018-015/2025 Jeko, javno komunalno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava materiala za vzdrževanje infrastrukturnih objektov« - sklop 6, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Vodotehnik, proizvodnja armatur, gradnje in trgovina, d.o.o., Vrbje 80, Žalec, ki jo zastopa Odvetniška družba Grešak o.p., d.o.o., Vojkova cesta 63, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Jeko, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), 7. 4. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. V/05-AP-002/2025 z dne 21. 2. 2025, v sklopu 6 (Armature za vodovod).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.447,98 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 21. 1. 2025, pod št. objave JN000320/2025-SL1/01. Javno naročilo je razdeljeno na dvanajst sklopov.

Naročnik je 21. 2. 2025 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila št. V/05-AP-002/2025, s katero je ponudnike obvestil o izbranih ponudnikih v vseh dvanajstih sklopih. Naročnik je javno naročilo v sklopu 6 (Armature za vodovod) oddal ponudniku Zagožen, proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta na Lavo 2/A, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik v sklopu 6 prejel dve ponudbi (vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika) in da je vlagateljeva ponudba, ki je cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, nedopustna iz razloga, ker vzorec blaga, ponujen pod zaporedno številko 30 (»Vodomerni termo jašek za vodomer 3/4 z regulatorjem tlaka in LTŽ pokrovom H=1000 mm«), ne vsebuje lovilca nesnage.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 28. 2. 2025 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 28. 2. 2025 št. 14/2025). Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj povzema tehnične specifikacije za sklop 6. Navaja, da mora vodomerni jašek omogočati zaščito proti zmrzali do - 20°C (potreben ustrezen pisni Atest pooblaščene institucije), poleg tega so elementi vodomernega jaška našteti in opisani, kar pomeni, da mora ponujeni vodomerni jašek zagotavljati funkcionalnosti, kot izhajajo iz opisa. Del razpisne dokumentacije je tudi ponudbeni predračun, v katerega so morali ponudniki vnesti ponudbene cene za ponujene artikle, opis artikla pod zaporedno št. 30 pa se glasi: »Vodomerni termo jašek za vodomer 3/4 z regulatorjem tlaka, LTŽ pokrovom H=1000 mm«. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ugotovil, da vodomerni jašek, ki ga je ponudil pod zaporedno številko 30, ne vsebuje lovilca nesnage. Pojasnjuje, da je lovilec nesnage mrežica, ki preprečuje, da bi različna nesnaga (praviloma pesek), ki je sicer kot takšna neškodljiva, šla preko vodomernega števca do vodovodne instalacije v sistem odjemnika pitne vode. Ta mrežica je lahko v samostojnem ohišju ali pa je del drugega elementa, ki je v vodomernem jašku. Ker je naročnik pod zaporedno št. 30 razpisal termo jašek z regulatorjem tlaka, je v artiklu (in vzorcu), ki ga je ponudil vlagatelj, lovilec nesnage del regulatorja tlaka. Mrežica, ki opravlja funkcijo lovilca nesnage, je torej nameščena v regulator tlaka in zato nima posebnega ohišja. V obravnavanem primeru tako regulator tlaka opravlja dve funkciji - regulira tlak in odpravlja nesnago. Jašek, v katerem ni regulatorja tlaka, pa ima mrežico v samostojnem ohišju. Vlagatelj navaja, da je v sklopu 6 ponudil ovalne vodomerne jaške, tlorisnih dimenzij 60 x 40 cm. Zatrjuje, da naročnik ni zahteval, da morata biti v jašku ločeno nameščena regulator tlaka in lovilec nesnage. Vlagatelj še navaja, da v ponujeni jašek dveh lovilcev nesnage (to je enega, ki je že v regulatorju tlaka in drugega dodatnega) ne vgrajuje zaradi dimenzij ponujenega jaška, naročnik pa dimenzij jaška v obravnavanem primeru ni določil. Vlagatelj prilaga dva načrta. Pojasnjuje, da je v prvem (načrt z regulatorjem tlaka) ponazorjena sestava vodomernega jaška, kjer je v jašku nameščen le regulator tlaka, del slednjega pa je tudi lovilec nesnage. Ker gre za vodomerni jašek, to pomeni, da po cevi, gledano po načrtu iz leve na desno, priteče voda, ta voda gre skozi regulator tlaka, nato skozi števec (ki je obkrožen) in potem v vodovodno napeljavo odjemalca. Na drugem načrtu (načrt inštalacija z regulatorjem tlaka in lovilcem nesnage) je ponazorjena situacija v primeru, če bi v jašek želeli namestiti regulator tlaka in samostojni lovilec nesnage, pri čemer vlagatelj opozarja, da so v obravnavanem primeru dimenzije ponujenega jaška premajhne, da bi se to lahko storilo. Vlagatelj še navaja, da ni seznanjen s tem, kakšen vzorec je predložil izbrani ponudnik, vsekakor pa mora tudi vzorec izbranega ponudnika izpolnjevati vse naročnikove tehnične zahteve. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik v Obvestilu o ustreznosti vzorcev (dokument št. 0/05-KM-049/2025 z dne 20. 2. 2025) navedel, da s strani vlagatelja predložen certifikat o skladnosti materialov za pitno vodo za artikel, ponujen pod postavko 27, ni ustrezen, saj naj bi potekel 5. 10. 2015. Zatrjuje, da pri manjkajočem dokazilu ne gre za neskladnost ponujenega artikla s tehničnimi zahtevami, ampak za vprašanje dokazila. Navaja, da je certifikat o skladnosti obstajal že prej, zato bi ga moral naročnik pozvati na odpravo te pomanjkljivosti.

Izbrani ponudnik se je 7. 3. 2025 izjasnil o vlagateljevih navedbah. Povzema tehnične zahteve in naročnikov odgovor z dne 27. 1. 2025 ter zatrjuje, da je naročnikova zahteva, v skladu s katero mora biti lovilec nesnage samostojen element dela vodovodne inštalacije, jasna, zato mrežica v regulatorju tlaka ne more zadoščati postavljeni zahtevi. Zatrjuje, da glede na postavljene zahteve zgolj mrežica v regulatorju tlaka ne zadošča. Naročnik je namreč v tehničnih zahtevah lovilec nesnage opredelil kot element sestave inštalacij za vodomer, torej kot opremo za priključitev, in zato ne more zadostovati mrežica, ki je del drugega samostojnega elementa. Zatrjuje še, da mrežica v regulatorju tlaka opravlja zgolj funkcijo osnove zaščite notranjih komponent regulatorja tlaka, njena naloga je zagotoviti nemoteno delovanje regulatorja tlaka in ni zasnovana kot nadomestek samostojnega lovilca nesnage.

Naročnik je z dokumentom št. V/05-AP-002/2025 z dne 14. 3. 2025 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik citira točko 2.6 tehničnih specifikacij ter vprašanje in odgovor, ki sta bila na Portalu javnih naročil objavljena 27. 1. 2025. Zatrjuje, da je vlagatelj vedel kakšne so zahteve, pa je kljub temu ponudil jašek, ki ne ustreza postavljenim zahtevam. Navaja, da je pod sestavo inštalacije za vodomer, in sicer med opremo za priključitev, posamično navedel tudi lovilca nesnage. Tekom preverjanja ponudb je od ponudnikov zahteval vzorce ponujenih izdelkov. Ker vlagateljev vzorec ne ustreza postavljenim zahtevam, je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno. Pojasnjuje, da je lovilec nesnage samostojni element vodovodne instalacije, ki varuje vso opremo, ki je vgrajena za njim (vodomer, regulator tlaka, mešalne baterije ter ostalo opremo v interni inštalaciji uporabnikov), pred koloidnimi delci, ki lahko poškodujejo oziroma zamašijo sestavne dele navedenih elementov. Lovilec nesnage, kot samostojni element, je izdelan na način, da ga lahko uporabnik - lastnik merilnega mesta sam očisti in s tem ne posega v izdelek. Pri čiščenju mrežice v regulatorju tlaka pa gre za poseg v regulator tlaka, pri čemer lahko nepooblaščena oseba s posegom povzroči nepravilno delovanje oziroma poškodbo, kar vpliva na veljavnost garancije. To so tudi razlogi, zaradi katerih je lovilec nesnage naveden kot samostojni element, poleg ostalih samostojnih elementov, ki morajo biti vgrajeni v napeljavo vodomernega jaška. Vodomerni jašek mora vsebovati tudi regulator tlaka, kar je navedeno v nazivu jaška, v preglednici sklopa 6. Navedeno pomeni, da mora vodomerni jašek imeti regulator tlaka, poleg tega mora vsebovati še vse zahtevane sestavne dele armature, ki so navedeni v tehničnih zahtevah, čemur vlagatelj (za razliko od izbranega ponudnika) ni zadostil. Naročnik še navaja, da glede na dejstvo, da vlagateljeva ponudba ne ustreza vsem tehničnim zahtevam, ni bilo potrebe tudi po ugotavljanju, ali ima izdelek ustrezne certifikate za pitno vodo ali ne. Naročnik še navaja, da je imel vlagatelj možnost zahtevati vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, lahko bi si ogledal tudi s strani izbranega ponudnika predložen vzorec, vendar se za to možnost ni odločil.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 3. 2025 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ugotavlja, da je jedro spora v tem, ali bi moral biti lovilec nesnage samostojni element ali ne. Povzema naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na čiščenje mrežice v regulatorja tlaka in opozarja, da naročnik (v skladu s prakso Državne revizijske komisije) po poteku roka za prejem ponudb zahtev in pogojev ne sme razlagati strožje in od ponudnikov ne more zahtevati več, kot je zahteval v razpisni dokumentaciji. Navedeno pomeni, da naročnik od ponudnikov v obravnavanem primeru (oziroma šele tekom presoje ponudb) ne more zahtevati ločenega lovilca nesnage. Razpisna dokumentacija namreč nikjer jasno ne določa, da bi moral biti lovilec nesnage samostojni element. Naročnik poskuša zahtevo, v skladu s katero naj bi bil lovilec nesnage samostojni element, izpeljati iz odgovora, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 27. 1. 2025. Naročnik je v odgovoru res naštel posamezne elemente, vendar je njihovo naštevanje zgolj informativno. Poleg tega, še zatrjuje vlagatelj, ga je naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnaval neenakopravno. Vlagatelj povzema naročnikov odgovor in navaja, da je iz fotografije vodomernega jaška, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, razvidno, da so v njem dodatni spoji oziroma spoji, katerih število je naročnik s podanim odgovorom želel zmanjšati. Izbrani ponudnik je namreč lovilec nesnage, kot samostojni element, »spravil« v jašek tako, da je naredil dodaten zavoj. To pomeni, da je v vodomernem jašku izbranega ponudnika bistveno več spojev, kot v jašku, ki ga je ponudil vlagatelj (vlagatelj prilaga fotografijo). Vlagatelj dvomi, da bi se dejansko vgrajevali jaški v takšni izvedbi (to je z dodatnim »ovinkom«), neglede na navedeno pa meni, da naročnik istovrstno zahtevo na podlagi istega vprašanja in odgovora nanj, tolmači v korist izbranega ponudnika in v škodo vlagatelja. Da gre v ponudbi izbranega ponudnika za rešitev, ki se dejansko ne izvaja, pa izkazuje tudi predloženi katalog izbranega ponudnika. V obravnavanem primeru, še opozarja vlagatelj, naročnik sploh ni odgovoril na navedbo, da tudi mrežica v regulatorju tlaka opravlja funkcijo lovilca nesnage. Mrežica, nameščena v regulatorju tlaka, ima povsem enake karakteristike, kot jih ima mrežica, ki je nameščena v lovilec nesnage kot samostojni element. Obe mrežici sta po karakteristikah identični, kar je mogoče ugotoviti tudi z neposredno primerjavo mrežice iz regulatorja tlaka, ki je v jašku, ki ga je ponudil vlagatelj, in mrežice, ki se nahaja v jašku izbranega ponudnika. Mrežici sta popolnoma identični, kar pomeni, da opravljata tudi identično funkcijo, zato navedba izbranega ponudnika, da mrežica v regulatorju tlaka opravlja zgolj funkcijo osnovne zaščite notranjih komponent regulatorja tlaka, ni smiselna. Voda namreč teče skozi identično mrežico, kar posledično pomeni, da je ponujeni jašek ustrezen. Vlagatelj predlaga, naj njegove ugotovitve v zvezi s tem potrdi ustrezen izvedenec.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje, da ponujen vodomerni jašek izpolnjuje vse zahteve iz tehničnih specifikacij, med drugim tudi zahtevo, ki se nanaša na lovilec nesnage.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz navedenega izhaja, da je eden izmed elementov dopustne ponudbe tudi skladnost ponujenega predmeta z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah. To pomeni, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, katerega predmet izpolnjuje vse tehnične zahteve, oziroma da mora ponudbo ponudnika, katerega predmet tehničnih zahtev ne izpolnjuje, izločiti iz postopka kot nedopustno.

Naročnik je v sklopu 6 razpisal 39 različnih artiklov. V 30. postavki ponudbenega predračuna je predvidel nakup 10 kosov vodomernega termo jaška za vodomer 3/4 z regulatorjem tlaka in LTŽ pokrovom H=1000 mm. Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na armature za vodovod iz sklopa 6, navedel v točki 2.6 Tehničnih specifikacij.

»2.6 Sklop 6: Armature za vodovod

Vodomerni jaški: konstrukcija jaška mora omogočati zaščito proti zmrzali do - 20°C (potreben ustrezen pisni Atest pooblaščene inštitucije). Ohišje jaška mora biti izdelano iz UV stabiliziranega polietilena, ustreznih tlorisnih dimenzij zaradi zagotovitve manipulativnega prostora monterju vodomera pri menjavi vodomera. LTŽ pokrov jaška mora zagotavljati nosilnost min. 1500 kg, biti mora ustrezno zaščiten z epoxijem min. 250 mikronov. Elementi sestava instalacije za vodomer, ki je inštaliran nad nosilno ploščo, mora vsebovati kompletno opremo za priključitev (krogelni ventil kot npr. Kovina Herz, PPR koleno v enoviti izvedbi z zunanjima navojnima priključkoma, lovilec nesnage, vodomerni spojki s tesnili ter PPR T-kos v enoviti izvedbi s 3/4" notranjim kovinskim navojnim priključkom, 3/4" zunanjim PPR priključkom in 1/2" notranjim navojnim kovinskim priključkom, zaprtim s čepom in tesnilom (mesto za odzračevanje), krogelni ventil z izpustom, kot npr. Kovina Herz). Jašek ima na vtoku in iztoku priključni spojki za PEHD cevi, ki morajo omogočati delovni tlak 16 barov.
Sestava inštalacije za vodomer od enovitega kolena pa do enovitega T kosa mora biti brez zavojev. Višina sestave inštalacije za vodomer je lahko max. 20 cm nad nosilno polico.

Potrebno je priložiti certifikat o skladnosti materialov za pitno vodo.«

V zvezi s citiranimi zahtevami je bilo na Portalu javnih naročil postavljeno naslednje vprašanje:

»Pri 2.6 Sklop 6: Armature za vodovod navajate, da mora biti sestava inštalacije za vodomer od enovitega kolena pa do enovitega T kosa brez zavojev.
Kaj mislite s tem enovitim kolenom in enovitim T kosom brez zavojev?«

Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 27. 1. 2025 ob 11:07):

»Enovito koleno in enovit T-kos pomeni, da sta elementa iz enega kosa že z navoji in se lahko ostale vodovodne armature (ventil, lovilec nesnage, vodomerne spojke …) privijačijo direktno na omenjena elementa in se ne privijačijo preko prehodnih kosov. S tem se izognemo dodatnim spojem v vodovodni inštalaciji in zmanjšamo možnost puščanja varjenih spojev. Brez zavojev pa pomeni, da je od kolena do T-kosa ravna linija cevi.«

Naročnik je v šesti alineji 9. točke Tehničnih specifikacij (Ostale zahteve) tudi zapisal:

»Naročnik bo pred sprejetjem odločitve o izbiri ponudnika za posamezen sklop, od ponudnikov pisno zahteval vzorec ponujenega materiala (v roku štirih dni), katerega bo zadržal do sprejetja odločitve o izbiri ponudnika / ponudnikov. V kolikor posredovan vzorec ne bi zadostil zahtevam naročnika, si le ta pridržuje pravico, da izbere naslednjega najugodnejšega kandidata, ki bo posredoval ustrezen vzorec materiala.«

Enako zahtevo je naročnik postavil tudi v četrtem odstavku 9. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Med vlagateljem, naročnikom ni (več) spora o tem, da je vlagatelj v 30. postavki ponudbenega predračuna (v sklopu 6) ponudil vodomerni termo jašek za vodomer 3/4 z regulatorjem tlaka in LTŽ pokrovom H=1000 mm, ki vsebuje tudi lovilec nesnage, vendar slednji ni ponujen kot samostojni element vodovodne inštalacije, pač pa je lovilec nesnage sestavni del regulatorja tlaka. Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, ali bi moral biti lovilec nesnage, ob upoštevanju naročnikovih tehničnih zahtev, ponujen kot samostojni element vodovodne instalacije ali pa v konkretnem primeru zadošča tudi lovilec nesnage, ki je del regulatorja tlaka. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da zadostuje ponujen vodomerni jašek, ki ima lovilec nesnage nameščen v regulatorju tlaka, pa nasprotno, naročnik in izbrani ponudnik opozarjata, da je naročnikova zahteva v zvezi s tem jasna in da bi moral biti lovilec nesnage ponujen kot samostojni element (v posebnem ohišju) in zato s strani vlagatelja ponujen vodomerni jašek ne ustreza tehničnim zahtevam.

Ob upoštevanju navedenega je treba za rešitev konkretnega spora odgovoriti na vprašanje, ali je zahteva, ki se nanaša na lovilec nesnage, dovolj jasna, natančna in nedvoumna oziroma ali so morali ponudniki ponuditi lovilec nesnage, ki je samostojni element v posebnem ohišju (kot to trdita naročnik in izbrani ponudnika) ali pa v obravnavanem primeru (kot to zatrjuje vlagatelj) zadošča tudi lovilec nesnage, ki je nameščen v regulatorju tlaka.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da mora naročnik pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije nejasnih določb razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je torej zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija se najprej strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom, da so v zgoraj citirani točki 2.6 Tehničnih specifikacij navedeni elementi sestave vodomernega jaška oziroma zahtevana oprema za priključitev, med njimi tudi lovilec nesnage. Vendar pa se ni mogoče strinjati z njima tudi v tem, da naj bi (zgolj) navedba sestavnih delov armature tudi pomenila, da mora biti vsak izmed njih ponujen samostojno oziroma znotraj posebnega ohišja. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so za posamezno opremo vodomernega jaška sicer podane tudi izrecne zahteve (PPR koleno mora biti v enoviti izvedbi z zunanjima navojnima priključkoma, PPR T-kos mora biti v enoviti izvedbi s 3/4" notranjim kovinskim navojnim priključkom, 3/4" zunanjim PPR priključkom in 1/2" notranjim navojnim kovinskim priključkom, zaprtim s čepom in tesnilom, pri obeh zahtevanih krogelnih ventilih je primerjalno naveden referenčni proizvajalec …), vendar naročnik v zvezi z lovilcem nesnage ni podal nobenih posebnih zahtev. Zlasti pa je potrebno v konkretnem primeru upoštevati, da naročnik za nobenega izmed kosov opreme ni zahteval, da mora biti ponujen kot samostojni element. V zvezi z lovilcem nesnage je tako naročnik navedel le, da mora vodomerni jašek vsebovati tudi lovilec nesnage, iz navedene zahteve pa, kot pravilno opozarja vlagatelj, ne izhaja, da bi moral biti ponujen kot samostojni element znotraj posebnega ohišja.

Da bi moral biti lovilec nesnage ponujen kot samostojni element ne izhaja niti iz zgoraj citiranega naročnikovega odgovora z dne 27. 1. 2025, na katerega se sklicujeta naročnik in izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se postavljeno vprašanje sploh ne nanaša na zahtevano opremo, pač pa na nerazumevanje naročnikove besedne zveze »enovito koleno in enoviti T-kos brez zavojev«. Iz podanega odgovora (ki je skladno s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) zato prvenstveno izhaja, kaj pomeni navedena tehnična zahteva. Naročnik je pojasnil, da enovito koleno in enovit T-kos pomenita, da sta elementa iz enega kosa že z navoji in da besedna zveza »brez zavojev« pomeni, da je od kolena do T-kosa ravna linija cevi. Kot je nadalje pojasnil naročnik, se bo z navedeno zahtevo izognil dodatnim zavojem v vodovodni inštalaciji, s čimer se bo zmanjšala možnost puščanja varjenih spojev. Naročnik je z odgovorom tudi pojasnil, da naj bi se zahtevana vodovodna oprema (ventil, vodomerne spojke in tudi lovilec nesnage) na enovito koleno oziroma enoviti T-kos privila direktno (in torej ne preko prehodnih kosov), vendar pa tudi navedenega dela naročnikovega pojasnila ni mogoče razumeti na način, da morajo biti zahtevani deli opreme, med katero sodi tudi lovilec nesnage, ponujeni zgolj kot samostojni elementi znotraj posebnih ohišij.

Kot izhaja iz navedb (in iz predloženega vzorca vodomernega jaška) izbranega ponudnika, je citirano naročnikovo zahtevo in podan odgovor razumel na način, da mora biti lovilec nesnage ponujen kot samostojni del opreme, znotraj posebnega ohišja. Ker sta v obravnavanem primeru v sklopu 6 ponudbi oddala zgolj dva ponudnika (vlagatelj in izbrani ponudnik) razumevanja spornega dela razpisne dokumentacije ni mogoče preveriti tudi s pomočjo drugih ponudb. Ne glede na navedeno in čeprav izbrani ponudnik v zvezi s tem zatrjuje, da je naročnik lovilec nesnage opredelil kot element sestave inštalacij za vodomer, torej kot opremo za priključitev, iz česar naj bi izhajalo, da mora biti ponujen samostojno, Državna revizijska ponovno ugotavlja, da naročnik na nobenem mestu v razpisni dokumentaciji v zvezi z nosilcem nesnage ni postavil nobenih zahtev. Čeprav je lovilec nesnage v obravnavanem primeru element sestave inštalacij za vodomer in sodi med opremo za priključitev, pa iz navedenega, kot že pojasnjeno, ne izhaja, da mora biti ponujen samostojno oziroma v okviru posebnega ohišja.

Naročnikovi argumenti, ki se nanašajo na čiščenje mrežice v primeru, če je lovilec nesnage sestavni del merilca tlaka in v primeru, če je ponujen samostojno, so sicer smiselni in logični (naročnik je navedel, da lahko mrežico znotraj samostojnega lovilca nesnage očisti uporabnik merilnega mesta sam, pri čiščenju mrežice v regulatorju tlaka pa bi šlo za poseg s strani nepooblaščene osebe, kar bi lahko vplivalo na veljavnost garancije). A ob dejstvu, da iz naročnikovih zahtev ne izhaja, da mora biti lovilec nesnage ponujen samostojno, Državna revizijska komisija teh naročnikovih navedb ni mogla upoštevati, saj, kot že pojasnjeno, po poteku roka za prejem ponudb zahtev in pogojev ni dopustno razlagati strožje ter od ponudnikov zahtevati več ali drugače, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Navedeno pomeni, da naročnik od ponudnikov v obravnavanem primeru (oziroma šele tekom presoje ponudb) ne more zahtevati lovilca nesnage, ki je ponujen v samostojnem ohišju.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala vlagateljevega očitka, ki se nanaša predložen certifikat o skladnosti materialov za pitno vodo (SPOJKE ACS_09ACCLY484_2010.pdf), saj domnevno pretečen rok navedenega certifikata v obravnavanem primeru ni vplival na (ne)dopustnost vlagateljeve ponudbe. Iz Obvestila o ustreznosti vzorcev (dokument št. 0/05-KM-049/2025 z dne 20. 2. 2025) je sicer res razvidno, da je certifikat o skladnosti materialov za pitno vodo potekel 5. 10. 2015, a kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, navedeno ni vplivalo na nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Vlagateljeva ponudba je bila namreč izločena zgolj iz razloga, ki se nanaša na lovilec nesnage.

Državna revizijska komisija prav tako tudi ni obravnavala vlagateljevega očitka, ki se nanaša na domnevno neenakopravno obravnavo njegove ponudbe v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika oziroma vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevno neskladen vzorec vodomernega jaška izbranega ponudnika. Navedena presoja namreč ne bi (več) mogla vplivati niti na vlagateljeve pravice in pravne koristi niti na drugačen status njegove ponudbe (Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila, vlagatelj pa je oddal ugodnejšo ponudbo od izbranega ponudnika), prav tako ne bi vplivala niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo presojal ob upoštevanju zahtev, ki iz razpisne dokumentacije ne izhajajo ter jo (posledično) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v izpodbijanem sklopu 6, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. V/05-AP-002/2025 z dne 21. 2. 2025.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagateljev dokazni predlog za imenovanje izvedenca brezpredmeten.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je bila v konkretnem primeru naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavljena, naj naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Naročnik naj ob morebitni ponovni presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 2.000,00 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 3000 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami; v nadaljevanju: OT). Zahteval je tudi povrnitev 22 % DDV. Poleg tega je za sestavo vloge z dne 18. 3. 2025 priglasil še 1500 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11 člena Odvetniške tarife in DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z OT) kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 2.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 600 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 439,20 EUR, in izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ) v višini 12 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 8,78 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.447,98 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 6), podlage v OT ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katerima se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (vloga z dne 18. 3. 2025) in v zvezi z njo priglašenih materialnih stroškov, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v navedeni vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik mora vlagatelju znesek v višini 2.447,98 EUR, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran