018-030/2025 Dravske elektrarne Maribor d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Aleksandra Petrovčiča, kot člana senata, in mag. Zlate Jerman, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Enterprise diskovni sistem«, začetega z vložitvijo zahtevka za revizijo vlagatelja Zelinka & Sinovi Zastopanje in trgovina d.o.o., Stožice 100a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, 18. 4. 2025

odločila:

Predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, podanem v zahtevku za revizijo z dne 27. 3. 2025, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku s pogajanji z objavo po 45. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), 23. 1. 2025 objavil na portalu javnih naročil (št. objave JN000367/2025-EUe17/01) in v Uradnem listu EU (št. objave 47218-2025).

Naročnik je 17. 3. 2025 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti«, s katerim je usposobljenost za izvajanje naročila priznal vlagatelju ter še trem kandidatom - ADD d.o.o. Ljubljana, Tbilisijska ulica 85, Ljubljana, ARHIDES, sodobne informacijske tehnologije, d.o.o., Perhavčeva ulica 22, Maribor in LANCOM inženiring računalniških sistemov d.o.o., Razvanje, Tržaška cesta 63, Maribor.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 27. 3. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve v zvezi s priznanjem usposobljenosti dvema kandidatoma. Obenem je vlagatelj podal tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, v katerem navaja, da bi nadaljevanje postopka lahko izničilo učinek vložitve zahtevka za revizijo in povzročilo nepopravljivo škodo.

Naročnik je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila 14. 4. 2025 odstopil Državni revizijski komisiji skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Mnenja o zadržanju postopka ni podal.

Po preučitvi odstopljene dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na njegovi strani, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Vlagatelj ima pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o čemer sprejme sklep, bodisi predlog odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko o zadržanju postopka poda mnenje (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN). S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN).

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo v tej zvezi niso potrebne. Navedeno pravilo glede zadržanja sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila tako zagotavlja, da po vložitvi zahtevka za revizijo – razen v izjemnih primerih, izrecno določenih v zakonu – ne more priti do sklenitve pogodbe, posledično pa so lahko vsa naročnikova ravnanja, ki nasprotujejo zakonskim določbam, razveljavljena.

ZPVPJN pa naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu – razen v izjemnih primerih, določenih v zakonu – izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali da bi isti predmet javnega naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s pravnomočno odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato skladno z 19. členom ZPVPJN pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Glede na navedeno je v konkretnem primeru potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navaja nobenih argumentov, ki bi utemeljevali izdajo sklepa o zadržanju postopka, niti v tej zvezi ne podaja morebitnih drugih konkretiziranih navedb. Vlagatelj zelo na splošno zatrjuje, da bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila »lahko izničilo učinek vložitve zahtevka za revizijo in povzročilo nepopravljivo škodo«. Ne pojasni pa konkretno, kako bi, po njegovem mnenju, nadaljevanje postopka lahko vplivalo na njegovo pravno varstvo.

Podana navedba po presoji Državne revizijske komisije ne zadošča za ugoditev obravnavanemu predlogu. Glede na umanjkanje navedb vlagatelja o konkretnih okoliščinah, ki bi se nanašale na učinkovitost njegovega pravnega varstva v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila, gre zaključiti, da vlagatelj predloga za izdajo sklepa o zadržanju navedenega postopka ni uspel utemeljiti.

Ob navedenem gre pojasniti naslednje. Vlagatelj s tem, ko je vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev, s katero je naročnik priznal usposobljenost štirim kandidatom (dvema, po mnenju vlagatelja, neutemeljeno), izpodbija ravnanje naročnika iz prve faze postopka iz 45. člena ZJN-3. Z vložitvijo predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN v tej fazi postopka oddaje naročila torej predlaga zadržanje aktivnosti, vezanih na drugo fazo postopka (pridobivanje ponudb). Četudi bi naročnik, kljub temu, da Državna revizijska komisija do takrat še ne bi odločila o zahtevku za revizijo, nadaljeval s postopkom oddaje naročila in začel izvajati drugo fazo postopka, je vseeno treba upoštevati, da naročniku sklenitev pogodbe prepoveduje že dejstvo, da je zahtevek za revizijo vložen (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN). Vlagatelj je torej že z vložitvijo zahtevka za revizijo v zvezi s sklenitvijo pogodbe dosegel učinek, ki ga zasleduje s predlogom po 19. členu ZPVPJN. Če pa bo vlagatelj pred Državno revizijsko komisijo z zahtevkom za revizijo uspešen in bo izpodbijana odločitev (in posledično vsa nadaljnja ravnanja) razveljavljena, bo postopek oddaje naročila vrnjen v prvo fazo, t.j. v fazo pred sprejemom izpodbijane odločitve o priznanju usposobljenosti. Morebitno nadaljevanje postopka oddaje naročila tako ne bo preprečilo odločanja o zahtevku za revizijo, v primeru vlagateljevega uspeha v revizijskem postopku pa bodo razveljavljena vsa naročnikova nezakonita ravnanja, kar pomeni, da izvedba druge faze postopka oddaje naročila ne bo vplivala na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Ker Državna revizijska komisija glede na navedeno ni ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila skladno z 19. členom ZPVPJN ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– kandidati s priznano sposobnostjo,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran