Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-002/2025 Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.

    Številka: 018-002/2025-17
    Datum sprejema: 24. 2. 2025

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. ter 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja CDU«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d.d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik) dne 24. 2. 2025

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v naslednje dokumente, izvzemši pri tem osebne in tajne podatke:
    - Obrazce št. 1, ki so jih potrdili subjekti zasebnega prava (predvsem dokumenti »Tehnične zmogljivosti-pogoj f_PS«, »Referenčno potrdilo XY1_PS«, »Referenčno potrdilo XY2_PS«);
    - Obrazce št. 4 in sezname usposobljenih delavcev;
    - Obrazce št. 4a (dokumenti »Merila tehnična zmogljivost« in »Obrazec 4a_POTRDILO REFERENCE_p_D_PS«);
    - Obrazce št. 7 in
    - sezname potrebnih orodij, strojev, delovnih ploščadi, delovnih odrov, strojev za jet grouting z dokazili o lastništvu oziroma pogodbeni relaciji.

    Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

    Nad obsegom vpogleda, kot se vlagatelju dovoli na podlagi tega sklepa Državne revizijske komisije, se zahtevek za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. 7. 2024, pod številko objave JN004845/2024-EUe17/01 in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 411039-2024, s sedmimi popravki.

    Naročnik je na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN004845/2024-ODL/01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/24 z dne 3. 10. 2024, ki jo je z dokumentom »Odločitev« z dne 11. 10. 2024 (pod številko objave JN004845/2024-ODL/01-P01) razveljavil. Nato je objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/2024 z dne 25. 10. 2024 pod številko objave JN004845/2024-ODL/02, ki jo je z dokumentom »Odločitev« z dne 8. 11. 2024 (pod številko objave JN004845/2024-ODL/02-P01) prav tako razveljavil. Dne 3. 12. 2024 pa je naročnik objavil še »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 70/24 z dne 3. 12. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) s katero je predmetno javno naročilo oddal ekonomsko najugodnejšemu ponudniku GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno tudi, da je ponudba vlagatelja dopustna a se je uvrstila na drugo mesto.

    Vlagatelj je z vlogami z dne 3. 10. 2024, dne 28. 10. 2024 in dne 5. 12. 2024 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik (dne 8. 10. 2024, 4. 11. 2024 in 10. 12. 2024) omogočil (vsaj v nekatere dokumente), vpogled pa dokumentiral z zapisniki z dne 8. 10. 2024, 4. 11. 2024 in 10. 12. 2024.

    Vlagatelj je dne 13. 12. 2024 vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, uveljavljal je tudi povrnitev stroškov pranega varstva.

    Vlagatelj v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika navaja, da sklicevanje na oznako poslovne skrivnosti ne zadošča, saj ima podatek status poslovne skrivnosti le, če so izpolnjeni vsi trije elementi iz prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS) pri tem se sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 081-139/2019 in 018-081/2022). Naročnik pa v konkretnem primeru za dokumente na katerih ni dovolil vpogleda ni uspel pojasniti obstoja pogojev za določitev poslovne skrivnosti. Navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumente: Obrazce št. 1 (predvsem obrazec z dne 18. 10. 2024) in Obrazce št. 4a (predvsem obrazec z dne 12. 11. 2024), Obrazce št. 4, nekateri tudi niso ustrezno označeni za poslovno skrivnost, kakor je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila; Obrazce št. 7 za posamezne podizvajalce, vso dokumentacijo, ki se nanaša na podizvajalce (ESPD, dokazila o izpolnjevanju pogojev, dokazila glede neobstoja razlogov za izključitev, itd.); terminski plan izbranega ponudnika, ki je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določen kot merilo; celoten seznam usposobljenih delavcev, celotna dokazila o izpolnjevanju pogojev glede izobrazbe; Obrazec št. 11; ostale dokumente – podatke, ki dokazujejo tehnične zmogljivosti; podatke o kadrovskih zmogljivostih od točke 40.4 do točke 40.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter podatke o sistemu vodenja kakovosti iz točke 40.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 23. 12. 2024 izjasnil o navedbah zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik ravnal pravilno. Sklicuje se na pojasnila s katerimi je utemeljeval poslovno skrivnost za podatke, ki se nanašajo na prevzeta dela s strani podizvajalcev, referenčne obrazce zasebnih naročil ter terminski plan.

    Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 14. 1. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil tri vpoglede, in sicer ob izdaji vsake odločitve o oddaji javnega naročila. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročil poleg označevanja poslovne skrivnosti na zgornjem desnem kotu dokumenta, dopustil še druge jasno vidne načine označevanja, ker je izbrani ponudnik dokumente jasno označil s sklepom o poslovni skrivnosti in pojasnilom oziroma dopolnitvijo ponudbe, je to štel kot ustrezno. Prav tako pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse obrazce razen v delih, ki se nanašajo na osebne podatke ali v delih za katere je ob upoštevanju sklepa in pojasnil o poslovni skrivnosti presodil, da gre za poslovno skrivnost.

    Vlagatelj se je z vlogo »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 17. 1. 2025 opredelil do naročnikovih navedb in vztraja pri navedbah o kršitvi pravice do vpogleda iz zahtevka za revizijo.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 1. 2025 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 33. člena ZPVPJN izbranega ponudnika dne 30. 1. 2025 pozvala na predložitev konkretnih pojasnil o tem, (1) katere so tiste informacije na vsakem posameznem dokumentu v ponudbi, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost, (2) zakaj naj bi vsaka od teh informacij predstavljala skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter (3) zakaj naj bi vsaka od teh informacij imela tržno vrednost; saj izbrani ponudnik v zvezi z vsemi obrazci ni bil pozvan na podajo navedenih pojasnil. Z navedenim pozivom sta bila seznanjena tudi vlagatelj in naročnik.

    Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 2. 2025 posredoval pojasnila, ki so bila skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN posredovana tudi vlagatelju in naročniku, katera se do pojasnil nista opredelila.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    I. Uvodno

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika. Med strankami ni sporno, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, vendar vlagatelj po vsebini uveljavlja, da mu je naročnik s sklicevanjem na označitev ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika kot poslovne skrivnosti omogočil vpogled v manjšem obsegu, kot bi mu ga moral zagotoviti.

    Prvi odstavek 15. člena ZPVPJN določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN pa določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, je razvidno, da ne naročnik ne Državna revizijska komisija nimata podlage, da bi vlagatelja pozvala, da dopolni zahtevek za revizijo, če v njem manjkajo dejstva in dokazi, saj obe pravni podlagi v prvi povedi napotujeta na dopolnitev le v zvezi z obveznimi sestavinami iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo je zato pomembno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi bo v postopku pravnega varstva dosegel sprejem odločitve (naročnika na podlagi druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali Državne revizijske komisije na podlagi druge ali tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ki bi ugodno vplivala na njegov položaj pri oddaji javnega naročila. Strogost ureditve navajanja dejstev in predlaganja dokazov ob vložitvi zahtevka za revizijo je omiljena s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN. Če vlagatelj namreč dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z ZJN-3, se ob ugotovitvi kršitve do vpogleda v dokumentacijo vlagatelju dovoli vpogled vanjo in se mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, saj se je ta kršitev lahko najprej zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in zato ugotovitev nezakonitosti kasnejšega ravnanja ne bi pomenila, da je nezakonito tudi predhodno ravnanje (tj. sprejem odločitve o oddaji javnega naročila). Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, ki časovno sledi sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je torej kasnejše ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, kot je sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, zato kršitve, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne morejo predstavljati utemeljitve, da je odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku nezakonita.

    Iz določil 6. člena ZJN-3 izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki javnega naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg javnih objav se med drugim transparentnost postopka javnega naročanja zagotavlja tudi s postopkom javnega odpiranja ponudb ter z vpogledom v tiste dele ponudbe in spisovne dokumentacije, ki so skladno z določili ZJN-3 ter pravno prakso Državne revizijske komisije javni. Medtem, ko se načelo transparentnosti nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov veljajo določene omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

    Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve.

    Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZPosS tako v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
    - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
    - ima tržno vrednost;
    - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
    Domneva se, da je zahteva iz navedene tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, kar izhaja iz drugega odstavka 2. člena ZPosS. Skladno s tretjim odstavkom istega člena pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

    Skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so javni tisti podatki, ki predstavljajo specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količino iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Če gospodarski subjekt kot poslovno skrivnost določi podatke, ki so po zakonu javni, mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vpogled v (javne) podatke omogočiti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-048/2017, 018-117/2019, 018-085/2020, 018-081/2022). Glede na navedeno naročnik ne more zgolj slediti oznaki »poslovna skrivnost« oziroma predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak mora presojati tudi, ali je gospodarski subjekt posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost, saj določenih podatkov (tj. javnih podatkov, podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev) ni mogoče označiti za poslovno skrivnost.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti vlagatelju v tem, da se je naročnik v zvezi z vsemi nerazkritimi dokumenti oz. podatki skliceval zgolj na oznako poslovne skrivnosti, ni pa se opredelil do vseh treh elementov iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. Le oznaka glede na definicijo poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS ne zadošča, da ima podatek status poslovne skrivnosti po ZPosS (prim. s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-139/2019 in št. 018-081/2022). Zaradi te oznake bi bilo mogoče ugotoviti le, ali je izpolnjena ena izmed zahtev iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, in sicer tista v tretji alineji (gl. drugi odstavek 2. člena ZPosS).

    Ob upoštevanju vsebine sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, predloženega skupaj s ponudbo izbranega ponudnika, ki obseg varovanih podatkov določa povsem na splošno, ter dejstva, da ne izbrani ponudnik ne naročnik v teku postopka pravnega varstva oz. v predrevizijskem postopku nista ustrezno utemeljila tudi kriterijev po prvi in drugi zahtevi iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, je Državna revizijska komisija izbranega ponudnika z dopisom z dne 30. 1. 2025 pozvala na predložitev konkretnih pojasnil o tem, katere informacije v ponudbi na vsakem posameznem dokumentu naj bi predstavljale poslovno skrivnost in s čim za vsako od teh informacij utemeljuje še preostala dva kriterija iz prvega odstavka 2. člena ZPosS. Ob upoštevanju prejetih pojasnil (dne 3. 2. 2025), povzetih v nadaljevanju, Državna revizijska komisija v nadaljevanju za vsakega od nerazkritih dokumentov presoja, ali je bila vlagatelju morebiti kršena pravica do vpogleda iz ZJN-3.

    Vlagatelj v zvezi s posameznimi dokumenti zatrjuje, da izbrani ponudnik pri označevanju poslovne skrivnosti ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj v zgornjem desnem kotu teh obrazcev ni navedel oznake »poslovna skrivnost«, zato naročnik njegovim navedbam glede poslovne skrivnosti v teh dokumentih ne bi smel slediti, nasprotno ravnanje naročnika namreč pomeni spreminjanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je naročnik v točki 27.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil pravila, ki se nanašajo na označevanje poslovne skrivnosti: »Ponudniki morajo vse dokumente v ponudbi, za katere menijo, da predstavljajo poslovno skrivnost, označiti z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, in sicer v zgornjem desnem kotu vsake posamezne strani ali na drug, jasno viden način. Če naj bi bil zaupen samo določen podatek v ponudbi, mora biti ta del podčrtan, v isti vrstici v desnem robu pa mora biti oznaka »POSLOVNA SKRIVNOST. Med zaupne dokumente ali poslovno skrivnost ne sodijo podatki, ki so v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3 javni. To so specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Podatki, ki jih je ponudnik upravičeno označil za zaupne ali poslovno skrivnost (ne v nasprotju z zgornjim odstavkom), bodo uporabljeni samo za namen javnega naročila in ne bodo dostopni nikomur izven pooblaščenih oseb naročnika, ki so zadolžene za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik bo v celoti odgovoren za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov. Ti podatki ne bodo nikjer javno objavljeni. V primeru, da bodo kot zaupno ali kot poslovna skrivnost označeni podatki, ki ne ustrezajo zakonskim določbam, bo naročnik ponudnika pozval, da oznako zaupnosti ali poslovna skrivnost umakne. Ponudnik to stori tako, da njegov zastopnik nad oznako napiše »PREKLIC«, vpiše datum in se podpiše. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik ne prekliče zaupnosti, naročnik oznako »POSLOVNA SKRIVNOST« lahko umakne sam.«

    Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izhaja, da nekateri izmed dokumentov oziroma podatkov, v katere naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda, res niso označeni na način, kot ga določa citirana točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar ni mogoče spregledati, da je izbrani ponudnik naročnika že v ponudbi seznanil s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti in pojasnili z dne 15. 11. 2024 »Pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe« ter dne 9. 12. 2024 »Pojasnitev poslovnih skrivnosti vezanih na ponudbo 24-PKOM-2631«, v katerih je določeno, da se kot poslovna skrivnost na Obrazcu št. 4a označuje »podatke navedenega referenčnega posla« in na obrazcih št. 1 »informacije o referenčnem naročniku […], kakršno koli razkrivanje informacij o poslu«, zato je bil naročnik tudi na ta način seznanjen, da izbrani ponudnik želi določene podatke varovati kot poslovno skrivnost. Državna revizijska komisija tako ne more šteti, da predložitev sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ter pojasnil v ponudbi ne bi zadoščala zahtevi iz tretje alinee prvega odstavka 2. člena ZPosS, da je »imetnik poslovne skrivnost v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«. Ali je naročnik sicer smel zakrite podatke varovati kot poslovno skrivnost, ker sta izpolnjeni še zahtevi iz prve in druge alinee prvega odstavka 2. člena ZPosS za določitev poslovne skrivnosti, in jih zato ne posredovati vlagatelju, bo še predmet odločanja Državne revizijske komisije v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila vlagateljeve navedbe v obsegu kot je uspel konkretizirano opredeliti dokumentacijo v zvezi s katero uveljavlja kršitev pravice do vpogleda.

    II. Glede vpogleda v Obrazce št. 1

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v Obrazce št. 1. Zatrjuje, da so podatki na Obrazcih št. 1 javni že na podlagi pravil o gradbiščni tabli, tudi sicer pa izbrani ponudnik ni izkazal, da gre pri vsebini na navedenih obrazcih za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, kot tudi ne, da imajo informacije na navedenih dokumentih tržno vrednost.

    Državna revizija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele dokumentacije, ki se nanašajo na reference javnih naročnikov (Obrazce št. 1), ni pa omogočil vpogleda v referenčna potrdila, ki so jih potrdili subjekti zasebnega prava (Obrazce št. 1 v dokumentih »Tehnične zmogljivosti-pogoj f_PS«, »Referenčno potrdilo XY1_PS«, »Referenčno potrdilo XY2_PS«), zaradi varovanja poslovnih skrivnosti. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da so v celoti zakriti podatki, ki se nanašajo na: naziv naročnika oziroma investitorja del, vrsto izvedenih del, pogodbo, obdobje izvajanja del, znesek, kraj, obseg del iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, kontaktna oseba, ki jo naročnik lahko kontaktira za preverjanje reference ter pooblaščeno osebo za potrjevanje v imenu naročnika oziroma investitorja del.

    Izbrani ponudnik navaja, da podatki na izpostavljenih referenčnih obrazcih niso splošno znani ali javno dostopni, ne izhajajo iz javnih evidenc, so rezultat konkretnih poslovnih dogovorov in izvedenih projektov. Pojasnjuje, da četudi so določene informacije javno objavljene, podrobnosti o izvedbi del, tehničnih zahtevah, kakovosti opravljenega dela in posebnih zahtevah naročnika niso javno dostopne.

    Zatrjuje še, da referenčna potrdila odražajo izkušnje in sposobnost kakovostne izvedbe del ter skladnost z naročniškimi zahtevami, vpogled v te podatke pa bi omogočil vpogled v poslovno zgodovino, analizo preteklih projektov ter razumevanje strokovnih in operativnih zmogljivosti izbranega ponudnika. Ti podatki bi konkurenci omogočili analizo ključnih projektov izbranega ponudnika in podizvajalcev, prepoznavanje strokovne prednosti in razumevanje tržne pozicije, kar bi lahko izkoristili za prilagoditev lastnih razpisnih strategij in izboljšanje položaja brez vlaganj v lastni razvoj ter ciljno nagovarjanje zasebnih naročnikov in poslovnih partnerjev. Razkritje referenčnega naročnika bi tretjim osebam omogočilo, da podatke zlorabijo tako, da poskušajo pridobiti te naročnike z nižjimi cenami. Navaja še, da ima z zasebnimi subjekti sklenjene sporazume o ne razkritju informacij, ki določajo visoke pogodbene kazni v primeru kršitve, kar bi podjetje izpostavilo visoki finančni škodi in odškodninskim zahtevkom. Navedeno bi ogrozilo poslovne odnose z naročniki, zmanjšalo zaupanje v podjetje in zmožnost pridobivanja novih referenc v prihodnjih poslovnih priložnostih. Škodo, ki bi mu nastala pa ocenjuje na 1.000.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so v zadevnih obrazcih št. 1 navedeni tudi podatki, ki predstavljajo osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2) (npr. podatki o kontaktnih osebah), kar je naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato mu v tem delu ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so navedbe izbranega ponudnika v zvezi s poslovnimi skrivnostmi na obrazcih št. 1 splošne in nekonkretizirane. Izbrani ponudnik ni določno opredelil vsake posamezne informacije na zahtevanih Obrazcih št. 1, za katere uveljavlja zaupnost, prav tako ni za vsakega od teh podatkov določno podal argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razbrati, zakaj naj bi posamezni podatek predstavljal nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo tudi zahtevi iz prve in druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS in kar bi omogočalo ugotovitev, da podatek predstavlja poslovno skrivnost.

    Tudi ob upoštevanju posplošenih navedb izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj dejstvo, da podrobnosti o izvedbi del, tehničnih zahtevah, kakovosti opravljenega dela in posebnih zahtevah naročnika niso javno dostopne, še ne izkazuje, da podatki na Obrazcih št. 1 niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Zgolj dejstvo, da so reference potrdili subjekti zasebnega prava ali da te informacije niso dostopne v javnih evidencah še ne zadostuje za ugotovitev, da informacije na obrazcih niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. V obravnavnem primeru se reference nanašajo na gradnjo objektov oz. dela povezana z gradnjo objektov, iz nekonkretiziranih navedb pa ni mogoče ugotoviti zakaj bi vsak posamezni podatek iz obrazca (naziv naročnika oziroma investitorja del, vrsta izvedenih del, pogodba, obdobje izvajanja del, znesek, kraj, obseg del iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja) predstavljal skrivnost.

    Državna revizijska komisija dodatno ugotavlja še, da izbrani ponudnik s splošnimi in nekonkretiziranimi navedbami ni uspel izkazati niti tržne vrednosti podatkov vsebovanih na Obrazcih. št 1. V ničemer namreč ne pojasni kako bi lahko podatki o preteklih projektih in operativnih zmogljivostih izbranega ponudnika konkurenci omogočali prilagajanje lastnih ponudb, niti ne konkretizira kako bi lahko nagovarjanje zasebnih naročnikov in poslovnih partnerjev vplivalo na njegovo sodelovanje z njimi (predvsem ob upoštevanju dejstva, da ima večino teh partnerjev izbrani ponudnik kot partnerje objavljeno na lastni spletni strani). Prav tako v ničemer ne pojasni kako lahko zgolj razkritje izkušenj in sposobnosti konkurenci omogočilo spreminjanje tržnega položaja brez vlaganj v lastni razvoj. V zvezi z navedbami izbranega ponudnika iz katerih izhaja, da gre za razkrivanje izkušenj in sposobnosti je treba izpostaviti tudi prakso Sodišča EU, ki je v sodbi z dne 17. 11. 2022, C-54/21 (EU:C:2022:888, Antea Polska) izpostavilo, da gospodarski subjekt, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, ne more upravičeno zahtevati, da se seznam sklenjenih pogodb ali izvedenih projektov, na podlagi katerih je pridobil ustrezne izkušnje za zadevno javno naročilo, in reference, ki omogočajo potrditev teh izkušenj, v celoti ali pretežno obravnavajo kot zaupne in ker izkušnje ponudnika na splošno niso tajne, njegovim konkurentom načeloma ni mogoče odvzeti informacij o teh izkušnjah na podlagi pojma »poslovna skrivnost«, zato je treba ponudnikom zaradi preglednosti in zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva omogočiti dostop vsaj do bistvene vsebine informacij, ki jih vsak od njih pošlje naročniku v zvezi s svojimi izkušnjami, upoštevnimi za zadevno javno naročilo, in referencami, ki omogočajo potrditev teh izkušenj (točke 74, 75 in 76 te sodbe). Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru konkretizirano ne pojasni kako bi lahko razkritje preteklih projektov, njegovih sposobnosti in izkušenj iz teh projektov vplivalo na njegov tržni položaj ali na morebitno izboljšanje tržnega položaja konkurence, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni uspel izkazati tržne vrednosti za podatke na zadevnih obrazcih.

    Izbrani ponudnik se v zvezi z tržnim položajem sklicuje tudi na morebitni nastanek škode zaradi razkritja informacij v nasprotju s sklenjenimi sporazumi o ne-razkritju informacij, a navedenih sporazumov ne predloži. Zgolj na podlagi pavšalnih zatrjevanj izbranega ponudnika, da mora podatke varovati že zaradi zadevnih sporazumov, ne da bi o tem predložil ustrezne dokaze iz katerih bi dejansko izhajala takšna zaveza in iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kateri podatki so varovani, ne zadostuje za ugotovitev tržne vrednosti. Dokazno breme za obstoj poslovne skrivnosti je namreč na izbranem ponudniku, ki je bil, kot že navedeno, izrecno pozvan k pojasnilom in izkazu kriterijev poslovne skrivnosti po prvi in drugi alineji prvega odstavka 2. člena ZPosS, a dokaznega bremena ni zmogel.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala, da bi Obrazci. št 1, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in dopolnitvah, vsebovali poslovne skrivnosti skladno z ZPosS, naročnik pa je tako s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te obrazce (izvzemši pri tem dele dokumenta, ki predstavljajo osebne podatke), kršil določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

    III. Glede vpogleda v Obrazce št. 4 in sezname usposobljenih delavcev

    Vlagatelj v zvezi s podatki na obrazcih št. 4 in seznamih usposobljenih delavcev zatrjuje, da naročnik za nobenega od podatkov ni navedel zakaj naj bi bili izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost skladno z ZPosS.

    Državna revizija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele dokumentacije, ki se nanašajo na zagotovljen kader, ni pa omogočil vpogleda v Obrazce št. 4 v dokumentih »Tehnične zmogljivosti-pogoj a_PS.pdf«, »Tehnične zmogljivosti-pogoj b_PS.pdf« in sezname osebja na lastnih obrazcih. V navedenih dokumentih so poleg osebnih podatkov, prekriti tudi podatki, ki se nanašajo na naziv/funkcijo zagotovljenega kadra.

    Izbrani ponudnik za podatke o nazivu oziroma funkciji nominiranega kadra pojasnjuje, da niso splošno znani ali javno dostopni. Ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost iz razloga, ker razkrivajo notranjo kadrovsko strukturo, organizacijo strokovnega vodenja projektov ter način zagotavljanja varnosti in skladnosti pri izvedbi del. Dodaja, da so rezultat načrtovanega razvoja, dolgoročnih poslovnih odločitev in optimizacije izvedbe projektov. Razkritje teh informacij bi konkurenci omogočilo vpogled v ključne strokovne kadre, njihovo razporeditev in način vodenja del. Konkurenca bi navedene podatke lahko izkoristila za prilagoditev lastnih kadrovskih virov ter strateško načrtovanje razpisnih ponudb, ciljno bi lahko tudi nagovarjala ključne kadre izbranega ponudnika in jih skušala privabiti s konkurenčnimi ponudbami. Škodo, ki bi mu lahko nastala ocenjuje na 400.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so v zadevnih obrazcih št. 4 in seznamih delavcev navedeni tudi podatki, ki predstavljajo osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena ZVOP-2 (npr. imena in priimki), kar je naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato mu v tem delu ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    Poleg osebnih podatkov pa je naročnik prekril tudi podatke, ki se nanašajo na naziv oziroma funkcijo del, ki jo bo imenovani kader opravljal v okviru predmetnega javnega naročila oziroma funkcijo kadra, ki jo ima v okviru podjetja. Državna revizijska komisija v zvezi s temi sicer ugotavlja, da je načeloma lahko izpolnjenja prva alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS za opredelitev podatka kot poslovne skrivnosti, saj je na podlagi dejanskega stanja in navedb strank v postopku pravnega varstva utemeljena ugotovitev, da je mogoče informacijo o nazivu oziroma funkciji, ki jo bo zagotovljeni kader opravljal v predmetnem javnem naročilu oziroma jo opravlja v okviru svoje zaposlitve obravnavati kot skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano da bi imela informacija o opredelitvi naziva oziroma funkcije, kadra tudi tržno vrednost. Za navedene podatke izbrani ponudnik namreč ni navedel konkretnih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče šteti, da ti podatki predstavljajo tržno vrednost. V ničemer namreč ne pojasni kako podatki o nazivu oziroma funkciji kadra, ki jih je naročnik določno zahteval že v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 40.4 (npr. vodja del, vodja gradnje, koordinator za varstvo pri delu, itd.) ali pa gre za splošne izraze (direktor, tehnični direktor, laborant, vodja nabave, voznik avtomešalca, strojnik nakladača, strojnik betonarne, vodja izmene, ipd.), razkrivajo notranjo organizacijo in kadrovsko strukturo podjetja. Prav tako ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika iz katerih izhaja, da bi vpogled v podatke o funkciji in nazivu imenovanega kadra konkurenci omogočilo ciljno nagovarjanje ključnega kadra, saj so osebni podatki, iz katerih bi bile razvidne konkretne osebe, varovani že skladno s pravili o varstvu osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno zgolj zaradi razkritja funkcije oziroma naziva kadra, konkurenca niti ne bi imela možnosti vpliva na kader oziroma morebitno nagovarjanje kadra.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala, da bi podatki o nazivu oziroma funkciji imenovanega kadra v Obrazcih št. 4 in na seznamih usposobljenega kadra, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in v dopolnitvah, vsebovali poslovne skrivnosti skladno z ZPosS, naročnik pa je tako s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te obrazce oziroma sezname (izvzemši pri tem dele dokumenta, ki predstavljajo osebne podatke), kršil določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

    IV. Glede vpogleda v Obrazce št. 4a

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v podatke na Obrazcih št. 4a, ki so javni že na podlagi pravil o gradbiščni tabli. Zatrjuje še, da tudi sicer naročnik in izbrani ponudnik nista izkazala, da gre pri vsebini na Obrazcih št. 4a za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, kot tudi ne, da imajo navedene informacije tržno vrednost.

    Državna revizija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele dokumentacije, ki se nanašajo na reference javnih naročnikov (Obrazce št. 4a), ni pa omogočil vpogleda v Obrazce št. 4a v dokumentih »Obrazec 4a_POTRDILO REFERENCE_p_D_PS«, »Tehnične zmogljivosti-pogoj b_PS.pdf«, »Tehnične zmogljivosti-pogoj f_PS.pdf«. Iz vpogleda v navedene dokumente izhaja, da so v celoti zakriti podatki, ki se nanašajo na: naziv naročnika oziroma investitorja del, vrsto izvedenih del, pogodbo, obdobje izvajanja del, kraj, obseg del iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, kontaktna oseba, ki jo naročnik lahko kontaktira za preverjanje reference ter pooblaščeno osebno za potrjevanje v imenu naročnika oziroma investitorja del.

    Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost označil podatke o številki pogodbe, obdobju izvajanja del in natančen obseg izvedenih del. Zatrjuje, da ti podatki niso splošno znani, saj ne izhajajo iz javnih virov in jih ni mogoče pridobiti brez neposrednega dostopa do internih dokumentov. Čeprav so določene informacije o javnih naročilih javno dostopne, ti podatki ne vsebujejo podrobnosti o konkretni vlogi posameznika pri izvedbi projekta, specifičnih nalogah, strokovnih znanjih in izkušnjah uporabljenih pri izvedbi del.

    Zatrjuje, da bi vpogled v strokovne in operativne kapacitete, način organizacije dela in kadrovsko strukturo oslabilo njegov konkurenčni položaj pri prihodnjih postopkih javnih naročil, saj bi lahko konkurenca prilagodila svoje ponudbe in kopirala strategije ali ciljno nagovarjala ključni kader. Tržno vrednost utemeljuje z zatrjevanjem, da gre za ključne informacije o strokovnih in operativnih zmogljivostih, podrobnostih o strokovni usposobljenosti ključnih zaposlenih, njihovih specifičnih nalogah pri izvedbi projekta in strategiji upravljanja strokovnega osebja. Konkurenca bi slednje lahko izkoristila za oblikovanje konkurenčnih ponudb, pridobivanje ključnih kadrov izbranega ponudnika in prilagajanje lastnih poslovnih strategij. S tem bi namreč lahko pridobili podobne posle brez vlaganja v razvoj lastnih strokovnih zmogljivosti, ti podatki o referenčnih projektih in strokovni usposobljenosti so namreč ključni pri pridobivanju novih poslovnih priložnosti. Škodo, ki bi mu nastala z razkritjem podatkov ocenjuje na 300.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so v zadevnih Obrazcih št. 4a navedeni tudi podatki, ki predstavljajo osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena ZVOP-2 (npr. podatki o kontaktnih osebah in imenovanem kadru), kar je naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato mu v tem delu ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    V obravnavanem primeru izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost opredeli le podatke o številki pogodbe, obdobju izvajanja del in natančen obseg izvedenih del. V zvezi s podatki o podrobnosti o konkretni vlogi posameznika pri izvedbi projekta, specifičnih nalogah, strokovnih znanjih in izkušnjah uporabljenih pri izvedbi del splošno navaja, da gre za podatke, ki niso objavljeni v javnih virih, drugih argumentov v zvezi z zahtevo iz prve alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS ne navaja. Ob upoštevanju posplošenih navedb izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj dejstvo, da informacije niso objavljene v javnih virih, še ne zadostuje za ugotovitev, da te informacije niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v okviru točke II. predmetnega sklepa (glej zgoraj) gre tudi v tem primere za reference, ki se nanašajo na gradnjo objektov in dela povezana z gradnjo objektov, iz navedb izbranega ponudnika pa ni mogoče ugotoviti, zakaj naj bi vsak podatek na Obrazcu št. 4a (naziv naročnika ali investitorja, vrsta izvedenih del, pogodba, obdobje izvajanja del, kraj, obseg del iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, kontaktna oseba, ki jo naročnik lahko kontaktira za preverjanje reference ter pooblaščeno osebno za potrjevanje v imenu naročnika oziroma investitorja del) predstavljal poslovno skrivnost. Prav tako iz navedb izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, da referenčni posli na Obrazcih št. 4a niso posli izvedeni za subjekte (torej investitorje), ki so naročniki v smislu 9. člena ZJN-3, pri katerih je informacija o poslu in tem, kateremu zasebnemu subjektu je investitor (tj. subjekt javnega sektorja oz. javni naročnik) oddal neko javno naročilo, javna (prim. sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2022).

    Izbrani ponudnik s pavšalnimi in nekonkretiziranimi pojasnili ni uspel izkazati niti tržne vrednosti podatkov vsebovanih na Obrazcih št. 4a. V ničemer namreč ne pojasni kako bi lahko konkurenca obravnavane podatke o referencah kadra, na podlagi katerih je imenovani kader pridobil ustrezne izkušnje za zadevno javno naročilo izkoristila v svoj prid za prilagajanje konkurenčne ponudbe in lastnih poslovnih strategij. Ne pojasni kako bi razkritje izkušenj in strokovnosti izbranega ponudnika in njegovega kadra že samo po sebi konkurenci omogočilo prednost na trgu ali razvoj brez lastnih vlaganj. Ni namreč mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika iz katerih izhaja, da bi vpogled v podatke o referencah ključnega kadra, omogočilo konkurenci privabljanje ključnih strokovnjakov, saj so osebni podatki, iz katerih bi bile razvidne konkretne osebe, varovani že skladno s pravili o varstvu osebnih podatkov.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala, da bi podatki v Obrazcih št. 4a, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in v dopolnitvah, vsebovali poslovne skrivnosti skladno z ZPosS, naročnik pa je tako s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te obrazce (izvzemši pri tem dele dokumenta, ki predstavljajo osebne podatke), kršil določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

    V. Glede vpogleda v Obrazce št. 7

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik na vpogledu posredoval v celoti prekrite Obrazce št. 7 za posamezne podizvajalce. Zatrjuje, da podatki o podizvajalcih že skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06, s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) ne morejo biti označeni kot poslovne skrivnosti. ZJN-3 ne-obveščanje o podizvajalcih določa kot prekršek, prav tako mora ponudnik skladno z 81. členom ZJN-3 naročniku dokazati tudi, da bo imel na voljo potrebna sredstva, če bo uporabljal zmogljivosti drugih subjektov. Zatrjuje, da ni mogoče ugotoviti, zakaj so podatki o podizvajalcih ter o vrsti, predmetu del in zahtevi po neposrednem plačilu označeni kot poslovna skrivnost ter v čem je tržna vrednost teh podatkov, posledično niso izkazani kriterij po prvem odstavku 2. člena ZPosS za določitev poslovnih skrivnosti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju delno omogočil vpogled v dele dokumentacije, ki se nanašajo na podizvajalce oziroma v Obrazce št. 7. V navedenih dokumentih so zakriti le podatki, ki se nanašajo na: kontaktno osebo podizvajalca, vrsto del, ki jih bo izvedel podizvajalec, predmet, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe, podatek ali podizvajalec prevzema gradbena/strojna/elektro dela, ali bo delno ali v celoti odgovoren za zagotavljanje in/ali kontrolo kakovosti (QA/QC aktivnosti) ter podatek o tem ali zahteva neposredno plačilo.

    Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost določil podatke o: podizvajalcih, vrsti del, ki jih bodo izvedli, predmetu, količini, vrednosti, kraju in roku izvedbe teh del ter zahtevo za neposredno plačilo. Zatrjuje, da ti podatki, niso splošno znani ali javno dostopni, izhajajo namreč zgolj iz internih dogovorov in poslovnih odločitev.

    Zatrjuje še, da bi razkritje navedenih podatkov konkurenci omogočilo vpogled v poslovne odnose, operativne zmogljivosti in kadrovske resurse, kar bi lahko privedlo do pridobitve istih podizvajalcev pod ugodnejšimi pogoji in prilagoditve konkurenčnih ponudb. Seznam podizvajalcev in obseg njihovih del odraža sposobnost izbire zanesljivih in učinkovitih partnerjev, optimizacije stroškov, konkurenci pa bi omogočilo, da brez lastnega vlaganja v raziskovanje trga, vzpostavljanja poslovnih odnosov in optimizacije stroškov pridobi enake podizvajalce. Razkritje vrednosti, količine in roka izvedbe pa bi omogočilo analizo stroškovne strukture in izvedbenih zmogljivosti, kar bi oslabilo položaj izbranega ponudnika v prihodnjih postopkih javnega naročanja. Vrednosti in količine del razkrivajo tudi cenovne strategije, stroškovno učinkovitost in izvedbene kapacitete, kar bi lahko konkurenca uporabila pri oblikovanju svojih ponudb. Škodo, ki mu lahko nastane z razkritjem obravnavanih podatkov ocenjuje na 300.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so v zadevnih Obrazcih št. 7 navedeni tudi podatki, ki predstavljajo osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena ZVOP-2 (npr. podatki o kontaktnih osebah), kar je naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato mu v tem delu ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je naročnik vlagatelju v zvezi s podatki o nazivu podizvajalcev že omogočil vpogled, in sicer dne 10. 12. 2024 (dokumentacija vpogleda poslana po elektronski pošti dne 11. 12. 2024). Posledično naročniku v zvezi s podatki o nazivih podizvajalcev ni mogoče očitati kršitve kravice do vpogleda. Vsled navedenemu pa obravnava navedb vlagatelja (uporaba določb ZDIJZ, 81. in 112. člena ZJN-3) in pojasnil izbranega ponudnika v zvezi s poslovno skrivnostjo nazivov podizvajalcev (razkritje poslovnih partnerjev in morebitno pridobivanje istih partnerjev) ni potrebna.

    Glede ostalih podatkov o podizvajalcih Državna revizijska komisija ugotavlja, da je načeloma lahko izpolnjena prva zahteva prvega odstavka 2. člena ZPosS za opredelitev le-teh za poslovno skrivnost, saj je na podlagi dejanskega stanja in navedb izbranega ponudnika utemeljena ugotovitev, da so informacije o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec, predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe, podatek ali prevzema gradbena/strojna/elektro dela, ali bo delno ali v celoti odgovoren za zagotavljanje in/ali kontrolo kakovosti (QA/QC aktivnosti) ter podatek o tem ali zahteva neposredno plačilo, informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj gre za poslovne informacije med dvema gospodarskima subjektoma. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik uspel pojasniti tudi, da imata količina in vrednost del oddanih v podizvajanje zanj lahko tržno vrednost v smislu stroškovne strukture in optimizacije stroškov, ki vpliva na oblikovanje cen in posledično tudi ponudbene cene (v zvezi s tem podatkom je tako uspel izkazati tako prvo kot drugo alinejo prvega odstavka 2. člena ZPosS). Ni pa mogoče slediti splošnim navedbam izbranega ponudnika o tem, da bi razkritje podatkov o vrsti del, ki jih bo izvajal podizvajalec, predmetu, roku in kraju izvedbe ter podatek o tem ali podizvajalec zahteva neposredno plačilo omogočilo vpogled v poslovne odnose in operativne zmogljivosti ter kadrovske resurse in posledično lahko ogrozilo njegov konkurenčni položaj na trgu. Izbrani ponudnik namreč ne pojasni kako bi razkritje obravnavanih podatkov vplivalo na njegovo konkurenčno prednost na trgu ali kako bi lahko razkritje teh podatkov konkurenci samo po sebi omogočilo prilagajanje lastnih ponudb.

    V zvezi z vpogledom v podatke o tem ali podizvajalec prevzema gradbena/strojna/elektro dela, ali bo delno ali v celoti odgovoren za zagotavljanje in/ali kontrolo kakovosti (QA/QC aktivnosti) pa se izbrani ponudnik niti ni izjasnil, da navedene podatke šteje kot poslovna skrivnost.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala, da bi podatki o vrsti del, predmetu, kraju in roku izvedbe del ter podatki o zahtevi po morebitnem neposrednem plačilu podizvajalcev ter o tem ali podizvajalec prevzema gradbena/strojna/elektro dela, ali bo delno ali v celoti odgovoren za zagotavljanje in/ali kontrolo kakovosti (QA/QC aktivnosti) v Obrazcih št. 7, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in dopolnitvah le-te vsebovali poslovne skrivnosti skladno z ZPosS, naročnik pa je tako s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te podatke (izvzemši pri tem dele dokumenta, ki predstavljajo osebne podatke in podatke o količini ter vrednosti del oddanih v podizvajanje), kršil določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

    VI. Glede vpogleda v ESPD obrazce podizvajalcev, dokazila glede neobstoja razlogov za izključitev in dokazila o izpolnjevanju pogojev

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala pogojev za določitev poslovne skrivnosti za podatke iz ESPD obrazcev, ki se nanašajo na podizvajalce ter podatke iz dokazil glede neobstoja razlogov za izključitev in dokazil o izpolnjevanju pogojev.

    VI.1 Glede ESPD obrazcev za podizvajalce

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 10. 12. 2024 na vpogled dobil ESPD obrazce podizvajalcev.

    Iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo in dokumentacijo, ki je bila vlagatelju poslana na vpogled po elektronski pošti dne 11. 12. 2024, je mogoče ugotoviti, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ESPD obrazce. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so na ESPD obrazcih, ki so bili vlagatelju poslani na vpogled zakriti le podatki v delu: II. »Informacije v povezavi z gospodarskim subjektom« točka A: »Informacije o gospodarskem subjektu«, in sicer je prekrit podatek o kontaktnih osebah, v istem delu v točki B; »Informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta« in delu IV. »Pogoji za sodelovanje« v točki C: »Tehnična in strokovna sposobnost« pa so prekriti osebni podatki. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila je podatke, ki predstavljajo osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena ZVOP-2 (npr. podatki o kontaktnih osebah, informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta, osebni podatki imenovanega kadra), naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato mu v tem delu ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    VI. 2 Glede dokazil o neobstoju razlogov za izključitev

    Državna revizijska komisija v zvezi z dokazili o neobstoju razlogov za izključitev ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v podtočki 93. v okviru točke »Osnovna sposobnost« kot edino dokazilo o neobstoju razlogov za izključitev določil EPSD obrazec, ki so ga ponudniki v namen izkazovanja obravnavanega pogoja morali izpolniti v delu III: »Razlogi za izključitev«. Ker iz odstopljene dokumentacije o vpogledu izhaja, da je vlagatelj na vpogled po elektronski pošti z dne 11. 12. 2024 dobil ESPD obrazce v okviru katerih v delu III. »Razlogi za izključitev« niso bili prekriti nobeni podatki, ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika o kršitvi pravice do vpogleda v obravnavanem delu.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda v delu ESPD obrazcev in dokazila o neobstoju razlogov za izključitev.

    VI. 3 Glede dokazil o izpolnjevanju pogojev

    Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v dokazila o izpolnjevanju pogojev za podizvajalce, le ti so - kolikor je vlagatelj uspel konkretizirati dokumente - obravnavani v ostalih točkah predmetnega sklepa (dokazila o izpolnjevanju pogojev kot so: Obrazci št. 1, Obrazci št. 4, Obrazci št. 4a,..)

    VII. Glede vpogleda v podatke o tehničnih zmogljivostih

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v podatke o tehničnih zmogljivostih in podatke na terminskem planu. Pojasnjuje, da naročnik za podatke o tehničnih zmogljivostih niti ni izkazal pogojev za določitev poslovne skrivnosti, hkrati pa dodaja, da so podatki na terminskem planu javni že skladno z določbami ZJN-3, saj so v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni kot merilo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru dokazovanja tehničnih zmogljivosti (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v točkah od 40.5 do 40. 8) kot dokazilo zahteval:
    - izjavo ponudnika, da izpolnjuje oz. bo izpolnil vse zahteve NEK navedene v tehnični specifikaciji;
    - relevantna dokazila (terminski plan, seznam potrebnih orodij, strojev, delovnih ploščadi, delovnih odrov, strojev za jet grouting z dokazili o lastništvu oziroma pogodbeni relaciji;
    - dokazila o kvalifikacijski strukturi, specifični strokovni usposobljenosti, opravljenem veljavnem zdravniškem pregledu, opravljenem tečaju za izvajanje prve pomoči, opravljenem tečaju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom,
    - organizacijsko shemo izvajanja del z odgovornostmi in pooblastili osebja;
    - Obrazec št. 3.

    VII. 1 Glede Izjave ponudnika, da izpolnjuje oz. bo izpolnil vse zahteve NEK navedene v tehnični specifikaciji in dokazil o kvalifikacijski strukturi, specifični strokovni usposobljenosti, opravljenem veljavnem zdravniškem pregledu, opravljenem tečaju za izvajanje prve pomoči, opravljenem tečaju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom ter organizacijske sheme in Obrazca št. 3

    Iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo izhaja, da je vlagatelj na vpogledu z dne 4. 11. 2024 in dne 10. 12. 2024 na vpogled prejel izjavo ponudnika, da izpolnjuje oz. bo izpolnil vse zahteve NEK navedene v tehnični specifikaciji, na katerem je prekrit osebni podatek osebe, ki je pooblaščena za podpis v imenu izbranega ponudnika (razvidno iz dokumenta »Poglavje 1-6_PS.pdf«), prav tako je na vpogled prejel dokazila o kvalifikacijski strukturi, specifični strokovni usposobljenosti, opravljenem veljavnem zdravniškem pregledu, opravljenem tečaju za izvajanje prve pomoči, opravljenem tečaju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom, organizacijsko shemo in Obrazec št. 3, na katerih je naročnik prekril osebne podatke (razvidno iz dokumentov »Obrazci 1-11_PS.pdf«, »Poglavje 1-6_PS.pdf«, »Tehnične zmogljivosti-pogoj b_PS.pdf«, »Tehnične zmogljivosti-pogoj f_PS.pdf«), v ostale podatke je bil vlagatelju vpogled omogočen. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik osebne podatke v smislu prvega odstavka 5. člena ZVOP-2 (npr. osebni podatki, številke vpisa v imenik Inženirske zbornice Slovenije,…), dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato naročniku v zvezi z vpogledom v obravnavana dokazila na katerih je prekril le osebne podatke ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    VII. 2 Glede terminskega plana

    Državna revizijska komisija je nadalje ugotovila, da je naročnik vlagatelju omogočil tudi vpogled v terminski plan iz katerega je razviden datum začetka in konca del ter trajanje del izraženo v dnevih (razvidno iz dokumenta »TERMINSKI PLAN_NEK CDU_PS.pdf«). Ob upoštevanju vlagateljevih navedb iz katerih izhaja, da mu je pravica do vpogleda kršena v zvezi s podatkom, ki je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določen kot merilo in ob upoštevanju dejstva, da je navedeni podatek že prejel na vpogled, ni mogoče slediti njegovim navedbam iz katerih izhaja, da je naročnik kršil pravico do vpogleda s prekrivanjem podatkov, ki so bili določeni kot merilo za razvrstitev ponudb.

    VII. 3 Glede seznamov opreme

    V zvezi s seznami strojev, orodij, delovnih ploščadi, delovnih odrov, strojev za jet grouting vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni navedel, zakaj naj bi bil izpolnjen pogoj za poslovno skrivnost iz ZPosS, saj ni navedenih razlogov na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti tržno vrednost.

    Naročnik navaja, da je seznam in dokazila o lastništvu oziroma pogodbeni relaciji prekril skladno z upoštevanjem sklepa o poslovni skrivnosti.

    Izbrani ponudnik pojasnjuje, da navedeni seznami razkrivajo operativne kapacitete, tehnološko opremljenost in sposobnost izvedbe del. Zatrjuje, da podatki niso splošno znani, saj seznam opreme odseva konkretne tehnične prednosti in predstavlja poslovni »know-how«, ki konkurenci ni dostopen. Ti podatki predstavljajo tudi način organizacije dela in optimizacijo izvedbenih procesov ter sposobnost zagotavljanja izvedbe projektov. Vpogled bi konkurenci omogočil seznanitev s tehnološko infrastrukturo izbranega ponudnika, kar bi lahko izkoristila za prilagajanje svojih ponudb in kopiranje metod dela. Zatrjuje, da je oprema rezultat strateških vlaganj in dolgoročnega načrtovanja optimizacije procesov, škodo, ki bi mu nastala z razkritjem teh informacij pa ocenjuje na 400.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so pojasnila izbranega ponudnika splošna in nekokretizirana, saj iz predstavljenih navedb ni razvidno niti kateri konkretni podatki v zvezi s stroji, orodji, delovnimi ploščadmi in odri ter stroji za jet grouting naj bi imeli navedene lastnosti.

    Čeprav bi Državna revizijska komisija lahko ugotovila, da je v zvezi s posameznimi podatki iz seznama opreme načeloma lahko izpolnjena prva alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS za opredelitev teh podatkov kot poslovne skrivnosti, da lahko gre za podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, pa na drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano, da bi imele informacije o navedeni opremi v konkretnem primeru tudi tržno vrednost, saj so navedbe izbranega ponudnika v zvezi s tem splošne in nekonkretizirane. Ni namreč jasno konkretno kateri podatki v zvezi s posamezno opremo, ki je bila v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 40.6) zahtevana s strani naročnika, naj bi predstavljali poslovno skrivnost, niti ni jasno zakaj bi seznami opreme že sami po sebi razkrivali način strateških vlaganj in optimizacije procesov, niti kako bi lahko razkritje opreme vplivalo na tržni položaj izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik namreč ne pojasni kateri podatki kažejo na tehnične prednosti, ki specifično vplivajo na način in kakovost izvedbe del, niti kako naj bi ti podatki predstavljali strokovno znanje in izkušnje oziroma t.i. »know-how« podjetja.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik nista izkazala, da bi podatki na seznamih strojev, orodij, delovnih ploščadi, delovnih odrov, strojev za jet grouting, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi vsebovali poslovne skrivnosti skladno z ZPosS, naročnik pa je tako s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te podatke (izvzemši pri tem dele dokumenta, ki predstavljajo osebne podatke), kršil določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

    VIII. Glede vpogleda v podatke o sistemu vodenja kakovosti iz točke 40.9

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik glede podatkov na dokazilih o sistemu vodenja kakovosti ni navedel, zakaj naj bi bil izpolnjen pogoj za poslovno skrivnost, niti ni navedel razlogov na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti tržno vrednost informacij.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru dokazovanja sistema vodenja kakovosti (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 40.9) kot dokazilo zahteval:
    - Izjavo o sistemu vodenj kakovosti (Obrazec št. 2);
    - QA priročnik oziroma sistem vodenja kakovosti podjetja;
    - Kopije certifikatov označenih v Obrazcu št. 2.

    Državna revizijska komisija z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo ugotavlja, da so bili vlagatelju na vpogled poslani tako Izjava o sistemu vodenja kakovosti na Obrazcu št. 2, kot tudi kopije certifikatov označenih v Obrazcih št. 2 (razvidno iz dokumenta »Obrazci 1-11_PS.pdf«). Na dokumentih v katere je vlagatelj lahko vpogledal je naročnik prekril le osebne podatke, ki jih dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, zato naročniku v zvezi z vpogledom v obravnavana dokazila na katerih je prekril le osebne podatke ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda oz. naložiti, da razkrije te podatke.

    Iz vpogleda v dokumentacijo v katero je bil vlagatelju omogočen vpogled, pa izhaja tudi, da je naročnik QA priročnike oziroma sisteme vodenja kakovosti podjetja varoval kot poslovne skrivnosti.

    Izbrani ponudnik pojasnjuje, da sistem vodenja kakovosti razkriva notranje procese, standarde in metode zagotavljanja kakovosti pri izvedbi projektov. Zatrjuje, da podatki o sistemu vodenja niso splošno znani ali javno dostopni, kljub temu, da so nekateri standardi kakovosti javno priznani, pa način njihove implementacije, postopki notranjega nadzora in strategij, niso dostopni konkurenci. Dodaja še, da gre za rezultat dolgoletnih vlaganj v optimizacijo delovnih procesov in izpolnjevanja naročnikovih zahtev ter zagotavljanja skladnosti z zakonodajo in mednarodnimi standardi kakovosti. Razkritje teh podatkov bi, kot zatrjuje, konkurenci omogočil vpogled v organizacijo dela, notranje nadzorne mehanizme in postopke preverjanja skladnosti, kar bi konkurenca lahko izkoristila za izboljšanje lastnih procesov brez vlaganj v razvoj. Škodo, ki bi mu lahko nastala pa ocenjuje na 80.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija v zvezi s sistemi vodenja kakovosti in podatki iz QA priročnika ugotavlja, da izbrani ponudnik ni določno navedel podatke, ki jih šteje za poslovno skrivnost, vendar je iz dejanskega stanja in njegovih navedb kljub temu mogoče ugotoviti, da gre lahko vsebino priročnika o vodenju kakovosti obravnavati kot skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj gre za specifične interne metode in pristope, ki niso dostopni širšemu krogu in, ki izbranemu ponudniku zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu. Prav tako gre slediti navedbam izbranega ponudnika, da bi lahko vpogled v način implementacije z zakonodajo in mednarodnimi standardi določenimi zahtevami in sam način vodenja kakovosti, ki je oblikovan z dolgoletno optimizacijo delovnih procesov in izpolnjevanja naročniških zahtev omogočil konkurenci morebitno prilagoditev lastnih procesov brez vlaganja v razvoj, kar bi lahko pomenilo izkoriščanje znanja in izkušenj izbranega ponudnika, ki jih je uporabil pri oblikovanju lastnega sistema kakovosti. Navedeno bi lahko vlivalo tudi na konkurenčno prednost in položaj izbranega ponudnika na trgu.

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik uspel izkazati kriterije poslovne skrivnosti po prvi in drugi alineji 2. čelna ZPosS, posledično naročniku ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda v delu, ki se nanaša na priročnike o sistemu vodenja kakovosti.

    IX. Obrazec št. 11

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik glede podatkov na Obrazcu št. 11 ni navedel, zakaj naj bi bil izpolnjen pogoj za poslovno skrivnost, niti ni navedel razlogov na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti tržno vrednost informacij.

    Državna revizijska komisija z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik vlagatelju dne 10. 12. 2024 omogočil vpogled v celoten Obrazec št. 11, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda v delu, ki se nanaša na navedeni obrazec.

    X. Sklepno

    Glede na vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v dokumente, naštete v izreku te odločitve, in sicer v vse podatke, ki ne predstavljajo osebnih ali tajnih podatkov. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

    O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je Državna revizijska komisija odločila, da vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.





    Predsednik senata:
    Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
    član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - vlagatelj,
    - izbrani ponudnik,
    - naročnik,
    - RS MJU.

    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran