018-009/2025 Občina Štore

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata ter Igorja Luzarja in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije DPP, DGD in PZI za novo kanalizacijsko omrežje«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dr. Duhovnik mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije d.o.o., Seničica 17B, Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Štore, Udarniška ulica 3, Štore (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 3. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti – splošno področje na Portalu javnih naročil objavil dne 6. 1. 2025, pod št. objave JN000026/2025-SL1/01, s popravkom.

Dne 28. 1. 2025 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« z dne 27. 1. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Savinjaprojekt, družba za projektiranje in svetovanje d.o.o., Šlandrov trg 20a, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je navedel, da so vse prejete ponudbe dopustne, ponudba izbranega ponudnika pa ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 4. 2. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, saj
- izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje v delu, ki se nanaša na reference;
- ponudba izbranega ponudnika ni primerljiva s ponudbami ostalih ponudnikov.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Opozarja še, da je naročnik v izpodbijani odločitvi nepravilno odmeril takso za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 5. 2. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil dne 6. 2. 2025 (v nadaljevanju: izjasnitev).

Naročnik je dne 17. 2. 2025 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva; navedel je tudi, da se vlagatelju vrne preveč vplačana taksa (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Očitke vlagatelja o kršitvah pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zavrača. Naročnik še navaja, da vlagatelj niti ne bi mogel biti izbran, ker njegova ponudba ni dopustna.

Naročnik je dne 17. 2. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil dne 20. 2. 2025; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj se je do navedb izbranega ponudnika iz izjasnitve, ki mu jo je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 21. 2. 2025, opredelil dne 24. 2. 2025.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

I. glede izpolnjevanja pogoja za sodelovanje

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja glede tehnične in strokovne sposobnosti, zaradi česar njegova ponudba ni dopustna. Navaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v Obrazec 6 vpišejo točno dva referenčna posla v skladu z zahtevami iz točke 10. Tehnična in strokovna usposobljenost poglavja 2.5.2 Pogoji za sodelovanje dokumenta Dokumentacija v zvezi z javnim naročanjem (v nadaljevanju: točka 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in Obrazcem 6. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priglasil le en referenčni posel, kar pa ne zadošča, saj je naročnik zahteval priglasitev dveh. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je priglašen referenčni posel »vprašljiv« in predlaga njegovo izločitev zaradi neizpolnjevanja pogoja DPP, DGD, PZI (ali IZP, DGD, PZI).

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da izbrani ponudnik zahtevo iz točke 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjuje. Navaja, da je jasno in nedvoumno zahteval en referenčni posel in da nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedeno, da morajo ponudniki izpolniti obe tabeli v Obrazcu 6. Pojasnjuje, da je pri pregledu ponudb vseh ponudnikov upošteval zahtevo po priglasitvi enega referenčnega posla in da je priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika ustrezen. Pri tem se sklicuje tudi na navedbe in dokazila izbranega ponudnika, ki naj bi jih pridobil v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja, da je naročnik sam določil obliko in vsebino Obrazca 6 z navedbo točno dveh tabel, v kateri so morali ponudniki navesti podatke o priglašenih referenčnih poslih. Ker si obrazci sledijo po vrstnem redu, ni relevantno, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obstaja le en Obrazec 6a, saj ga ponudniki v primeru večjega števila priglašenih referenčnih poslov sami fotokopirajo. Ker si strani dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sledijo, je po zatrjevanju vlagatelja nemogoče zaključiti, da je naročnik pričakoval samo eno referenco in s tem zgolj eno izpolnjeno tabelo v Obrazcu 6. Logično je, da je naročnik pričakoval navedbo dveh referenc na Obrazcu 6 in predložitev dveh referenčnih potrdil na Obrazcu 6a, pri čemer so morali ponudniki eno stran Obrazca 6a na svoje stroške dodatno fotokopirati.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil z dne 13. 1. 2025 ob 14:07 ni spremenil svoje zahteve, da morajo biti v okviru referenčnega posla izdelane tri vrste projektne dokumentacije na istem objektu in da ni dovolil, da se izdela samo del projektne dokumentacije, zahtevane v točki 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali katera od možnih kombinacij dveh vrst projektnih dokumentacij, ki izhajajo iz naročnikove zahteve. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v priglašenem referenčnem poslu izdelal le PGD in PZI projektno dokumentacijo, ne pa tudi IZP (ali DPP) in DGD projektne dokumentacije na istem objektu.

Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo tudi na tehnično in strokovno sposobnost (prvi odstavek 76. člena ZJN-3). Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik lahko glede tehnične in strokovne sposobnosti določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti (prva poved desetega odstavka 76. člena ZJN-3).

Naročnik je v točki 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih sedmih (7) letih od dneva oddaje ponudbe sam ali s partnerji v skupni ponudbi že izdelal projektno dokumentacijo DPP, DGD, PZI za izvedbo iste novogradnje, obnove, rekonstrukcije ali sanacije objekta s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, pri čemer mora pooblaščeni kader izkazovati reference. Vrednost izvedenih del (posameznega referenčnega posla) znaša najmanj 50.000 EUR (brez DDV).
[…]
Dokazilo: OBRAZEC 6, Potrdila referenčnih del (OBRAZEC 6a)«.

V Obrazcu 6 je naročnik pripravil izjavo ponudnika oz. dve tabeli za vpis podatkov o posameznem referenčnem poslu, v Obrazcu 6a pa je predvidel potrditev podatkov o referenčnem poslu s strani pooblaščene osebe referenčnega naročnika.

V odgovoru, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 13. 1. 2025 ob 14:07 in je skladno s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik navedel, da se bo kot ustrezna faza izdelane projektne dokumentacije pri referenčnih pogojih upoštevala tudi dokumentacija IZP.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priglasil zadostnega števila referenčnih poslov glede na zahteve naročnika (tj. dveh referenčnih poslov).

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila na potrebo po preglednem ravnanju naročnika. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU v zadevi C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik je v okviru zgoraj predstavljenega referenčnega pogoja zapisal, da ponudnik izkaže tehnično sposobnost s tem, da je v preteklosti »že izdelal projektno dokumentacijo […] za izvedbo iste novogradnje, obnove, rekonstrukcije ali sanacije objekta s pridobljenim gradbenim dovoljenjem«, iz česar, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, jasno in nedvoumno izhaja zahteva, da ponudniki v ponudbi priglasijo (najmanj) en referenčni posel, ki ustreza vsebinskim, časovnim, vrednostnim in drugim zahtevam naročnika. Da bi v okviru obravnavanega pogoja naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbah priglasijo »točno dve (2) referenčni deli«, kot zatrjuje vlagatelj, iz zahteve iz točke 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na noben način ne izhaja, taka zahteva pa tudi ne izhaja iz Obrazca 6. Čeprav je naročnik Obrazec 6 pripravil na način, da so imeli ponudniki možnost v ponudbi predstaviti več kot en referenčni posel, navedena okoliščina na jasnost naročnikove zahteve glede (minimalnega) števila priglašenih referenčnih poslov nima vpliva. Državna revizijska komisija pripominja, da bi naročnik, če bi prejete ponudbe presojal glede na razlago referenčnega pogoja, za katero se zavzema vlagatelj, spreminjal svojo referenčno zahtevo glede (minimalnega) števila priglašenih referenčnih poslov, tako njegovo ravnanje pa bi bilo v nasprotju z ZJN-3 (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da naročniku, ki je štel, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v ponudbi navedel en referenčni posel, priglasil zadostno število referenčnih poslov, ravnanja v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče očitati, vlagateljeve, s tem povezane revizijske navedbe, pa zato Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da (edini) priglašeni referenčni posel ni ustrezen, ker ne izpolnjuje pogoja DPP, DGD, PZI (ali IZP, DGD, PZI).

Državna revizijska komisija najprej poudarja, da je že v svojih številnih odločitvah zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-110/2018, 018-032/2021, 018-017/2023, 018-062/2024), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v drugem odstavku 15. člena ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z njihovim dokazovanjem poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Iz določb 7. in 212. člena ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu zahtevanega trditvenega bremena (pa tudi dokaznega bremena) ni izpolnil. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo le pavšalno zatrjuje, da je (edino) priglašeno referenčno delo »vprašljivo« in da ne izpolnjuje »pogoja DPP, DGD, PZI (ali IZP, DGD, PZI)«, pri tem pa jasno in določno ne navede (in ne dokaže), konkretno katerega dela vsebinske zahteve referenčnega pogoja iz točke 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika ne izpolnjuje, tj. katere zahtevane projektne dokumentacije izbrani ponudnik v okviru priglašenega referenčnega posla ni izvedel, in iz kje naj bi to izhajalo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal ustrezne dejstvene podlage oz. ni navedel pravno relevantnih dejstev (pa tudi ne predlagal dokazov), ki bi omogočali presojo in zaključek o tem, da referenčni posel, ki ga je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje (vsebinskih) zahtev naročnika iz referenčnega pogoja ter posledično, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, je Državna revizijska komisija vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu, upoštevajoč pravilo trditveno dokaznega bremena, zavrnila.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika sicer navaja, da izbrani ponudnik v priglašenem referenčnem poslu ni izdelal niti IZP (ali DPP) niti DGD projektne dokumentacije na istem objektu, pač pa le PGD in PZI projektno dokumentacijo, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s temi navedbami prepozen. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, vlagatelj namreč v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). Ker tega vlagatelj v obravnavanem primeru ni storil, Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb pri sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ni upoštevala.

Upoštevaje navedeno se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do navedb, ki jih je naročnik v zvezi z domnevno neustrezno vsebino referenčnega posla izbranega ponudnika, navajal v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik se je v zvezi s tem sicer skliceval na navedbe in dokazila izbranega ponudnika, ki naj bi jih pridobil v predrevizijskem postopku, vendar takih navedb in dokazil izbrani ponudnik preko portala eRevizija ni posredoval; na portalu se nahaja le izjasnitvena vloga izbranega ponudnika z dne 6. 2. 2025, brez prilog (s katero je Državna revizijska komisija vlagatelja tudi seznanila dne 21. 2. 2025).

II. glede primerljivosti ponudbene cene oz. obsega ponujenega predmeta

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni primerljiva z drugimi ponudbami (oz. vsaj z drugo najugodnejšo ponudbo, tj. ponudbo vlagatelja), saj je izbrani ponudnik naročnika v spremnem dopisu, ki ga je priložil ponudbi, opozoril, da njegova ponudba ne zajema elementa »Izdelava ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« in elementa »Pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč«. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik, če bi upošteval tudi ta dva elementa in naredil primerjavo z ostalimi ponudniki, ugotovil, da bi bila vrednost ponudbe izbranega ponudnika bistveno višja, lahko celo najdražja in posledično drugače razvrščena. Zatrjuje, da zaradi navedenega ponudba izbranega ponudnika ni ustrezna in dopustna.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da ponudba zajema vsa dela, skladno s tehničnimi specifikacijami javnega naročila. Pojasnjuje, da so z dodatnimi elaborati in študijami mišljene eventualne dodatne zahteve mnenjedajalcev, npr. hidravlično hidrološke študije vodotokov pri prečkanju ali vzporednem poteku kanalizacije, ki jih na podlagi njegovih izkušenj lahko zahteva Direkcija Republike Slovenije za vode. Pojasnjuje tudi, da pridobivanje služnostnih pogodb lastnikov zemljišč izvede naročnik, v ponudbi pa je zajeto sodelovanje z lastniki in naročnikom pri umestitvi tras na zemljišča.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je ponudba izbranega ponudnika primerljiva s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov. Pojasnjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (razdelek »Tehnične specifikacije«) jasno navedel obseg javnega naročila, tj. vrste zahtevane projektne dokumentacije in zahteve glede njihove vsebine. Navaja, da je pri ocenjevanju ponudb upošteval zgolj to, kar je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in poudarja, da elementov, ki jih izpostavlja vlagatelj, v tehnične specifikacije ni vključil. Od ponudnikov jih zato ni pričakoval in ni imel podlage, da bi jih vrednotil. Naročnik navaja še, da je na Portalu javnih naročil objavil odgovor, da je pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč njegova obveznost.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja, da ponudba izbranega ponudnika zaradi navedb, ki jih je podal v spremnem dopisu, ni dopustna. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik z vpisom in opisom del, ki jih ponudba ne zajema, spreminjal dokumentacijo, predvsem pa ceno njegove ponudbe, ki je zdaj ni mogoče ovrednotiti. Vlagatelj meni tudi, da bi moral izbrani ponudnik vse ponudnike opozoriti na predvideno nevarnost, ki jo je navedel v spremnem dopisu s tem, da bi naročniku zastavil vprašanje, s čemer bi zagotovil, da bi odgovor lahko upoštevali vsi ponudniki pri pripravi svojih ponudb.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb izbranega ponudnika iz izjasnitve navaja, da bi moral izbrani ponudnik poleg tehničnih specifikacij upoštevati vsaj še vsebino, kot izhaja iz objavljene pregledne situacije. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik naročniku podal ponudbo z omejitvami, zaradi česar ni v enakem položaju kot ostali ponudniki. Vlagatelj meni še, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v izjasnitvi navedel, da njegova ponudba zajema sodelovanje z lastniki in naročnikom pri umestitvi tras na zemljišča, spremenil svojo ponudbo, saj navedene aktivnosti naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval.

Predmet predmetnega javnega naročila je izdelava projektne dokumentacije DPP, DGD in PZI za novo kanalizacijsko omrežje (poglavje 1 Povabilo k oddaji ponudbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

V poglavju Tehnične specifikacije dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil, da mora biti projektna dokumentacije izdelana na nivoju:

»1. projektne dokumentacije za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
2. projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
3. projektne dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI).«

in da je razdeljena na naslednje odseke:

- »Laška vas-Toplica v dolžini 1.580 m,
- Laška vas-Pečovje v dolžini 1.370 m,
- Kompole-Pod Gorico v dolžini 380 m,
- Kompole-Gorica v dolžini 500 m,
- Kompole-Špulcer v dolžini 910 m,
- Prožinska vas v dolžini 2.500 m.«

Glede prvih petih odsekov je naročnik določil, da mora
- ponudba zajemati »fekalno kanalizacijo v dolžini [...] m, geodetski posnetek in geološko poročilo«;
- projektna dokumentacija vsebovati DPP, DGD in PZI;
- da mora biti DGD dokumentacija naročniku predana v treh izvodih in digitalni obliki, PZI dokumentacija pa v štirih izvodih in digitalni obliki.

Glede zadnjega odseka pa je določil, da mora
- ponudba zajemati »fekalno kanalizacijo v dolžini [...] m, 2 kom fekalno črpališče, 2 kom NN elektro dovod črpališča, 2 kom elektrika črpališča, geodetski posnetek in geološko poročilo«;
- projektna dokumentacija vsebovati DPP, DGD in PZI;
- da mora biti DGD dokumentacija naročniku predana v treh izvodih in digitalni obliki, PZI dokumentacija pa v štirih izvodih in digitalni obliki.

Na Portalu javnih naročil je naročnik dne 8. 1. 2025 (št. objave JN000026/2025-SL1/01-P01) objavil pregledno situacijo, dne 13. 1. 2025 ob 14:14 pa tudi odgovor, s katerim je pojasnil, da je pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb na strani naročnika.

V Obrazcu 0 Prijava je naročnik pripravil tabelo, v kateri so morali ponudniki navesti ponudbeno vrednost brez DDV za vsak odsek posebej, in sicer za odsek
- Laška vas-Toplica v dolžini 1.580 m DPP, DGD, PZI;
- Laška vas-Pečovje v dolžini 1.370 m DPP, DGD, PZI;
- Kompole-Pod Gorico v dolžini 380 m DPP, DGD, PZI;
- Kompole-Gorica v dolžini 500 m DPP, DGD, PZI;
- Kompole-Špulcer v dolžini 910 m DPP, DGD, PZI in
- Prožinska vas v dolžini 2.500 m DPP, DGD, PZI
ter skupno ponudbeno vrednost brez DDV.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta predložil
- v celoti izpolnjen Obrazec 0, v katerem je predstavil ponudbeno vrednost brez DDV, razdeljeno po posameznih odsekih in skupaj in
- spremni dopis z dne 16. 1. 2025, v katerem je (kot izpostavlja tudi vlagatelj) navedel, da bo projektna dokumentacija za odseke iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovala DPP (projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev), DGD (projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za izvedbo) in da ponudba ne zajema »izdelave ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« ter »pridobivanja potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč«.

Vlagatelj naročniku očita, da ne bi smel ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, saj izbrani ponudnik zgoraj izpostavljenih elementov (»izdelava ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« ter »pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč«) ni upošteval v svoji ponudbi, zaradi česar le-ta cenovno ni primerljiva s ponudbami ostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da z izpostavljenimi navedbami vlagatelj dejansko zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker izbrani ponudnik ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila oz. v obsegu, kot ga je zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila opredelil v poglavju Tehnične specifikacije dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je na Portalu javnih naročil objavil pripadajočo pregledno situacijo in da je v zvezi z obsegom predmeta javnega naročila na Portalu javnih naročil podajal tudi odgovore na vprašanja zainteresiranih ponudnikov. Po pregledu navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z očitki, da izbrani ponudnik s tem, ko v ponudbi ne ponuja »izdelave ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« ter »pridobivanja potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč«, ne ponuja predmeta javnega naročila v obsegu, kot ga je določil naročnik, ne more uspeti. Ugotoviti gre namreč, da naročnik niti v zgoraj predstavljenem poglavju Tehnične specifikacije dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti na drugih mestih te dokumentacije (npr. v pregledni situaciji, ki jo izpostavlja vlagatelj) ni določil, da storitvi »izdelava ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« ter »pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč« predstavljata del predmeta obravnavanega javnega naročila (da bi bili navedeni storitvi vključeni v predmet javnega naročila kot del katere od aktivnosti, ki jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredelil naročnik, vlagatelj ne zatrjuje). Da storitev pridobivanja služnostnih pogodb lastnikov zemljišč ni del predmeta javnega naročila, je naročnik izrecno zapisal tudi v odgovoru, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil dne 13. 1. 2025 ob 14:14.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Obrazec 0, v katerem je predstavil ponudbeno ceno za izdelavo projektne dokumentacije za vsakega od šestih predvidenih odsekov (da izbrani ponudnik v tem delu ne bi ponudil celotnega predmeta javnega naročanja vlagatelj ne zatrjuje). Ker storitvi »izdelava ostalih dodatnih študij in elaboratov, ki bi jih zahtevali mnenjedajalci« ter »pridobivanje potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč«, kot ugotovljeno, ne predstavljata dela predmeta javnega naročila, okoliščina, da ju izbrani ponudnik v svoji ponudbi naročniku ni ponudil in v ponudbeni ceni vrednostno ni zajel, na dopustnost njegove ponudbe nima nobenega vpliva. Dejstva, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru naročniku ne bi ponudil celotnega predmeta javnega naročila, tako ni mogoče ugotoviti, posledično pa tudi naročniku ni mogoče očitati, da je javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba ni bila dopustna in da je s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Če vlagatelj s sklicevanjem na pregledno situacijo ponudbi izbranega ponudnika očita s tem dokumentom povezano pomanjkljivost, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z očitkom prepozen (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), pa tudi sicer je v teh svojih navedbah povsem pavšalen (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN ter 7. in 212. člen ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN). Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj na podlagi navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v izjasnitvi navedel, da naročniku v okviru oddane ponudbe ponuja (dodatno) storitev sodelovanja z deležniki pri umeščanju tras na zemljišča, še ni mogoče zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN ter 7. in 212. člen ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

V zaključku obravnavanega očitka Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da revizijski postopek ni namenjen ugotavljanju pravilnosti ravnanja izbranega ponudnika pri postavljanju vprašanj naročniku preko Portala javnih naročil (tj. glede opozarjanja »na predvideno nevarnost, kot jo je navedel v svojem zapisu«), pač pa je namenjen presoji zakonitosti ravnanj naročnika, storjenih v postopku javnega naročanja (prim. 5. člen ZPVPJN).

III. sklepno

V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbami ZJN-3, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

V zvezi z navedbo naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da vlagatelj ne bi mogel biti izbran, ker njegova ponudba ni dopustna, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da tovrstna ugotovitev niti ni bila predmet odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik nasprotno, navedel, da so bile vse prejete ponudbe v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Iz priloge zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj (skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 2.000,00 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da taksa, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR.

Upoštevaje ponudbeno ceno najugodnejše dopustne ponudbe z davkom na dodano vrednost, bi moral vlagatelj za svoj zahtevek za revizijo, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, plačati 1.268,39 EUR in ne 2.000,00 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 731,61 EUR.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.

Natisni stran