene na Fizično varovanje, vključujoč receptorska dela in Tehnično varovanje, ki med drugim vključuje: 1). 24 urni sprejem (vse dni v letu) alarmnih signalov iz sistemov, ki so vgrajeni v objektih in prostorih naročnika, 2). stalno spremljanje stanja statusa varnostnih naprav v varovanem objektu/prostoru, 3). obveščanje osebe, ki je v stalni pripravljenosti, v primeru sprožitve signala alarma, 4). naloge in aktivnosti, določene v požarnih redih ter požarnih načrtih in načrtih varovanja posameznih objektov in prostorov, skladno z veljavnimi zakonskimi določili, in 5). obveščanje gasilcev in naročnika v primeru pravega alarma za požar, v kolikor slednjega ni mogoče pravočasno pogasiti s priročnimi sredstvi in napravami v objektu. Navedene storitve se izvajajo s strani VNC operaterjev v primarnem in nadomestnem VNC, ki so v skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007; s spremembami, v nadaljevanju ZVPoz) in Pravilnika o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 32/2011; s spremembami) dolžni opraviti usposabljanje za izvajalce požarnega zavarovanja ter za izvajanje le-tega razpolagati z veljavnim potrdilom za izvajalca požarnega varovanja - operaterja VNC. Delovanje primarnega VNC v povezavi s sekundarnim VNC je na podlagi Odredbe o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 24/12), urejeno z evropskim standardom EN 50518:2020, pri čemer sekundarni VNC zagotavlja kontinuiteto delovanja za primer izpada primarnega VNC. Ob navedenem se za izvajanje tehničnega varovanja, med katero razpisna dokumentacija umešča tudi požarno varovanje, na ravni VNC zahteva veljavno pooblastilo pristojnega organa za izvajanja požarnega varovanja tako za imetnika licence za upravljanje primarnega VNC, kakor tudi za imetnika licence za upravljanje nadomestnega VNC, tega pooblastila pa nominirani podizvajalec izbranega ponudnika nima.
Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom št. 018-037/2025-4 z dne 13. 5. 2025 pozvala k doplačilu takse. Vlagatelj je takso doplačal še istega dne in Državni revizijski komisiji predložil tudi potrdilo o doplačilu.
Državna revizijska komisija je izbranega ponudnika z dopisom št. 018-037/2025-5 z dne 13. 5. 2025 pozvala k predložitvi pogodbe o naročniškem razmerju za storitev VNC, na katero se je skliceval v podizvajalski pogodbi, ki jo je predložil v ponudbi. Izbrani ponudnik je zahtevano pogodbo predložil 14. 5. 2025.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je naročnik njegovo ponudbo po merilu T2 nepravilno ocenil ter da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz dveh razlogov: ker izbrani ponudnik ni predložil dokazila, da je varnostnik, nominiran za izvajanje fizičnega varovanja, usposobljen za reševanje ujetih v dvigalu in ker za nominiranega podizvajalca ni predložil pooblastila Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega zavarovanja.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe po merilu T2. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo navaja, da bi moral iz razloga, ker je v predpisanem 3-mesečnem roku od prejema osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje, sklenil pogodbo za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje, po merilu T2 prejeti 5 točk, da je merilo nesorazmerno in diskriminatorno, da naročnik ni določil in objektiviziral posameznih zahtev za pridobitev polnega certifikata ter da naročnik v zvezi z opravljeno spremembo merila ni objavil obvestila na Portalu javnih naročil.
Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 84. člena ZJN-3, ki ureja način določitev meril za oddajo javnega naročila. Merila predstavljajo element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak, na podlagi katerega naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3 in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko pripravijo tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko primerjali s ponudbami drugih ponudnikov.
Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Merila za oddajo ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe (šesti odstavek 84. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da morajo biti merila za izbiro (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb, kakor tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik. Iz tega razloga je v zakonu izrecno določeno, da morajo merila za izbiro zagotoviti možnost učinkovite konkurence ter da jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih ponudniki predložijo z namenom, da se oceni, kako njihova ponudba izpolnjuje posamezno merilo za oddajo javnega naročila. Iz istega razloga ZJN-3 (v osmem odstavku 84. člena) tudi določa, da mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.
Naročnik je merila za ocenjevanje ponudb navedel v točki 5.2 (Merilo za izbiro ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb:
»Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljeno merilo (za posamezni sklop): Ekonomsko najugodnejša ponudba, ki predstavlja seštevek točk TOČKE = T1 + T2 + T3 - najugodnejša je dopustna ponudba, ki prejme največje število točk. Število točk se zaokroži na dve decimalki. Največje možno število točk je 100.; T1_Cena (največ 90 točk); Ponudnik z najnižjo skupno ponudbeno ceno v EUR brez DDV, razvidno obrazca Predračun, prejme 90 točk, ostali po formuli (Skupna ponudbena cena v EUR brez DDV najugodnejšega ponudnika / Skupna ponudbena cena v EUR brez DDV ocenjevanega ponudnika) x 90.; T2_Certifikat Družini prijazno podjetje (5 točk); Dokazilo: Ponudnik predloži veljaven certifikat Družini prijazno podjetje. V primeru nepredložitve certifikata, ponudnik prejme 0 točk.; T3_ISO9001 Certifikat (5 točk); Dokazilo: Ponudnik predloži veljaven ISO9001 certifikat. V primeru nepredložitve certifikata, ponudnik prejme 0 točk.«
Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi z merilom T2 postavljeno naslednje vprašanje:
»Pozdravljeni. Glede merila »Družini prijazno podjetje« opozarjamo na diskriminacijo manjših in mlajših ponudnikov, merilo je sporno z vidika načela enakopravne obravnave oziroma nediskriminatornosti in jasnosti ter z vidika določbe 69.člena ZJN-3. Certifikat, ki zagotavlja periodično preverjanje izpolnjevanja pogojev s strani zunanje, od delodajalca neodvisne institucije lahko poseduje zgolj ponudnik, ki posluje že daljši čas. Poleg tega manjši in mlajši ponudniki lahko zagotavljajo več elementov družbene odgovornosti in to tudi dokažejo na drugačen način kot s preverjanjem zunanje neodvisne institucije. Za pridobitev konkretnega osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje ni potrebno izpolnjevati nobenih posebnih pogojev in implementirati nobenih ukrepov, ampak le narediti izbor ukrepov za lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Takšen certifikat, katerega pridobitev pa traja vseeno 6 mesecev, ne pomeni nič, pridobitev polnega certifikata, ki traja 3 leta pa šele pridobi podjetje, ki implementira izbrane ukrepe v prakso. Naročnik v okviru meril ni določil objektivnih zahtev ali kriterijev oz. ni naštel vsebinskih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli vsi ponudniki neodvisno od pridobitve certifikata in s katerimi bi lahko izkazali, da so izboljšali upravljanje delovnih procesov ter dvignili kakovost delovnih razmer. Naročnik je kot merilo določil le razpolaganje s certifikatom, ni pa vsebinsko opredelil, kakšne okoliščine to dokazilo izkazuje, da bi na ta način omogočil tudi dokazovanje vsebine z drugimi enakovrednimi dokazili. V skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZJN-3 bi moral naročnik dopustiti tudi predložitev drugih enakovrednih certifikatov ali znakov oz. bi moral v skladu s četrtim odstavkom 69. člena ZJN-3 sprejeti tudi druga ustrezna dokazila, s katerimi lahko ponudnik dokaže, da je sprejel ustrezne ukrepe. Tudi ponudniki, ki z zahtevanim certifikatom ne razpolagajo, bi namreč morali imeti možnost, da dokažejo, da so tudi sami izvedli primerljive ukrepe in da so na ta način tudi oni ustrezno izboljšali delovne procese ter zagotovili delovno okolje, v katerem so njihovi delavci ustrezno motivirani in zadovoljni. Določba 89. člena ZJN-3 naročniku dopušča, da v izračun ekonomsko najugodnejše ponudbe vključi tudi socialne kriterije, določba 69. člena ZJN-3 pa, da v primeru, kadar so za to izpolnjeni pogoji, za dokazovanje izpolnjevanja socialnih kriterijev predvidi predložitev določenega znaka. Vendar pa je določen znak mogoče uporabiti le kot predpostavko, da gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolnjujejo tako določene značilnosti, pri čemer mora naročnik dopustiti tudi vse druge primerne dokaze (prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi št. C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 94). Naročnika pozivamo, da za izpolnjevanje spornega merila dopusti tudi druga ustrezna dokazila, s katerimi lahko ponudnik dokaže, da je sprejel ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru naročnik dejansko nima namena dodeliti dodatnih točk ponudnikom, ki zagotavljajo delavcem več pravic kot zakon in splošna kolektivna pogodba, ampak očitno želi več točk zagotoviti točno določenemu ponudniku, ki pogoje takšnega merila izpolnjuje. Lep pozdrav.«
na katerega je naročnik na portalu javnih naročil odgovoril 17. 2. 2025 ob 13.34, in sicer:
»Naročnik je predložitev veljavnega certifikata "Družini prijazno podjetje" vključil kot merilo (in ne kot pogoj). Ponudnik, ki predloži veljaven polni certifikat "Družini prijazno podjetje", prejme dodatnih 5 točk. Naročnik bo upošteval tudi druge primerljive certifikate npr. napredni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, v kolikor ima imetnik izbran steber/področje "Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja".«
Iz naročnikovega odgovora (ki je v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 postal del razpisne dokumentacije) je razvidno, da je naročnik merilo T2 opisal strožje oziroma je z opravljeno spremembo merila določil, da bo 5 točk prejel le ponudnik, ki bo predložil veljavni polni certifikat Družini prijazno podjetje (oziroma drug primerljiv certifikat).
Ker med strankama v tem postopku ni spora, da je vlagatelj predložil (le) osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, po merilu T2 upravičeno ni prejel nobene točke. Ob upoštevanju opisa merila je zato neutemeljena tudi vlagateljeva navedba, da bi moral iz razloga, ker je v postopku pridobitve polnega certifikata Družini prijazno podjetje oziroma ker je v predpisanem 3-mesečnem roku od prejema osnovnega certifikata sklenil pogodbo za pridobitev polnega certifikata, po merilu T2 prejeti 5 točk.
V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, zakon pa ne nalaga naročniku, da bi moral v zvezi z opravljenimi spremembami na Portalu javnih naročil objaviti obvestilo o opravljeni spremembi oziroma objaviti čistopis razpisne dokumentacije. Ponudniki so se z opravljeno spremembo merila T2 seznanili s podanim odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil in so jo bili dolžni pri pripravi ponudb upoštevati, ne glede na to, da naročnik v zvezi z njo ni objavil čistopisa. Državna revizijska komisija zato vlagateljevi navedbi, da bi moral naročnik v konkretnem primeru na Portalu javnih naročil objaviti tudi obvestilo o opravljeni spremembi merila T2, ni mogla slediti.
Ob opisanem dejanskem stanju je imel vlagatelj možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo in (v kolikor je menil, da zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso postavljene v skladu z ZJN-3 oziroma da je merilo nesorazmerno in diskriminatorno ter da naročnik ni določil in objektiviziral zahtev za pridobitev certifikata) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja naročnikove razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru le še preveri, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb merilo T2 uporabil na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj namreč po poteku roka za prejem ponudb, upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Navedena določba uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Navedeno določilo ponudnikom ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev o oddaji naročila zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika. Zato je Državna revizijska komisija dolžna zaključiti, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na domnevno nezakonit opis merila T2 v smislu določil ZPVPJN formalno prepozni in jih posledično ni več mogoče obravnavati.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj šele v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, tudi navedel, da opis merila T2 dopušča več razlag in da bi zato moral naročnik pri ocenjevanju upoštevati tudi osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki ga je predložil v ponudbi in mu zanj podeliti 5 točk ter da mu iz navedenega razloga ni bilo potrebno vložiti zahtevka za revizijo tudi zoper razpisno dokumentacijo. V zahtevku za revizijo namreč vlagatelj ni zatrjeval, da je opis merila T2 nejasen ter da omogoča več različnih razlag - vlagatelj je, kot že izhaja iz zgornje obrazložitve, zatrjeval, da bi moral iz razloga, ker je v predpisanem 3-mesečnem roku od prejema osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje sklenil pogodbo za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje, po merilu T2 prejeti 5 točk, da je merilo nesorazmerno in diskriminatorno, da naročnik ni objektiviziral posameznih zahtev za pridobitev polnega certifikata ter da v zvezi z opravljeno spremembo merila ni objavil obvestila o opravljeni spremembi. Državna revizijska komisija v zvezi s tem opozarja, da načelo kontradiktornosti, kot ga opredeljuje 11. člen ZPVPJN, strankam postopka pravnega varstva daje pravico do izjasnitve o navedbah nasprotne stranke. Pri vlogah, s katerimi se stranke izrekajo o navedbah nasprotnih strank, pa je potrebno upoštevati tudi omejitve iz ZPVPJN. Vlagatelj tako v vlogah, s katerimi se opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku; prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), naročnik pa v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost posameznih ponudb, kot jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevih (novih) navedb, ki se nanašajo na nejasen opis merila T2, v odločitvi o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Ne glede na navedeno, pa je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo razvidno, da je vlagatelju opis merila T2 očitno dovolj razumljiv, saj je jedro spora v tem delu zahtevka za revizijo zlasti v vlagateljevem zatrjevanju, da je opravljena sprememba merila T2 nesorazmerna in diskriminatorna, saj omogoča prejem 5 točk le imetnikom polnega certifikata Družini prijazno podjetje in ne tudi imetnikom osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje (oziroma niti tistim imetnikom osnovnega certifikata, ki so že sklenili pogodbo za pridobitev polnega certifikata).
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še vlagateljeva očitka, ki se nanašata na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, (1.) ker v ponudbi ni predložil dokazila, da je varnostnik, nominiran za izvajanje fizičnega varovanja, usposobljen za reševanje ujetih v dvigalu, in (2.) ker za nominiranega podizvajalca ni predložil pooblastila Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega zavarovanja.
Navedene vlagateljeve navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.
Pogoje za sodelovanje ureja 76. člen ZJN-3. Skladno s prvim odstavkom navedenega člena lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost.
Naročnik je zahteve za varnostnika, ki bo v sklopu 1 opravljal fizično varovanje (vključujoč receptorska dela), postavil v točki 1 Tehničnih specifikacij, kjer je med drugim zahteval, da mora biti varnostnik »usposobljen za reševanje ujetih v dvigalu«.
V zvezi s citirano zahtevo naročnik ni postavil nobenih drugih vsebinskih zahtev niti ni zahteval predložitve posebnega dokaza. Naročnik je v točki 4.3 (Tehnični pogoji in usposobljenost) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb zgolj splošno navedel, da mora ponudnik izpolnjevati vse zahteve iz Priloge 3 (Tehnične specifikacije) in v ta namen zahteval izpolnjen ESPD obrazec za vse gospodarske subjekte v ponudbi, podpisan obrazec Tehnične specifikacije ter priloge, zahtevane v njej.
Ker je izbrani ponudnik v ponudbi predložil vse navedene dokumente, vključno s podpisanimi Tehničnimi specifikacijami (kar med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno) oziroma iz razloga, ker naročnik v zvezi z reševanjem iz dvigala ni zahteval tudi Potrdila IVD (ki ga je vlagatelj v ponudbi sicer samoiniciativno predložil), Državna revizijska komisija navedenemu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v številnih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala s strani naročnika vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.
Vlagatelj dalje očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker za nominiranega podizvajalca ni predložil pooblastila Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega zavarovanja.
V obravnavanem primeru predmet javnega naročila v sklopu 1 obsega tako fizično kot tudi tehnično varovanje, ki vključujeta tudi požarno varovanje. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZVPoz lahko dejavnost varstva pred požarom opravljajo fizične in pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik) v 2. členu določa (1. točka), da požarno varovanje vključuje tehnično in fizično požarno varovanje. Tehnično požarno varovanje (2. točka 2. člena Pravilnika) obsega nadzor prenosa signalov od vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v varovanem objektu do VNC, prenos povezav oziroma informacij VNC z varnostniki ter obveščanje in ukrepanje ob požaru, če je tako določeno za varovani objekt z načrtom požarnega varovanja. Opravlja ga operater VNC. Fizično požarno varovanje (3. točka 2. člena Pravilnika) obsega zlasti preventivni pregled varovanega objekta med obhodom, preverjanje stanja v varovanem objektu po prejetem signalu, obveščanje pristojne gasilske enote ob požaru oziroma gašenje začetnega požara ter drugo ustrezno ukrepanje, kot je določeno za varovani objekt z načrtom požarnega varovanja. Opravlja ga varnostnik, ki je trajno, občasno, med obhodom ali po prejetem signalu navzoč v varovanem objektu. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika je določeno, da lahko požarno varovanje po tem pravilniku opravljajo pravne osebe, ki imajo licenco za varovanje premoženja skladno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje in na podlagi tega pravilnika pridobljeno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Pravica za izvajanje požarnega varovanja se pridobi s pooblastilom (prvi odstavek 5. člena Pravilnika), ki ga izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja lahko pridobi tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. ima licenco za varovanje premoženja, pridobljeno na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje, 2. ima zaposlenih najmanj pet varnostnikov, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, 3. zagotavlja opremo, predpisano s tem pravilnikom za vozila, s katerimi se izvaja požarno varovanje, ter 4. zagotavlja neposredno in stalno komunikacijo med VNC in varnostniki (prvi odstavek 6. člena Pravilnika).
Pogoje za dokazovanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti je naročnik navedel v dokumentu »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb«, in sicer v točki 4.3 (Tehnični pogoji in usposobljenost), podtočki 1 (Ustreznost), ki se nadalje deli na tri točke. V točki 3 te podtočke 1 (naslovljeni »Za naročila storitev: potrebno določeno dovoljenje«) je naročnik postavil naslednjo zahtevo:
Gospodarski subjekt ima pooblastilo Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja. Dokazilo: Predložitev kopije pooblastila za izvajanje požarnega varovanja v skladu s Pravilnikom o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 in 92/10). (Gospodarski subjekt mora izpolnjevati pogoj za svoj del posla.) Dokazilo: Izpolnjen obrazec ESPD«.
Naročnik se v zvezi z obravnavanim vlagateljevim očitkom v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sklicuje na (prek Portala javnih naročil) postavljeno vprašanje, ki se glasi: »Spoštovani, v razpisni dokumentaciji je zabeleženo, da mora podizvajalec prav tako izpolnjevati vse pogoje iz točke 4. V točki 4.3 je Ekonomska in finančno sposobnost in Tehnična in strokovna sposobnost v oklepaju zapisano da lahko v primeru skupne ponudbe partnerji izpolnjujejo pogoj skupaj. Velja enako tudi za podizvajalce ali morajo podizvajalci priložiti svoje zavarovanje za poklicno odgovornost iz OBR. št. 5?«
in odgovor na to vprašanje, ki ga je na Portalu javnih naročil objavil 18. 2. 2025 ob 12.45: »Tehnično in strokovno sposobnost lahko izpolnjuje samo ponudnik. V kolikor ponudnik nastopa s podizvajalci naročnik zahteva solidarno odgovornost.«
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbi nominiral enega podizvajalca, in sicer družbo XY. Navedeni podizvajalec bo, kot je razvidno npr. iz obrazca ESPD izbranega ponudnika, iz obrazca ESPD navedenega podizvajalca (Del II: Informacije v povezavi z gospodarskim subjektom, A: Informacije o gospodarskem subjektu), iz podizvajalske pogodbe, sklenjene med izbranim ponudnikom (FIT varovanje, d.d.) in navedenim podizvajalcem, ter iz Obrazca št. 1 prevzel dela zagotavljanja nadomestnega VNC. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil veljavno pooblastilo Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja, v ponudbi pa sta tako za izbranega ponudnika, kakor tudi za nominiranega podizvajalca predloženi tudi licenci za upravljanje z VNC (naročnik je licenco za upravljanje z VNC zahteval v Tehničnih specifikacijah). Navedeno med vlagateljem in naročnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.
Med strankama pa je spor v tem, ali bi moral izbrani ponudnik tudi za nominiranega podizvajalca predložiti veljavno pooblastilo Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja. Medtem ko naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (v tem delu se naročnik sklicuje zlasti na zgoraj citiran odgovor) za nominiranega podizvajalca navedenega dokumenta ni bilo potrebno predložiti, pa vlagatelj nasprotno trdi, da bi moral biti predložen tudi za nominiranega podizvajalca.
Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se postavljeno vprašanje, na katerega se sklicuje naročnik, nanaša na izkazovanje ekonomske in finančne sposobnosti oziroma na predložitev kopije veljavne zavarovalne police (podtočka 2 točke 4.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - Ekonomska in finančna sposobnost), medtem ko se naročnikov odgovor na to vprašanje nanaša na izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti (podtočka 3 točke 4.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - Tehnična in strokovna sposobnost), torej na naročnikove zahteve v zvezi z referencami in kadri. Niti postavljeno vprašanje niti naročnikov odgovor nanj (oboje, kot že rečeno, objavljeno na portalu javnih naročil 18. 2. 2025 ob 12.45) se torej ne nanašata na dokazovanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma na (zgoraj citirano) naročnikovo določbo iz razpisne dokumentacije, ki zahteva od vseh sodelujočih gospodarskih subjektov (za svoj, to je prevzeti del posla) tudi predložitev veljavnega pooblastila Ministrstva za obrambo RS, Uprave za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja. Iz naročnikovega odgovora je razvidno le, da lahko zahteve, ki se nanašajo na reference in kadre, izpolni samo ponudnik. Še vedno pa so morali ponudniki, glede na določbe razpisne dokumentacije, za vse v ponudbi sodelujoče gospodarske subjekte (za prevzeti del posla), torej tudi za morebitne nominirane podizvajalce, izkazati, da izpolnjujejo sposobnost za opravljanje poklice dejavnosti (točka 3 podtočke 1 točke 4.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V primeru torej, da so nominirani podizvajalci prevzeli dela zagotavljanja VNC (ki v skladu z naročnikovimi Tehničnimi specifikacijami v sklopu 1 sodijo v tehnično varovanje, ki vključuje tudi tehnično požarno varovanje), so morali, skladno z razpisno dokumentacijo, za prevzeti del posla, poleg licence za opravljanje z VNC, predložiti tudi kopijo pooblastila Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja.
Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da podizvajalec, družba XY, prevzema dela zagotavljanja nadomestnega VNC. Ker je izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo navedel, da z nadomestnim VNC ne bodo upravljali zaposleni pri nominiranem podizvajalcu, saj da gre le za pogodbeni najem nadomestnega VNC, ki ga bodo v primeru izpada glavnega VNC zasedli zaposleni pri izbranem ponudniku oziroma da bodo v vsakem primeru naloge, povezane s požarnim varovanjem, opravljale izključno osebe, ki so zaposlene pri njem (izbranem ponudniku), ga je Državna revizijska komisija pozvala k odstopu Pogodbe o naročniškem razmerju za storitev VNC - Najem Back Up centra št. 19738-2025-MŠ z dne 23. 1. 2025, ki jo je sklenil z nominiranim podizvajalcem. Na navedeno pogodbo se je izbrani ponudnik namreč skliceval v Podizvajalski pogodbi št. 01/2025, ki jo je predložil v ponudbi.
Iz Pogodbe o naročniškem razmerju za storitev VNC - Najem Back Up centra št. 19738-2025-MŠ je razvidno, da so predmet pogodbe, poleg najema osnovnih energetskih priključkov in dela prostora VNC-ja, tudi storitve, ki jih bo v primeru izpada VNC izbranega ponudnika, izvajal VNC operater nominiranega podizvajalca. Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom, da je namen nadomestnega VNC v zagotovitvi neprekinjenega delovanja varnostnega sistema, s čimer se zmanjšuje tveganje za varnostne incidente, ki bi lahko nastali zaradi izpada glavnega VNC. Ker pa bo dela nominiranega podizvajalca izvajal tudi njegov (podizvajalčev) VNC operater, ta dela pa predstavljajo tudi tehnično požarno varovanje, bi moral, upoštevaje zahteve iz razpisne dokumentacije, tudi nominirani podizvajalec razpolagati s pooblastilom Ministrstva za obrambo RS, Uprave za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja. Navedena zahteva je razvidna iz zgoraj citiranega dela razpisne dokumentacije, skladna pa je tudi s predhodno navedenimi pravnimi podlagami. Ob navedenem je zato neutemeljena naročnikova navedba, da naj bi že iz (s strani izbranega ponudnika) predloženega pooblastila za izvajanje požarnega varovanja izhajalo, da fizično varovanje zanj izvaja zadostno število zaposlenih varnostnikov, na podlagi česar bo v primeru potrebno zmožen samostojno ukrepati. Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da pri storitvah, ki jih je prevzel nominirani podizvajalec, ne gre za fizično požarno varovanje (ki naj bi ga, kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, dejansko opravljale osebe, ki so zaposlene pri njem), temveč za zagotavljanje VNC oziroma za tehnično varovanje (ki vključuje tudi tehnično požarno varovanje), ki naj bi ga opravljal tudi VNC operater nominiranega podizvajalca.
Izbrani ponudnik za nominiranega podizvajalca pooblastila Ministrstva za obrambo RS, Uprave za zaščito in reševanje za izvajanje požarnega varovanja ni predložil, zato naročnik njegove ponudbe ne bi smel označiti kot dopustne.
Navedeno stališče Državne revizijske komisije je nenazadnje skladno tudi z odločitvijo Upravnega sodišča (glej UPRS Sodba I U 1445/2022-53 z dne 24. 10. 2023), v kateri je Upravno sodišče v podobnem dejanskem stanju sprejelo enako odločitev.
Ob navedenem je vlagatelj uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 01-OP250120 z dne 12. 3. 2025, v delu, ki se nanašana sklop 1.
Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je bila v konkretnem primeru naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavljena, naj naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Naročnik naj ob morebitni ponovni presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 5.023,74 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 1.800 točk, za konferenco s stranko 100 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife. Zahteval je tudi povrnitev 22 % DDV. Poleg tega je za sestavo vloge z dne 22. 4. 2025, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb priglasil še 900 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife in DDV.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z Odvetniško tarifo - Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek takse v priglašeni višini 5.023,74 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.024,80 EUR, in izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 17,57 EUR.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.066,11 EUR. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (to je vrednost ponudbe izbranega ponudnika), ni podlage v OT. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za postavko »konferenca s stranko«, saj je štela, da gre za stroške, ki so že zajeti v strošku odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in v zvezi z navedeno vlogo priglašenih materialnih stroškov (vloga z dne 22. 4. 2025), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v navedeni vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.