018-020/2025 Dijaški dom Ivana Cankarja

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje okolju prijaznih storitev čiščenja prostorov naročnika«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba EES sistemi, družba za čiščenje prostorov, vzdrževanje ter urejanje zunanjih površin, d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana, ki jo zastopa družba AZ odvetniki o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dijaški dom Ivana Cankarja, Poljanska cesta 26, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 13. 5. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 38/25 z dne 21. 2. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.212,31 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 4. 2. 2025, pod št. objave JN000621/2025-SL1/01. Naročnik je prejel dve ponudbi (vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika).

Naročnik je 21. 2. 2025 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila št. 38/25, s katero je sodelujoča ponudnika obvestil, da je javno naročilo oddal ponudniku Sean, čiščenje in slikopleskarstvo, d.o.o., Levarjeva ulica 93, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in cenovno ugodnejša od vlagateljeve ponudbe (v obravnavanem primeru je edino merilo za ocenjevanje ponudb najnižja ponudbena cena - točka 10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik vlagateljeve ponudbe ni preverjal.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 28. 2. 2025 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 28. 2. 2025). Predlaga, da se izpodbijana odločitev in vsa nadaljnja ravnanja naročnika razveljavijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker nobena izmed ponujenih referenc ne ustreza naročnikovi referenčni zahtevi iz točke 6.3.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Reference ponudnika). Citira referenčno zahtevo in navaja, da so morali ponudniki predložiti Razpisni obrazec št. 5 (Seznam referenc ponudnika/partnerja/podizvajalca) in Razpisni obrazec št. 6 (Referenčno potrdilo). Navaja, da je izbrani ponudnik v referenčni obrazec (Razpisni obrazec št. 5) vpisal dve referenci - referenco »Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana Šmartno« (v nadaljevanju: Prva referenca) in referenco »Hotel management d.o.o., Dunajska cesta 154, Ljubljana« (v nadaljevanju: Druga referenca). Zatrjuje, da Prva referenca ne izpolnjuje več naročnikovih zahtev. 1.) Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana Šmartno ni naročnik referenčnega posla, saj je izvajalec čiščenja za različne naročnike in torej ne gre za naročnika referenčnega posla v smislu postavljenih zahtev. Naročnik je namreč zahteval dve referenci od najmanj dveh različnih naročnikov, poleg tega ni dopustil združevanja več referenc v eno referenco oziroma ni dopustil, da bi lahko ponudnik referenčni posel izvedel za več različnih naročnikov in da bi se taka referenca štela kot ena referenca. 2.) Izbrani ponudnik je v Razpisni obrazec št. 5 vpisal »Hotel Union«, »Hotel Lev« in »Hotel Continental«, vendar ti objekti ne obstajajo. Poleg tega izbrani ponudnik ni navedel lokacij teh objektov oziroma ni pravilno izpolnil referenčnega obrazca v delu »Naziv objekta in lokacija objekta«. V kolikor ti objekti predstavljajo hotele v Ljubljani, pa ne predstavljajo objektov enega naročnika - Grand Hotel Union Eurostars je v lasti družbe Vancas Hotel d.o.o., Miklošičeva 1, Ljubljana, Hotel Exe Lev je v lasti družbe Levho Hotel d.o.o., Vošnjakova ulica 1, Hotel InterContinental pa je v lasti podjetja Bavarski stolp d.o.o., ki ga upravlja IHG Management Slovenija. Glede na navedeno ni dvoma, da gre za objekte treh različnih naročnikov. 3.) Prva referenca je neskladna z naročnikovimi zahtevami tudi zato, ker izbrani ponudnik v referenčni obrazec, v rubriko »Vrsta storitev - kratek opis« ni navedel, da je izvajal okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj v sobah, saj je vpisal zgolj »čiščenje«. 4.) Prva referenca je neskladna z naročnikovimi zahtevami tudi iz razloga, ker je izbrani ponudnik v rubriko »Vrednost v EUR z DDV/leto« vpisal znesek 438.728,88 EUR, vendar ta znesek ni bi bil potrjen s strani Omega service clean d.o.o., Ljubljana. Slednji je v referenčnem potrdilu z dne 10. 2. 2025, ki sploh ni bilo pripravljeno na obrazcu naročnika, potrdil le, da je izbrani ponudnik izvajal storitve čiščenja v vrednosti, višji od 80.000,00 EUR, pri čemer ni navedel, ali gre za vrednost z ali brez DDV. Na Razpisnem obrazcu št. 6, ki ga je izbrani ponudnik izpolnil sam, in ga Omega service clean d.o.o. ni podpisal in žigosal, pa je izbrani ponudnik navedel že tretji podatek o vrednosti referenčnih storitev - tokrat v višini 400.000,00 EUR. 5.) Ponudba izbranega ponudnika je nedopustna tudi zato, ker je izbrani ponudnik rubriko »Kontaktna oseba pri naročniku - ime, priimek, telefon, e-mail« izpolnil le z imenom kontaktne osebe. 6.) Prva referenca je neskladna s postavljenimi zahtevami tudi iz razloga, ker izbrani ponudnik ni predložil s strani referenčnega naročnika podpisanega referenčnega potrdila, ampak je sam sestavil obrazec, ki po vsebini in obliki ni enak naročnikovemu obrazcu. 7.) Vlagatelj še navaja, da na referenčnem potrdilu, ki je bil predložen s strani izbranega ponudnika, manjka tudi navedba, kdaj so bile referenčne storitve zaključene. Vlagatelj še navaja, da naročnik ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj je izbranega ponudnika pozval k navedbi konkretnih referenčnih storitev. Vlagatelj zatrjuje, da lahko naročnik na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri le obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Naveden institut ni namenjen dopolnjevanju ponudbe, med njimi referenčnega potrdila in drugih podatkov o referenci, ki iz ponudbe niso razvidni ali izhajajo v drugačni vsebini. Poleg tega izbrani ponudnik ESPD obrazca ni izpolnil s podatkom o aktivnosti gospodarskega subjekta, saj je v naveden del ESPD obrazca vpisal zgolj »Da«. Vlagatelj v nadaljevanju navaja pomanjkljivost Druge reference. 1.) Navaja, da »Hotel Austria«, ki ga je izbrani ponudnik vpisal v rubriko »Naziv objekta in lokacija objekta« referenčnega obrazca, ne obstaja, poleg tega v tej rubriki tudi ni vpisana lokacija objekta. 2.) Referenca je neustrezna tudi zato, ker izbrani ponudnik v referenčnem obrazcu, v rubriko »Vrsta storitev - kratek opis« ni navedel, da je izvajal okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj v sobah. Izbrani ponudnik je navedel le »čiščenje in pospravljanje hotelskih sob«. 3.) Referenca ni ustrezna niti v delu, ki se nanaša na njeno vrednost. Izbrani ponudnik je v rubriko »Vrednost v EUR z DDV/leto« vpisal podatek 82.000,00 EUR, ki pa ni bil potrjen s strani referenčnega naročnika, saj iz referenčnega potrdila vrednost storitve ni razvidna. 4.) Na referenčnem potrdilu manjka tudi navedba »Storitve po pogodbi so zaključene. Storitve so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe«. 5.) Referenca je neustrezna tudi zato, ker je izbrani ponudnik rubriko »Kontaktna oseba pri naročniku - ime, priimek, telefon, e-mail« izpolnil le z imenom kontaktne osebe. 6.) Poleg tega iz referenčnega potrdila ni razvidno, da ga je podpisala odgovorna oseba naročnika izvedene storitve, saj je naveden le nejasen podpis. 7.) V referenčnem potrdilu je naveden datum 21. 1. 2025, ki predstavlja dan, preden je bilo javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil. Poleg tega, zaključuje vlagatelj, izbrani ponudnik ESPD obrazca ni izpolnil s podatkom o aktivnosti gospodarskega subjekta, saj je v naveden del ESPD obrazca vpisal zgolj »Da«. Zato se ne ve, v kakšni vlogi je izvedel referenčno delo.

Izbrani ponudnik se o vlagateljevih navedbah ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 58/25 z dne 19. 3. 2025 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik s predloženima referencama izpolnil referenčne zahteve. Naročnik najprej zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na Prvo referenco. Navaja, da niti v točki 6.3.1 razpisne dokumentacije, niti v referenčnih obrazcih ni določil, da bo upošteval le tista referenčna potrdila, potrjena s strani končnega naročnika. Zato je mogoče upoštevati referenčno potrdilo subjekta, za katerega je izbrani ponudnik izvedel storitve in je bil (v razmerju do izbranega ponudnika) naročnik storitev, četudi ta subjekt ni bil končni naročnik. Naročnik zatrjuje, da možnosti združevanja več referenc v eno referenco ni določil, pri čemer pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni predložil več referenčnih potrdil od več različnih naročnikov, temveč je predložil zgolj eno referenčno potrdilo enega referenčnega naročnika - to je družbe Omega service clean d.o.o., Ljubljana. Prva referenca je tako le ena referenca izbranega ponudnika, drugačen zaključek pa bi bil v nasprotju s postavljenimi zahtevami. Dejstvo je namreč, da je družba Omega service clean d.o.o., Ljubljana referenčni obrazec potrdila kot referenčni naročnik izbranega ponudnika. Naročnik dalje navaja, da gre pri navedbi objektov (»Hotel Union«, »Hotel Lev« in »Hotel Continental«) za očitne napake, ki jih je spregledal. Glede odsotnosti navedbe lokacij teh objektov, pa gre za nebistvene napake v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3. Navaja še, da tudi ni upošteval vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na različne lastnike referenčnih objektov, saj lastniki slednjih niso naročniki referenčnih del. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na pomanjkljiv opis vrste referenčnih storitev. Pojasnjuje, da se referenčni obrazec nanaša na okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj, izbrani ponudnik pa je z izpolnitvijo obrazca navedeno tudi potrdil. Poleg tega je pri referenčnem naročniku 19. 2. 2025 preveril, katere konkretne storitve je izbrani ponudnik izvedel, pri čemer mu je bilo pojasnjeno, da je izbrani ponudnik izvedel storitve okolju prijaznega čiščenja hotelskih sob, pospravljanja sob in postiljanja postelj. Naročnik se v nadaljevanju strinja z vlagateljem, da so vrednosti referenčnih storitev različne, vendar pojasnjuje, da vsaka izmed njih presega zahtevano vrednost, kar zadošča postavljeni zahtevi. Navaja še, da je odsotnost podatkov o telefonu in e-mailu kontaktne osebe obravnaval kot nebistvene napake, zato jih je spregledal. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe, preverjanje pa se lahko nanaša tudi na vrsto referenčnih storitev. Pojasnjuje še, da je treba Razpisni obrazec št. 6 brati in obravnavati skupaj s predloženim referenčnim potrdilom, saj je izbrani ponudnik, poleg zahtevanega razpisnega obrazca, predložil tudi drug, izpolnjen in s strani referenčnega naročnika podpisan obrazec, iz Razpisnega obrazca št. 6 pa jasno izhaja, da so bile storitve po pogodbi zaključene in da so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno ter v skladu z določili pogodbe. Glede nepravilno izpolnjenega ESPD obrazca naročnik navaja, da pri manjkajočem vpisu ne gre za podatek, ki bi vplival na usposobljenost izbranega ponudnika, zato je navedeno pomanjkljivost štel kot nebistveno pomanjkljivost v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na Drugo referenco. Navaja, da je napačno navedbo objekta (»Hotel Austria« namesto Austria Trend Hotel) štel za očitno napako, odsotnost podatka o lokaciji objekta, pa za nebistveno napako. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na pomanjkljiv opis vrste referenčnih storitev. Pojasnjuje, da se že referenčni obrazec nanaša na okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj, izbrani ponudnik pa je z izpolnitvijo obrazca navedeno tudi potrdil. Poleg tega vlagateljevi očitki o tem, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnih storitev izvajal le čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in ne tudi ostalih storitev, ne vzdržijo presoje, saj gre pri čiščenju in pospravljanju hotelskih sob za standardne storitve, med katere sodi tudi postiljanje postelj, menjava brisač, praznjenje košev za smeti itd. Navaja še, da sta v obeh referenčnih obrazcih navedeni isti vrednosti (82.000,00 EUR). Pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je izbrani ponudnik, poleg zahtevanega razpisnega obrazca, predložil tudi drug, izpolnjen in s strani referenčnega naročnika podpisan obrazec. Razpisni obrazec št. 6 je tako treba brati in obravnavati skupaj s predloženim Referenčnim potrdilom, iz Razpisnega obrazca št. 6 pa jasno izhaja, da so bile storitve po pogodbi zaključene ter da so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Naročnik še navaja, da je odsotnost podatkov o telefonu in e-mailu kontaktne osebe obravnaval kot nebistveni napaki, zato ju je spregledal. Glede podpisa referenčnega potrdila naročnik navaja, da iz potrdila izhajata žig referenčnega naročnika in podpis, kar pomeni, da gre za potrdilo s strani referenčnega naročnika, poleg tega ni zahteval, da mora potrdilo podpisati naročnikova kontaktna oseba. V zvezi z napačnim datumom referenčnega potrdila pa je jasno, da gre za očitno napako. Naročnik še navaja, da gre pri nepravilno izpolnjenem ESPD obrazcu za podatek, ki ni vplival na usposobljenost izbranega ponudnika, zato je navedeno pomanjkljivost obravnaval kot nebistveno pomanjkljivost.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 3. 2025 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in očitkih iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj se najprej opredeljuje do naročnikovih navedb v zvezi s Prvo referenco. Ponovno opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni dopustil, da bi se za referenčnega naročnika lahko štel izvajalec čiščenja za več naročnikov. Zatrjuje, da gre pri Prvi referenci po vsebini za eno referenco, izvedeno za več naročnikov, kar naročnik ni dopustil. Vlagatelj se ne strinja, da gre pri napačnih navedbah nazivov objektov (hotelov) za očitno napako. Da bi se lahko pomanjkljivost v ponudbi obravnavala kot očitna napaka, bi morala biti izpolnjena dva pogoja (napako je mogoče zaznati na prvi pogled, poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan), nič od tega pa ni mogoče ugotoviti pri navedeni napaki, saj objekti, kot jih je poimenoval izbrani ponudnik, sploh ne obstajajo. Poleg tega izbrani ponudnik ni navedel niti lokacij objektov. Ker gre v zvezi s tem za pomembno informacijo, tudi ne gre za nebistveno napako. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik zgolj s predložitvijo Razpisnega obrazca št. 5 potrdil, da je izvajal okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj, saj je v obrazec vpisal le »čiščenje«. Vlagatelj ponovno navaja, da naročnik na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ne sme sanirati ponudnikovih napak, saj lahko preveri le obstoj in vsebino podatkov oziroma navedb iz ponudbe, nikakor pa navedeno določilo ni namenjeno dopolnjevanju ponudbe. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom v delu, ki se nanaša na tri različne vrednosti Prve reference. Zatrjuje še, da je referenca v višini »več kot 80.000,00 EUR« vrednostno neustrezna, saj so bila referenčna dela izvedena za različne končne naročnike. Tudi v zvezi z manjkajočimi podatki o telefonu in e-mailu kontaktne osebe, še zatrjuje vlagatelj, ne gre za nebistvene pomanjkljivosti, saj gre za podatke, ki jih naročnik zahteva za preverbo referenc. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil le eno Referenčno potrdilo (dokument z dne 10. 2. 2025), lastno izpolnjena in nepodpisana Razpisna obrazca št. 6 pa nista skladna s postavljenimi zahtevami, zato naročnikova ugotovitev, da je potrebno nepodpisan Razpisni obrazec št. 6 brati skupaj z lastnim Referenčnim potrdilom, ne vzdrži presoje. Vlagatelj še navaja, da tudi napačno izpolnjenega ESPD obrazca ni mogoče obravnavati kot nebistveno pomanjkljivost, saj se v konkretnem primeru ne ve, ali je bil izbrani ponudnik pri referenci v vlogi izvajalca, partnerja ali podizvajalca. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeljuje še do naročnikovih navedb v zvezi z Drugo referenco. Zatrjuje, da naročnik s tem, ko skuša postiljanje postelj vključiti med druge pojme, spreminja razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbi, da iz referenčnega potrdila ne izhaja, da ga je podpisala odgovorna oseba referenčnega naročnika, saj, kot opozarja, v njem ni navedeno, kdo je podpisnik referenčnega potrdila, ampak je naveden le nejasen, neberljiv podpis. Tudi v zvezi z napačnim datumom referenčnega potrdila vlagatelj zatrjuje, da ne gre za očitno napako. Državna revizijska komisija vlagateljeve opredelitve v delih, ki so enake pri obeh referencah (in jo je povzela že pri Prvi referenci) ne navaja ponovno.

Državna revizijska komisija je 14. 4. 2025 naročnika pozvala, naj se opredeli glede višine ocenjene vrednosti, in s tem do pravilne izbire postopka. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je naročnik 28. 1. 2025 sprejel »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila« št. 20/25, iz katerega je razvidno, da ocenjena vrednost presega mejno vrednost, od katere dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti (tudi) v Uradnem listu Evropske unije. Državna revizijska komisija sprejema prejeto pojasnilo naročnika (dokument št. 85/25 z dne 17. 4. 2025). Naročnik je pojasnil, da je prišlo pri zapisu ocenjene vrednosti do pomote, saj je napačno navedel, da ocenjena vrednost ne vsebuje DDV, dejansko pa gre za vrednost z DDV, s čimer pa je zakonito izbral tudi postopek naročila male vrednosti. Državna revizijska komisija na podlagi prejetega pojasnila še ugotavlja, da ponudbena vrednost izbranega ponudnika ne presega naročnikove ocenjene vrednosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker nobena izmed obeh referenc ni skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami.

Izbrani ponudnik strokovno sposobnost izkazuje z dvema referencama - s Prvo referenco, ki je bila opravljena za referenčnega naročnika Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana in z Drugo referenco, ki je bila opravljena za referenčnega naročnika Hotel management d.o.o., Dunajska cesta 154, 1000 Ljubljana.

Vlagatelj referencama očita številne pomanjkljivosti. V zvezi s Prvo referenco vlagatelj očita naročniku: 1). Podjetje Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana ni referenčni naročnik, saj je izvajalec čiščenja za različne (končne) naročnike. 2). V referenčni obrazec vpisani objekti »Hotel Union«, »Hotel Lev« in »Hotel Continental« ne obstajajo, poleg tega izbrani ponudnik tudi ni navedel lokacij teh objektov. V kolikor ti objekti predstavljajo hotele v Ljubljani, ne predstavljajo objektov enega naročnika, pač pa gre za objekte treh različnih naročnikov. 3). Izbrani ponudnik je v rubriko »Vrsta storitev (kratek opis)« vpisal zgolj »čiščenje«. 4). Iz predloženih dokumentov izhajajo tri različne referenčne vrednosti. 5). V referenčni obrazec je vpisana kontaktna oseba, niso pa vpisani tudi podatki o njenem telefonu in e-mailu. 5). Referenčni naročnik je sam pripravil Referenčno potrdilo, v njem pa ni vseh zahtevanih podatkov. V zvezi z Drugo referenco vlagatelj očita naročniku: 1). V referenčni obrazec vpisan objekt »Hotel Austria« ne obstaja. Poleg tega izbrani ponudnik tudi ni navedel lokacije objekta. 2). Izbrani ponudnik je v rubriko »Vrsta storitev (kratek opis)« vpisal zgolj »čiščenje in pospravljanje hotelskih sob«. 3). Referenčni naročnik je sam pripravil Referenčno potrdilo, v njem pa ni vseh zahtevanih podatkov, poleg tega je referenčno potrdilo datirano z dnem 21. 1. 2025, iz Referenčnega potrdila pa tudi ne izhaja, kdo ga je podpisal. 4). V referenčni obrazec je vpisana kontaktna oseba, niso pa vpisani podatki o njenem telefonu in e-mailu. Vlagatelj naročniku tudi očita, da iz ESPD obrazca ni razvidno, ali je izbrani ponudnik referenci izvedel v vlogi ponudnika, partnerja ali podizvajalca.

Eden od elementov dopustnosti ponudbe oziroma elementov, ki jih mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveriti, preden lahko odda javno naročilo, so tudi pogoji za priznanje usposobljenosti. ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. V tem primeru lahko naročnik (če gre za javno naročilo storitev) zahteva, da ponudnik tehnično sposobnost izkaže (med drugim) s predložitvijo seznama najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (točka b osmega odstavka 77. člena ZJN-3), z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ali z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve glede izkazovanja tehnične in strokovne sposobnosti določil v točki 6.3.1 (Pogoj 1 - Reference ponudnika) točke 6.3 (Pogoji za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:

»Ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja priložiti reference, iz katerih izhaja, da je ponudnik v zadnjih treh (3) letih pred dnevom objave tega javnega naročila kvalitetno opravljal, za najmanj dva različna naročnika, okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj v sobah, v posamezni letni pogodbeni vrednosti najmanj 80.000,00 EUR z DDV za posamezno referenco.

Ponudnik daje pisno dovoljenje naročniku o dovolitvi pridobitve mnenja takratnega naročnika, v kolikor bi se porajal dvom v ustreznost predložene reference.

Dokazilo: Najmanj 2 referenci, iz katerih izhaja, da je ponudnik v zadnjih treh (3) letih pred dnevom objave tega javnega naročila kvalitetno opravljal za najmanj dva različna naročnika okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj v sobah, v posamezni letni pogodbeni vrednosti najmanj 80.000,00 EUR z DDV za posamezno referenco (Razpisni obrazec št. 5 in Razpisni obrazec št. 6).

Naročnik bo upošteval tudi reference podizvajalcev, v kolikor se bo ponudnik nanje skliceval.«.

Naročnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil dva referenčna obrazca - Razpisni obrazec št. 5 in Razpisni obrazec št. 6.

V Razpisni obrazec št. 5 (Seznam referenc ponudnika / partnerja / podizvajalca) so morali ponudniki vpisati ime oziroma naziv naročnika referenčnih storitev, naziv in lokacijo objekta, kratek opis vrste storitev, vrednost v EUR z DDV za eno leto, datum izvedbe storitev ter podatke o kontaktni osebi pri naročniku - ime, priimek, telefon in e-mail. Referenčni obrazec je moral žigosati in podpisati ponudnik.

Razpisni obrazec št. 6 (Referenčno potrdilo) je moral biti izpolnjen z nazivom in naslovom naročnika referenčne storitve, z nazivom in naslovu izvajalca referenčne storitve (ki je bil lahko bodisi ponudnik, partner ali podizvajalec), s podatkom o letih, v katerih so bile storitve izvedene, ter s kratkim opisom referenčnih storitev (naziv, lokacija, vrsta storitev, vrednost storitev z DDV). Referenčno potrdilo je morala podpisati odgovorna oseba referenčnega naročnika, s čimer je potrdila, da so storitve po pogodbi zaključene in da so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno ter v skladu z določili pogodbe.

Naročnik je v točki 3.1 (Jezik in oblika ponudbe) točke 3 (Izdelava ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe tudi navedel, da mora biti ponudba oddana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije, lahko pa so ponudniki sami pripravili obrazce, vendar so morali biti v tem primeru po vsebini in obliki enaki naročnikovim obrazcem.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitke, ki se nanašajo na Prvo referenco (na referenčno storitev, ki je bila izvedena za referenčnega naročnika Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana).

Prvi očitek se nanaša na vlagateljevo ugotovitev, da podjetje Omega service clean d.o.o., Pločanska ulica 3, Ljubljana ni referenčni naročnik, saj je izvajalec čiščenja za različne (končne) naročnike. Kot navaja vlagatelj, je naročnik zahteval dve referenci od najmanj dveh različnih naročnikov, poleg tega ni dopustil združevanja več referenc v eno referenco oziroma ni dopustil, da bi lahko ponudnik izkazoval referenco na način, da bi izvedel referenčni posel za več različnih naročnikov in da bi se taka referenca štela kot ena referenca.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljevim stališčem. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji (niti v točki 6.3.1 niti v referenčnih obrazcih) ni navedel, da bo upošteval le tiste reference, ki so bile izvedene za končne naročnike. Zato je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi referenco referenčnega naročnika Omega service clean d.o.o., za katerega je izbrani ponudnik izvedel referenčne storitve. Navedena družba je v razmerju do izbranega ponudnika referenčni naročnik, čeprav izvaja storitve čiščenja za različne naročnike in kljub temu, da ni bila tudi končni naročnik referenčnih storitev. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni dovolil združevanja več referenc v eno referenco, vendar v konkretnem primeru, kot pravilno navaja tudi naročnik, izbrani ponudnik ni ponudil več referenc, ki naj bi jih združil v eno referenco, saj je ponudil le eno referenco, ki jo je v celoti izvedel za enega referenčnega naročnika - to je za družbo Omega service clean d.o.o., Ljubljana. Naročnik tudi pravilno navaja, da izbrani ponudnik v zvezi s predmetno referenco ni predložil več referenčnih potrdil od različnih referenčnih naročnikov, temveč je predložil zgolj eno referenčno potrdilo enega referenčnega naročnika.

Vlagatelj dalje očita naročniku, da v referenčni obrazec vpisani objekti - »Hotel Union«, »Hotel Lev« in »Hotel Continental« ne obstajajo, poleg tega izbrani ponudnik tudi ni navedel lokacij teh objektov. V kolikor ti objekti predstavljajo hotele v Ljubljani, pa ne predstavljajo objektov enega lastnika, pač pa gre za objekte treh različnih lastnikov.

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Kot pravilno navaja tudi vlagatelj, je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da je potrebno očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu mogoče zaznati na prvi pogled, torej neposredno in ne šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega, poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan in objektivno preverljiv že ob odkritju očitne napake. Ker je v obravnavanem primeru napako mogoče zaznati na prvi pogled oziroma je mogoče hotelske objekte identificirati že na podlagi v ponudbi vpisanih podatkov (tudi vlagatelju je očitno poznano, da se referenca dejansko nanaša na Grand Hotel Union Eurostars, Hotel Exe Lev in na Hotel InterContinental iz Ljubljane), je naročnik lahko navedene nedoslednosti zakonito obravnaval kot očitne napake v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker med vlagateljem in naročnikom tudi ni spora o tem, da se vsi trije hoteli nahajajo v Ljubljani, je naročnik (na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3) umanjkanje podatka o lokacijah navedenih hotelov zakonito obravnaval kot nebistvene napake oziroma je tudi navedene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika upravičeno spregledal.

Državna revizijska komisija je ob navedenem zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na lastništvo navedenih hotelov. Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da hoteli Grand Hotel Union Eurostars, Hotel Exe Lev in Hotel InterContinental niso v lasti enega lastnika, vendar navedeno ne vpliva na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je treba v razmerju do izbranega ponudnika, kot referenčnega naročnika, šteti le družbo Omega service clean d.o.o., Ljubljana, za katero je izbrani ponudnik izvedel dela, ki so predmet Prve reference in torej ne (treh različnih) končnih naročnikov referenčnih storitev, ki imajo v lasti referenčne objekte.

Vlagatelj dalje očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker je izbrani ponudnik rubriko »Kontaktna oseba pri naročniku - ime, priimek, telefon, e-mail« Razpisnega obrazca št. 5 izpolnil le z imenom kontaktne osebe referenčnega naročnika in torej ne tudi s podatki o njenem telefonu in elektronski pošti. Državna revizijska komisija je naveden očitek zavrnila, saj gre pri navedeni nedoslednosti, kot pravilno navaja tudi naročnik, za nebistveno napako v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki jo je naročnik upravičeno spregledal. Naročnik namreč lahko referenco preverja tudi zgolj na podlagi podatka o imenu in priimku kontaktne osebe referenčnega naročnika. Navedeno nenazadnje izhaja tudi iz odstopljene dokumentacije, iz katere je razvidno, da je naročnik (kar med strankama ni sporno in bo podrobneje pojasnjeno tudi v nadaljnji obrazložitve tega sklepa) referenco preverjal zgolj na podlagi vpisanega podatka o imenu in priimku kontaktne osebe referenčnega naročnika.

Naslednji vlagateljev očitek se prav tako nanaša na Razpisni obrazec št. 5. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker izbrani ponudnik v referenčni obrazec, v rubriko »Vrsta storitev - kratek opis« ni navedel, da je izvajal okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj v sobah, saj je vpisal zgolj »čiščenje«.

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da že Razpisni obrazec št. 5 omenja okolju prijazne storitve čiščenja prostorov, vključno s čiščenjem in postiljanjem postelj. Vendar zgolj s strani naročnika povzet opis razpisanih storitev, še ne pomeni tudi, da je izbrani ponudnik v okviru reference izvajal vsa dela iz navedenega opisa. Ker pa je naročnikova zahteva, ki se nanaša na opis vsebine izvedenih referenčnih del splošna in ohlapna (v rubriko naj bi ponudniki vpisali »vrsto storitev oziroma kratek opis storitev), v obravnavanem primeru zadošča tudi »kratek opis storitev« izbranega ponudnika, ki je v navedeno rubriko vpisal »čiščenje«. Navedeno velja še toliko bolj, saj se »čiščenje« nanaša na tri hotele, pri čiščenju hotelskih sob pa gre za standardne storitve, med katere sodi tudi postiljanje postelj, menjava brisač, praznjenje košev za smeti in druge podobne storitve, torej tudi tiste storitve, ki v obrazec niso vpisane. Poleg tega je Državna revizijska komisija že v številnih odločitvah zapisala, da ohlapnih in nejasnih naročnikovih zahtev ni dovoljeno interpretirati v škodo ponudnikov in da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala razpisna dokumentacija.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek, ki se nanaša na ESPD obrazec, v katerega izbrani ponudnik ni vpisal podatka o tem, ali je referenčno storitev izvedel v vlogi ponudnika, partnerja ali podizvajalca. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da naveden podatek ne vpliva na usposobljenost izbranega ponudnika, saj naročnik v zvezi s tem ni postavil nobenih zahtev oziroma ni zahteval od ponudnikov, da bi morali referenčno storitev izvesti bodisi v vlogi ponudnika, soponudnika ali podizvajalca. Zato se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da gre tudi pri navedeni pomanjkljivosti za nebistveno napako, ki jo je naročnik (na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3) upravičeno spregledal.

Državna revizijska komisija pa je sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na Referenčno potrdilo. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil dve potrdili - s strani naročnika vnaprej pripravljeno Referenčno potrdilo (Razpisni obrazec št. 6 - Referenčno potrdilo), ki je sicer izpolnjeno, vendar s strani referenčnega naročnika ni podpisano in Referenčno potrdilo, ki ga je pripravil in podpisal referenčni naročnik, vendar ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov.

Naročnik navaja, da je treba predložena obrazca brati in obravnavati skupaj, saj se je izbrani ponudnik na dnu Razpisnega obrazca št. 6 skliceval na prilogo (na lastno referenčno potrdilo) oziroma da gre v danem primeru za situacijo, v kateri je izbrani ponudnik, poleg zahtevanega in izpolnjenega Razpisnega obrazca št. 6, predložil tudi lastno Referenčno potrdilo, ki ga je podpisal referenčni naročnik.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik je namreč, kot že izhaja iz te obrazložitve, izrecno navedel, kateri podatki morajo biti vpisani v referenčno potrdilo (naročnik in izvajalec referenčne storitve in njuna naslova, leto, v katerem se je referenčno delo izvajalo, kratek opis referenčnih storitev s podatki o nazivu, lokaciji, vrsti in vrednosti (z DDV) storitev. Razpisni obrazec št. 6 (Referenčno potrdilo) je morala podpisati odgovorna oseba referenčnega naročnika, s čimer je potrdila, da so bile storitve zaključene in da so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe.

Navedeni podatki so sicer vpisani v Razpisni obrazec št. 6 (Referenčno potrdilo), vendar obrazec ni podpisan, v Referenčnem potrdilu, ki ga je pripravil in podpisal referenčni naročnik, pa nekateri bistveni podatki manjkajo. V obravnavanem primeru, kot pravilno zatrjuje tudi vlagatelj, ne gre za situacijo, ko bi izbrani ponudnik predložil dve potrdili referenčnega naročnika, saj je izbrani ponudnik predložil le eno Referenčno potrdilo, torej tisto, ki ga je pripravil in podpisal referenčni naročnik. Vendar pa lastno referenčno potrdilo (dokument z dne 10. 2. 2025), kot že izhaja iz te obrazložitve, ne vsebuje nekaterih bistvenih informacij o izvedenih referenčnih delih - ne vsebuje podatkov, ali so referenčna dela zaključena ter ali so bila izvedena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Iz navedenega dokumenta pa tudi ne izhaja, ali je referenčna vrednost navedena z ali brez DDV.

Čeprav je naročnik v točki 3.1 (Jezik in oblika ponudbe) točke 3 (Izdelava ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno opozoril ponudnike, da mora biti ponudba oddana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije, lahko pa so ponudniki tudi sami pripravili obrazce, vendar so morali biti v tem primeru po vsebini (in celo po obliki) enaki naročnikovim obrazcem, pa ob navedenem ni upošteval lastnih zahtev. Tekom preverjanja ponudbe izbranega ponudnika je referenčnega naročnika sicer pozval k pojasnilu, katere konkretne in okolju prijazne storitve so bile izvedene v okviru Prve reference (referenčni naročnik se je odzval z zahtevanim odgovorom), vendar naročnik, kot že navedeno, še vedno nima potrdila referenčnega naročnika o tem, ali so bile referenčne storitve zaključene ter ali so bile izvedene pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe, ravno tako nima potrdila niti o tem, ali referenčna vrednost vsebuje DDV ali ne.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da vse tri referenčne vrednosti (prva v višini 438.728,88 EUR z DDV, ki je vpisana v Razpisni obrazec št. 5, druga v višini 400.000,00 EUR z DDV, ki je vpisana v nepodpisano Referenčno potrdilo - Referenčni obrazec št. 6 in tretja v »višini, večji od 80.000,00 EUR«, ki je vpisana v podpisano Referenčno potrdilo z dne 10. 2. 2025) presegajo zahtevano vrednost referenčne storitve, vendar bi se moral naročnik (na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3), če se je odločil javno naročilo oddati izbranemu ponudniku, vsekakor prepričati o dejanski višini (vrednosti) izvedenih referenčnih storitev. V tem primeru bi se namreč poprava ponudbe nanašala na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti, naročnik pa si je v točki 6.3.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno pridržal pravico, da lahko v primeru dvoma v ustreznost predložene reference, te podatke pridobi tudi (neposredno) od referenčnega naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi v zvezi z Drugo referenco (referenčna storitev, ki je bila izvedena za referenčnega naročnika Hotel Management d.o.o., Dunajska cesta 154, 1000 Ljubljana) navaja več enakih pomanjkljivosti kot pri Prvi referenci. Vlagatelj poleg tega še navaja, da v Referenčno potrdilo ni vpisana referenčna vrednost, da iz navedenega dokumenta ni razvidno, kdo ga je podpisal in da je na Referenčnem potrdilu naveden datum 21. 1. 2025, ki predstavlja dan, preden je bilo javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil.

V zvezi z očitki, ki so enaki pri obeh referencah (to so očitki, ki se nanašajo na poimenovanje hotela in nevpis njegove lokacije, opis referenčnih storitev, referenčno potrdilo, umanjkanje podatkov o telefonu in e-mailu kontaktne osebe referenčnega naročnika ter tudi na nepravilno izpolnitev ESPD obrazca) se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju sklicuje na svoje ugotovitve, ki jih je podala pri Prvi referenci. Poleg tega se strinja z vlagateljem, da iz (lastnega) Referenčnega potrdila ni razvidno, kdo ga je podpisal oziroma ali ga je podpisala odgovorna oseba referenčnega naročnika (kot je to zahteval naročnik) in da je potrdilo napačno tudi datirano, saj je datirano z dnem 21. 1. 2025, to pa je dan, preden je bilo predmetno javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil. V Referenčno potrdilo pa tudi ni vpisana vrednost izvedene referenčne storitve.

Ob navedenem pa je vlagatelj uspel izkazati, da izbrani ponudnik s ponujenima referencama (še) ni izkazal, da je izpolnil naročnikovo referenčno zahtevo oziroma da je naročnik (vsaj) preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 38/25 z dne 21. 2. 2025.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je bila v konkretnem primeru naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavljena, naj naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Naročnik naj ob morebitni ponovni presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa oziroma naj v tem primeru (na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3) pridobi referenčni potrdili, ki bosta vsebovali vse zahtevane podatke oziroma bosta (vsaj) po vsebini ustrezali naročnikovemu Razpisnemu obrazcu št. 6. Iz referenčnih potrdil mora tako izhajati, da so bila referenčna dela zaključena ter da so bila izvedena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Pri Prvi referenci naj preveri tudi njeno pravo vrednost ter poskrbi, da bo v referenčnem potrdilu navedeno, ali gre za vrednost z ali brez DDV, pri Drugi referenci pa naj zagotovi, da bo referenčno potrdilo vsebovalo vrednost referenčne storitve ter da bo podpisano s strani odgovorne osebe referenčnega naročnika in pravilno datirano.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 4.874,21 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 9000 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami; v nadaljevanju: OT). Zahteval je tudi povrnitev 22 % DDV. Poleg tega je za sestavo vloge z dne 25. 3. 2025 priglasil še 9000 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z OT) kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 4.874,21 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1800 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.317,60 EUR, in izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, t.j. 800 točk ) v višini 28 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 20,50 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.212,31 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (to je vrednost ponudbe izbranega ponudnika), v OT ni podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (vloga z dne 25. 3. 2025) in v zvezi z njo priglašenih materialnih stroškov, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v navedeni vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik mora vlagatelju znesek v višini 6.212,31 EUR, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran