018-044/2025 Zdravstveni dom Piran

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Nakup specialnega vozila za delovanje zdravnika v sistemu nujne medicinske pomoči« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj 3 DIM, d. o. o., Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Piran, Piran (v nadaljevanju: naročnik), 27. 5. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kot izhaja iz 2. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.931,47 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava obvestila o naročilu male vrednosti 12. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001547/2025-SL1/01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 7/2025 z dne 21. 3. 2025 (objava 21. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001547/2025-ODL/01) obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Medicop – specialna oprema, d. o. o., Nemčavci, za vlagateljevo ponudbo in ponudbo še enega ponudnika pa je ugotovil, da nista dopustni (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), nato pa jih je z dokumentom »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 (objava 27. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001547/2025-ODL/01-P01) obvestil, da razveljavi že sprejeto odločitev o oddaji naročila male vrednosti (1. točka izreka), zavrne vse ponudbe (2. točka izreka) in odda javno naročilo v novem postopku oddaje javnega naročila (3. točka izreka).

Vlagatelj je 2. 4. 2025 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 2. 4. 2025 ter predlagal odpravo očitanih kršitev in izbiro svoje ponudbe, pa tudi povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da naročnik ni obrazložil odločitve o zavrnitvi vseh ponudb skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 ter da je ravnal netransparentno in ponudnikov ni obravnaval enako.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 5. 2025, ki jo je vložil 6. 5. 2025 prek portala eRevizija, z njo pa je seznanil tako naročnika kot Državno revizijsko komisijo, predlagal začetek revizijskega postopka, saj ni prejel še naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, in priglasil nadaljnje stroške.

Naročnik je 12. 5. 2025 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo.

Ker je vlagatelj skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 13.a člena ZPVPJN pravilno uporabil portal eRevizija za vložitev zahtevka za revizijo, je upoštevajoč prvo in četrto poved iz četrtega odstavka 13.a člena ZPVPJN sreda, 2. 4. 2025, dan, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, in hkrati dan, ko je bil zahtevek za revizijo vročen naročniku. Zahtevek za revizijo je vseboval tudi obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, zato je bil ob vložitvi in prejemu pri naročniku popoln v smislu prve povedi iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki je relevantna pravna podlaga za reševanje položaja molka naročnika. Glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZPVPJN je rok 20 delovnih dni iz prve povedi iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN začel teči v četrtek, 3. 4. 2025, in je upoštevajoč četrto alineo prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91 s sprem; v nadaljevanju: ZPDPD) v povezavi z drugim odstavkom 1. člena ZPDP in prvo alineo 2. člena ZPDP potekel v ponedeljek, 5. 5. 2025. Rok 25 delovnih dni iz druge povedi iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki je tudi relevanten pri reševanju položaja molka naročnika, je upoštevajoč enaka pravila o štetju rokov potekel v ponedeljek, 12. 5. 2025. Državna revizijska komisija pri vpogledu na portal eRevizija ni ugotovila, da bi naročnik odločil o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da se je vlagatelj v vlogi z dne 6. 5. 2025 upravičeno in pravočasno skliceval na nastop molka naročnika. Vlagatelj ni v roku iz prve povedi iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, prav tako je zahteval začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika še pred potekom roka iz druge povedi iz četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, vlogo z dne 6. 5. 2025 pa je tudi naslovil na naročnika in mu jo poslal prek portala eRevizija. Naročnik je Državni revizijski komisiji prek portala eRevizija 12. 5. 2025 posredoval dokumentacijo, med njo pa tudi zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz 30. člena ZPVPJN za začetek revizijskega postopka.

Po pregledu posredovane dokumentacije in preučitvi zadeve je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti sprva sprejel odločitev, da odda naročilo male vrednosti (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 7/2025 z dne 21. 3. 2025; objava 21. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001547/2025-ODL/01), vendar jo je nato, kot to izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 (objava 27. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001547/2025-ODL/01-P01), na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 razveljavil (1. točka izreka), in se oprl na peti odstavek 90. člena ZJN-3, saj je zavrnil vse tri prejete ponudbe (2. točka izreka), pri tem pa je še navedel, da bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila (3. točka izreka). Z odločitvijo, kot izhaja iz 1. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025, da naročnik razveljavi svojo predhodno odločitev, prvotna odločitev o oddaji naročila male vrednosti več ne obstaja, zato ne obstaja več niti prvotna obrazložitev te odločitve. Zato je brezpredmetno vlagateljevo stališče, da naročnik v obrazložitvi razveljavljene odločitve o oddaji javnega naročila ni navedel utemeljenega razloga, zakaj naj vlagateljeva ponudba ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (zahtevek za revizijo, str. 3, II. točka, drugi odstavek). Sicer pa vlagatelj tudi ne bi izkazal pravnega interesa za odločanje o tem, da se razveljavi razveljavitev odločitve, da naročnik odda naročilo male vrednosti drugemu ponudniku, kot je vlagatelj. Nadalje je treba ugotoviti, da 3. točka izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 še ne ustvarja pravnih posledic, saj je le napoved naročnikovega ravnanja, ne pa že začetek izvedbe novega postopka javnega naročanja. Vlagatelj tudi ne more uspešno izpodbiti naročnikovih ravnanj v nekem drugem postopku javnega naročanja, saj se z zahtevkom za revizijo uveljavlja pravno varstvo v obstoječem postopku javnega naročanja (gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, 3. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je zato odločala le o zakonitosti naročnikove odločitve, kot izhaja iz 2. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025. Ker bi se z razveljavitvijo odločitve, kot izhaja iz 2. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025, postopek oddaje naročila male vrednosti pri naročniku znašel v fazi, ko bi moral naročnik sprejeti eno izmed odločitev, s katero bi skladno z ZJN-3 zaključil postopek oddaje naročila male vrednosti, kar tudi pomeni možnost pregleda ponudb in sprejem odločitve o oddaji naročila male vrednosti, če bi za to bili izpolnjeni zakonski pogoji [kar ni kasatorično ravnanje v smislu prvega dela druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki je pravna podlaga, ki jo lahko uporabi naročnik, oziroma prvega dela druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ki je pravna podlaga, ki jo lahko uporabi Državna revizijska komisija, temveč ravnanje po ZJN-3, ki je posledica, za katero si prizadeva vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 6, predlog, druga in tretja alinea), ki lahko po vložitvi zahtevka za revizijo nastane v primeru kasatoričnega ravnanja naročnika ali Državne revizijske komisije po ZPVPJN], je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog o odpravi očitanih kršitev tako, da se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, obravnavala kot predlog za razveljavitev odločitve, kot izhaja iz 2. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025.

Naročnik se je v dokumentu »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 skliceval, da je ponovno pregledal dokumentacijo in prejete ponudbe, pri čemer je navedel, da je treba spremeniti tehnične specifikacije, ker te niso pripravljene tako, da bi mu omogočale optimalno zadovoljitev potreb, da je treba opredeliti pogoje za sodelovanje tako, da bodo spodbujali konkurenčnost in omogočili oddajo dopustnih ponudb več gospodarskim subjektom, pa tudi to, da je treba zahteve v zvezi s predložitvijo tehnične dokumentacije opredeliti bolj jasno in natančno. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4, III. točka, peti odstavek), da se je naročnik skliceval, da je ponovno pregledal ponudbe, pritrjuje pa mu tudi (zahtevek za revizijo, str. 2, I. točka, tretji odstavek), da naročnik ni navedel nič o tem, ali je vlagateljeva ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (tega ni navajal niti za druge ponudbe), vendar to za ugotovitev nezakonitosti uporabe petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je tista (in edina) pravna podlaga, na katero se je tako izrecno kot vsebinsko oprl naročnik, kar je vlagatelj tudi sam ugotovil (zahtevek za revizijo, str. 4, III. točka, četrti odstavek), ni pomembno. Peti odstavek 90. člena ZJN-3 je namreč pravna podlaga, ki naročniku omogoča, da po poteku roka za prejem ponudb zavrne vse ponudbe na podlagi razlogov, ki izvirajo iz sfere dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma naročnika. Naročnik na podlagi ZJN-3 nima dolžnosti izbrati ponudbo, še manj pa dolžnosti izbrati ravno vlagateljevo ponudbo, kar skuša uveljaviti vlagatelj (prim. zahtevek za revizijo, str. 3, II. točka, drugi odstavek, in str. 6, predlog, tretja alinea). Naročnik pa ima zaradi sprejema odločitve o zavrnitvi vseh ponudb na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 dolžnost obveščanja ponudnikov v vsebini, kot to določa druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, na katero napotuje druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, saj se s tem zagotavlja preglednost postopka oddaje javnega naročila (gl. načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3), da se lahko preveri, ali naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni neupravičeno razlikoval ponudnikov in katerega izmed njih obravnaval bolje ali slabše kot druge ponudnike (gl. načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3).

ZJN-3 ne omejuje naročnika s kakšnimi posebnimi razlogi za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, čeprav bi prejel ponudbe, ki bi jih bilo mogoče šteti za dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. ZJN-3 namreč ne v prvi ali drugi povedi iz petega odstavka 90. člena ne v kakšni drugi določbi ne določa vsebine razlogov, ki naročniku omogočajo sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, pri čemer naročniku zadošča, če v utemeljitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb navede že en razlog (prim. zadevo pred Državno revizijsko komisijo št. 018-123/2023). Vendar je treba upoštevati, da le pavšalno in splošno sklicevanje na pomanjkljivosti obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma potrebo po dopolnitvi, pojasnilu, popravi, spremembi ipd. obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne zadošča pojmu »razlogi« iz druge povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, saj take naročnikove trditve ni mogoče v ničemer preveriti in s tem ni mogoče niti preveriti, ali je naročnik sprejel odločitev skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3, da je nevtralna do vseh ponudnikov ne le po rezultatu, temveč tudi po poti do tega rezultata. Ni namreč nepomembno, ali je naročnik sprejel takšno odločitev, da bi z njo ponudnike lahko neupravičeno razlikoval, ker bi nekatere favoriziral, drugim pa bi neupravičeno odrekal možnost pridobitve naročila male vrednosti (prim. zadevo pred Državno revizijsko komisijo št. 018-157/2023).

Naročnik je sicer uveljavljal potrebo po posegu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v treh elementih (tehnične specifikacije, pogoji za sodelovanje in predložitev dokazil o ponujenem predmetu), ker naj bi v teh elementih vsebovala posamezne pomanjkljivosti, vendar je Državna revizijska komisija upoštevala, da se je naročnik le pavšalno in splošno skliceval na te domnevne pomanjkljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na kar je vlagatelj tudi utemeljeno opozoril (zahtevek za revizijo, str. 4, III. točka, peti odstavek), ko je med drugim navedel, da »razlogov za zavrnitev vseh ponudb pa naročnik v okviru svoje odločitve ni navedel«. Državna revizijska komisija izpostavlja, da iz dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 ni mogoče razbrati nobene konkretizirane trditve o kakšni pomanjkljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da bi bilo mogoče preveriti, ali katera izmed teh pomanjkljivosti sploh obstaja. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb zaradi naročnikove opustitve navedbe razlogov, kot to določa druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, v neskladju s tema določbama. Državna revizijska komisija tako tudi ni mogla zaključiti, da je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal skladno s 6. in 7. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija je že zato skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kot izhaja iz 2. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025.

Državna revizijska komisija pa se pri tem ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 4, III. točka, peti odstavek), da iz dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025 »tudi ne izhaja na kakšen način naj vlagatelj uveljavlja svoje pravice«. Naročnik je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, za kar je podlaga peti odstavek 90. člena ZJN-3, pravno varstvo pa je vlagatelju omogočeno zoper to odločitev skladno z ZPVPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), o čemer je bil vlagatelj pravilno poučen v pravnem pouku iz dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025. Naročnik je v ta pravni pouk pravilno vključil sestavine, ki jih določa enajsti odstavek 90. člena ZJN-3. Če pa je vlagatelj s to navedbo želel izpostaviti uveljavljanje pravnega varstva zaradi statusa svoje ponudbe, saj ga naročnik ni seznanil, ali je njegova ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni mogoče spregledati, da naročniku pri sprejemu odločitve na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 ni bilo treba ugotavljati, ali je vlagatelj predložil ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ne glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je vlagatelj, kar sicer ni sporno niti njemu, pravočasno vložil zahtevek za revizijo s sestavinami iz 15. člena ZPVPJN, in sicer prek portala eRevizija, z njim pa je izpodbijal odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 7/2025 z dne 27. 3. 2025. Vlagatelj je torej uveljavljal pravno varstvo v obsegu, ki mu ga omogoča ZPVPJN.

Za obravnavo zahtevka za revizijo niso ključne vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 6. 5. 2025 o naročnikovem izvajanju novega postopka naročila male vrednosti.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti ponudnike (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati tudi 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 1.000 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 600 eurov (1.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 732 eurov,
- stroške za sestavo vloge z dne 6. 5. 2025 (tarifna številka 44/3 OT) v višini 150 eurov (250 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 183 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.250 točk v višini 13,50 eurov (20 + 2,5 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,47 eurov,
kar skupaj znese 1.931,47 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija je kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.931,47 eurov, saj je odvetniške stroške glede na predmet izpodbijanja (nezakonitost odločitve o zavrnitvi vseh ponudb) treba priznati glede na ocenjeno vrednost naročila male vrednost brez DDV, ne pa na vrednost katere izmed ponudb, saj je očitno, da nobena ni bila izbrana.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran