018-004/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja, vzpostavitev in vzdrževanje spletnega mesta http://www.adriatic-ionian.eu/ in povezanih storitev ter prenos vsebin iz obstoječe spletne strani ter gostovanje in vzdrževanje spletnega portala jadransko-jonske makroregionalne strategije za potrebe strateškega projekta »EUSAIR Facility Point Supporting the EUSAIR governance for improved cooperation (INTERREG VI-B IPA jadransko-jonski transnacionalni program sodelovanja 2021-2027)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Izstop, d.o.o., Brnčičeva ulica 13, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 2. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-29/2024-1630-25 z dne 3. 12. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.504,56 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 10. 2024, pod št. objave JN007414/2024-SL1/01.

Naročnik je dne 18. 12. 2024 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-29/2024-1630-25 z dne 3. 12. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Positiva rešitve, d.o.o., Tržaška cesta 286D, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto. Naročnik vlagateljeve ponudbe, kljub predstavljeni oceni glede na merilo »Usposobljenost kadra« in merilo »Delovne razmere ponudnika«, ni razvrstil glede na merilo za oddajo javnega naročila, ker je ni ocenil za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel:
- vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, ni jasna – vlagatelj je predložil obrazec »Prijava«, v katerem je ta subjekt priglašen kot podizvajalec, izpolnjen obrazec »Izjava ponudnika oziroma soponudnika« za ta subjekt, obrazec »Izjava za podizvajalca« za ta subjekt in izjavo tega subjekta glede neposrednih plačil; posledično ni razvidno, ali gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nastopa kot podizvajalec ali kot soponudnik;
- ob upoštevanju predhodne ugotovitve se za kader T. J. ne priznajo točke po merilu »Usposobljenost kadra« in merilu »Delovne razmere ponudnika«;
- v obrazcu »Predračun« se nahaja več pomanjkljivosti, pri čemer pri vsaj enem primeru ne gre za primer, za katerega ZJN-3 dopušča dopolnitev ali popravek računske napake;
- »Projekt 2« kadra J. S., naveden v obrazcu »Izjava o izpolnjevanju meril – usposobljenost kadrov«, se ne upošteva, ker ta projekt še poteka in ni »že« izveden, kot je bilo zahtevano v Navodilih gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila);
- »Storitev 1«, navedena v obrazcu »Izjava o izpolnjevanju pogoja glede tehnične in strokovne sposobnosti« za vlagatelja, se ne prizna, saj ta storitev še poteka in »še« ni izvedena, kot je bilo zahtevano v Navodilih.
V nadaljevanju je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, ker so v obrazcu »Predračun« vpisani nepravilni zneski in ker ni jasna oz. znana vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale.

Vlagatelj je z vlogo 27. 12. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter da naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev, s katero se javno naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita več kršitev v postopku oddaje javnega naročila in zatrjuje, da bi bila njegova ponudba, če bi jo naročnik ocenil za dopustno in jo razvrstil po merilu za oddajo javnega naročila, ekonomsko najugodnejša ponudba.
1. Naročnik je nepravilno ugotovil, da je v 1. in 6. postavki obrazca »Predračun« vpisana nepravilna vrednost »Ceno na EM v EUR z DDV«, posledično je naročnik narobe izračunal znesek »Skupaj v EUR z DDV«. Ostale napake, ki jih je naročnik ugotovil pri pregledu obrazca »Predračun« predstavljajo računsko napako. Pozivanje k odpravi računske napake je naročnikova dolžnost in ne zgolj pravica.
2. Iz vlagateljeve ponudbe je jasno razvidno, da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nastopa kot podizvajalec. Vlagatelj je obrazec »Prijava« izpolnil v delu, ki se nanaša na podizvajalce – kot podizvajalca je navedel gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale. Za ta subjekt je predložil izpolnjen obrazec »Izjava za podizvajalca«, medtem ko pogodbe o skupnem sodelovanju, zahtevane za primer skupne ponudbe, ni predložil. Kljub temu, da je vlagatelj za ta subjekt predložil tudi izpolnjen obrazec »Izjava ponudnika oziroma soponudnika«, je iz ponudbe jasno razvidno, da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nastopa kot podizvajalec. Izraz soponudnik je nejasen, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa je mogoče razumeti na način, da je naročnik zahteval, da se za vsak gospodarski subjekt predloži obrazec »Izjava ponudnika oziroma soponudnika« in obrazec »Izjava za podizvajalca«. Ker je jasna vloga subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, je treba priznati tudi kader v okviru merila »Usposobljenost kadrov«.
3. Naročnik je kot razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe navedel izključno domnevne pomanjkljivosti v obrazcu »Predračun« in domnevno nejasno vlogo subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, zato preostale navedbe naročnika niso relevantne za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe. Tudi sicer naročnikova odločitev v tem delu ni jasna, saj je navedel, da se za kader J. S. ne upošteva »Projekt 2«, kljub temu pa je za kader J. S. dodelil maksimalno število točk. Naročnik v referenčni zahtevi ni določil, da bo upošteval samo »že« zaključene projekte v smislu, da je veljavnost pogodbe že potekla oz. da je bila izčrpana. Referenčni posel »Storitev 1« je izveden projekt – produkcija spletnega mesta je zaključena, vlagatelj pa projekt vzdržuje in nadgrajuje.
4. Odločitev o oddaji naročila ni skladna z 90. členom ZJN-3, saj ne vsebuje razlogov za zavrnitev vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in ne vsebuje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Poraja se dvom, da je naročnik napačno izračunal zneske v obrazcu »Predračun« izbranega ponudnika, česar vlagatelj ne more preveriti, ker kot ponudnik z nedopustno ponudbo nima vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Odločitev je neobrazložena, saj vlagatelj (oz. ponudniki na splošno) ne more preveriti zakonitosti odločitve, če so v njej odločilni razlogi napačni.

Naročnik je dne 3. 1. 2025 izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 20. 1. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.
1. Naročnik je pravilno ugotovil, da je v 1. in 6. postavki obrazca »Predračun« vpisana nepravilna vrednost »Ceno na EM v EUR z DDV« ter da je posledično vpisan nepravilen znesek »Skupaj v EUR z DDV«. Vlagatelj bi moral v stolpca »Cena na EM v EUR brez DDV« in »Skupaj v EUR brez DDV« vpisati pravilne zneske, tako da je zmnožek med količino in zneskom iz stolpca »Cena na EM v EUR brez DDV« enak znesku v stolpcu »Skupaj v EUR brez DDV«, in obratno, da je znesek v stolpcu »Ceno na EM v EUR z DDV« enak deljenju med zneskom stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« in količino, ker se zneska iz teh stolpcev nanašata na ceno brez DDV na enoto in vrednost postavke brez DDV, ki se ju skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati in ne gre za računsko napako. V 1. in 9. postavki obrazca »Predračun« sta nepravilna zneska v stolpcu »Skupaj v EUR brez DDV«, torej vrednost postavke brez DDV, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev, da te napake ni štel za računsko napako.
2. Naročnik je zahteval predložitev obrazca »Izjava ponudnika oziroma soponudnika«, ki ga izpolni ponudnik in vsak morebitni soponudnik, ter predložitev obrazca »Izjava za podizvajalca«, ki ga izpolni vsak morebitni podizvajalec. Vlagatelj je za gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, predložil oba obrazca, zato ni jasna vloga tega subjekta. Vlagatelj je s predložitvijo obeh obrazcev ravnal v nasprotju z zahtevami naročnika. Naročnik te napake ni mogel odpraviti, saj se ta nanaša na voljo ponudnika, ki ni objektivno preverljiva za nazaj. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ni nejasna. Ker ponudba vlagatelja ni dopustna, je irelevanto število doseženih točk po merilu »Usposobljenost kadrov« za kader J. S.
3. Vlagateljeva ponudba ni dopustna iz razloga pomanjkljivosti v obrazcu »Predračun« in nejasne vloge subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale. Revizijske navedbe vezane na referenco, priglašeno v okviru tehnične sposobnosti in v okviru merila, so zato brezpredmetne.
4. Naročnik je pregledal dopustnost vseh ponudb in za vsako ponudbo navedel, zakaj jo je ocenil za dopustno oz. nedopustno. Dopustne ponudbe je naročnik točkoval po merilu za oddajo javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 1. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 21. 1. 2025, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljevo ponudbo, dokument »Podrobnosti prejete ponudbe« za vlagateljevo ponudbo in v izpodbijano odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja prejel 12 ponudb, med drugimi tudi ponudbo vlagatelja. Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik vse prejete ponudbe pregledal z vidika dopustnosti, nato pa je, kljub predstavitvi ocenjevanja prejetih ponudb po merilu »Usposobljenost kadra« in merilu »Delovne razmere ponudnika«, le ponudbe, ki jih je ocenil za dopustne, medsebojno primerjal glede na vnaprej določeno merilo za oddajo javnega naročila (naročnik je določil, da bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo določil na podlagi meril »Ponudbena vrednost«, »Usposobljenost kadra« in »Delovne razmere ponudnika«, glej 10. točko Navodil). Naročnik vlagateljeve ponudbe ni ocenil za dopustno ponudbo in je posledično ni upošteval pri razvrstitvi ponudb glede na merilo za oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri pregledu njegove ponudbe in pri obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila.

1. Glede obrazloženosti izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila

Vlagatelj zatrjuje, da izpodbijana odločitev ne vsebuje razlogov za zavrnitev vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, kot tudi ne značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.

V zvezi z izpostavljenimi očitki gre pojasniti, da mora odločitev o oddaji javnega naročila, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebovati (tudi) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni izbran, ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika. Dolžnost naročnika torej je, da navede razloge za zavrnitev posamezne ponudbe in za izbiro ponudbe izbranega ponudnika, s čimer neizbranemu ponudniku zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, je pa slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Upoštevaje namen odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je predvsem v seznanitvi gospodarskih subjektov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko gospodarski subjekt v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev v zvezi z oddajo naročila ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi v zvezi z oddajo naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera (smis. prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-104/2021, 018-088/2022, 018-092/2023, 018-105/2023).

Vlagatelj, ki ni zagovornik javnega interesa (prim. drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), z zahtevkom za revizijo, vloženim skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN (ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda), varuje svoj pravni položaj (in ne položaja ostalih sodelujočih ponudnikov) v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako ne more uveljavljati (domnevnih) kršitev naročnika, ki neposredno ne posegajo v njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, ampak posegajo v položaj ostalih sodelujočih ponudnikov. Državna revizijska komisija zato ni presojala, ali so se »ponudniki na splošno« lahko seznanili z razlogi naročnika za sprejem izpodbijane odločitve, temveč izključno, ali se je lahko vlagatelj na podlagi izpodbijane odločitve seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in z razlogi za oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje jasnih ter nedvoumnih razlogov. Iz izpodbijane odločitve je namreč jasno razvidno, da naročnik, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, vlagateljeve ponudbe ni ocenil za dopustno iz razloga nepravilno izpolnjenega obrazca »Predračun« (pri čemer je naročnik pojasnil, v katerih delih naj bi bil ta obrazec nepravilno izpolnjen) in iz razloga nejasno opredeljene vloge gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, v vlagateljevi ponudb (pri čemer je naročnik pojasnil razloge za zaključek, da je vlagateljeva ponudba v tem delu nejasna). Vlagatelj očitkov o nezadostni obrazložitvi izpodbijane odločitve ne more utemeljiti z navedbami, »da ne more preveriti zakonitosti odločitve, če so […] odločilni razlogi (izračuni ponudbenih cen) napačni«. Že iz izpostavljenih navedb vlagatelja namreč izhaja, da je naročnik obrazložil izpodbijano odločitev in da se je vlagatelj z razlogi naročnika seznanil, saj jih ocenjuje za »napačne«. Če naročnik ne bi predstavil razlogov za sprejem odločitve, se vlagatelj z njimi ne bi mogel seznaniti in jih posledično tudi ne bi mogel označiti za »napačne«. Vprašanje, ali je v odločitvi o oddaji javnega naročila naveden razlog »napačen«, pa se nanaša na vsebinsko zakonitost odločitve oz. njeno utemeljenost, ki se presoja v primeru spora oz. v postopku pravnega varstva.

Že na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da ne prizna priglašenega referenčnega posla, navedenega kot »Storitev 1« v obrazcu »Izjava o izpolnjevanju pogoja glede tehnične in strokovne sposobnosti« za vlagatelja, vendar kot to zatrjuje tudi vlagatelj in čemur naročnik v postopku pravnega varstva ne nasprotuje, naročnik iz tega razloga vlagateljeve ponudbe ni označil za nedopustno. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala navedb vlagatelja, povezanih s tem referenčnim poslom. Njihova vsebinska obravnava tudi sicer ne bi bila potrebna iz razloga, ker je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izkazovanje treh referenčnih poslov, vlagatelj pa je, skupaj s subjektom Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, priglasil šest referenčnih poslov, zato morebitna neustreznost izpostavljenega referenčnega posla ne bi bila že odločilna za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe.

Čeprav vlagatelj pravilno opozarja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da se zaradi neskladnosti z naročnikovimi zahtevami ne upošteva »Projekt 2« kadra J. S., na drugi strani pa je vlagateljevi ponudbi v povezavi s tem kadrom dodelil maksimalno število točk v okviru merila »Usposobljenost kadrov«, gre ponoviti, da je naročnik, kljub predstavitvi ocenjevanja ponudb po enem izmed meril, vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno in je ni primerjal z ostalimi (dopustnimi) ponudbami glede na merilo za oddajo javnega naročila. Posledično morebitna nejasnost v obrazložitvi izpodbijane odločitve glede »Projekta 2« ni vplivala na vlagateljevo seznanjenost z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v povezavi s kadrom J. S. navedel več referenčnih poslov in ne le posla »Projekt 2« (razvidno iz izpolnjenega obrazca »Izjava o izpolnjevanju merila – Usposobljenost kadrov« za J. S., ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi), predmet ocenjevanja po merilu »Usposobljenost kadrov« pa ni število referenčnih poslov, temveč vsebina referenčnih del.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, gre ponoviti, da je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, torej za skladno z vsemi njegovimi zahtevami, in da se je med dopustnimi ponudbami ponudba izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, pri čemer je naročnik predstavil točkovanje dopustnih ponudb po merilu za oddajo javnega naročila. Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik z navedenim v zadostni meri predstavil značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, neizbranim ponudnikom pa je bilo omogočeno, da v postopku pravnega varstva izpodbijajo naročnikov zaključek o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi naročnikovo ocenjevanje dopustnih ponudb. V zvezi z vlagateljevimi »dvomi« o tem, da je naročnik »napačno izračunal določene postavke v predračunu izbranega ponudnika«, gre pojasniti, da je bil izpolnjen obrazec »Predračun« izbranega ponudnika ob vložitvi zahtevka za revizijo javno dostopen na portalu e-JN, zato bi se lahko vlagatelj, četudi upoštevaje 35. člen ZJN-3 kot subjekt z nedopustno ponudbo ni bil upravičen do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, seznanil z obrazcem »Predračun« izbranega ponudnika in posledično v tem postopku pravnega varstva konkretizirano zatrjeval morebitne naročnikove kršitve pri pregledu obrazca »Predračun« izbranega ponudnika in morebitne kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, vezane na obrazloženost izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, zavrnila kot neutemeljene.

2. Glede naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagateljeve ponudbe

Med vlagateljem in naročnikom je nadalje sporno ravnanje naročnika pri pregledu vlagateljeve ponudbe. Kot že pojasnjeno, naročnik je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz dveh razlogov, prvič, ker so v vlagateljevem obrazcu »Predračun« vpisani nepravilni zneski, ki ne predstavljajo (skladno z ZJN-3) odpravljivih računskih napak, in drugič, ker ni jasna vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, ki nastopa v vlagateljevi ponudbi.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

2.1. Glede obrazca »Predračun«

Iz odločitve o oddaji javnega naročila kot prvi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe izhaja, da je v vlagateljevem obrazcu »Predračun« vpisanih več nepravilnih zneskov, ki ne predstavljajo (skladno z ZJN-3) odpravljivih računskih napak. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da sta dva zapisa, ki ju naročnik izpostavlja v izpodbijani odločitvi kot nepravilna, pravilna, ostali nepravilni zapisi pa predstavljajo odpravljivo računsko napako.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik zahteval predložitev izpolnjenega obrazca »Predračun« (glej 11.1. točko Navodil), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Obrazec »Predračun« je pripravljen v obliki tabele, v kateri je naročnik v devetih postavkah navedel predvidene storitve, njihovo količino in enoto mere (EM), ponudniki pa so izpolnili stolpce »Cena na EM v EUR brez DDV« (tj. cena na enoto brez DDV), »Skupaj v EUR brez DDV«, »Cena na EM v EUR z DDV« (tj. cena na enoto z DDV) in »Skupaj v EUR z DDV«. Zadnjo vrstico tabele obrazca »Predračun« predstavlja vrstica »Skupaj«.

V zvezi z izpolnjevanjem omenjenega obrazca je naročnik zahteval, da ponudniki vpišejo vse zahtevane podatke na največ dve decimalni mesti, in da se vsi preračuni opravijo s števili, vpisanimi na največ dve decimalni mesti. Poleg tega je iz tabele obrazca »Predračun« razvidno naročnikovo navodilo, da ponudniki v stolpec »Skupaj v EUR brez DDV«, vpišejo zmnožek količine in cene na enoto brez DDV, v stolpec »Skupaj v EUR z DDV« zmnožek količine in cene na enoto z DDV, v vrstico »Skupaj« pa seštevek vseh predvidenih postavk.

Na podlagi vpogleda v obrazec »Predračun«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je v omenjenem obrazcu vpisan pravilni znesek v 1. postavki stolpca »Cena na EM v EUR z DDV«. Znesek 28,42 EUR (kar je vpisana cena na enoto brez DDV za 1. postavko) povečan za 22% DDV, namreč znaša 34,67 EUR, kot je to vpisal vlagatelj, in ne 34,68 EUR, kot to zatrjuje naročnik. Prav tako je vlagatelj vpisal pravilen znesek v 6. postavki stolpca »Cena na EM v EUR z DDV«. Znesek 11,60 EUR (kar je vpisana cena na enoto brez DDV za 6. postavko) povečan za 22% DDV namreč znaša 14,15 EUR, kot je to vpisal vlagatelj, in ne 14,16 EUR, kot to zatrjuje naročnik. Nepravilno je tako naročnikovo stališče, da se v izpostavljenem delu vlagateljevega obrazca »Predračun« nahajajo napake.

Pravilna pa je naročnikova ugotovitev, da sta v vlagateljevem obrazcu »Predračun« napačno vpisana zneska v 1. in 6. postavki stolpca »Skupaj v EUR z DDV«, četudi ta temelji na napačnem (naročnikovem) izračunu cene na enoto z DDV za 1. in 6. postavko. Zmnožek vpisane količine in (pravilno) vpisane cene na enoto z DDV za 1. postavko namreč ni enak znesku, ki ga je vlagatelj vpisal v 1. postavki stolpca »Skupaj v EUR z DDV«. Prav tako zmnožek vpisane količine in (pravilno) vpisane cene na enoto z DDV za 6. postavko ni enak znesku, ki ga je vlagatelj vpisal v 6. postavki stolpca »Skupaj v EUR z DDV«.

Poleg navedenega se v vlagateljevem obrazcu »Predračun«, kar med strankama ni sporno, potrjeno pa je z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, nahajajo še napake v:
- 1. postavki stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« (vpisani znesek ne predstavlja zmnožka vpisane količine in vpisane cene na enoto brez DDV),
- v 9. postavki stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« (vpisani znesek ne predstavlja zmnožka vpisane količine in vpisane cene na enoto brez DDV), stolpca »Cena na EM v EUR z DDV« (vpisani znesek ne predstavlja za 22% DDV povečane vpisane cene na enoto brez DDV) in stolpca »Skupaj v EUR z DDV« (vpisani znesek ne predstavlja zmnožka vpisane količine in pravilno izračunane cene na enoto z DDV),
- v vrstici »SKUPAJ« stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« (vpisani znesek ne predstavlja seštevka pravilno izračunanih zneskov tega stolpca) in stolpca »Skupaj v EUR z DDV« (vpisani znesek ne predstavlja seštevka pravilno izračunanih zneskov tega stolpca).

Upoštevaje navedeno in upoštevaje navedbe strank je treba odgovoriti še na vprašanje, ali je mogoče ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevem obrazcu »Predračun« opredeliti za računske napake, ki jih je mogoče odpraviti skladno z ZJN-3. Navedeno vprašanje je treba presojati z vidika sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Kot je Državna revizijska komisija v odločitvah že večkrat zapisala, so računske napake tiste napake, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju (npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-169/2020).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče vse ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevem obrazcu »Predračun« opredeliti za računske napake, katerih poprava je skladna s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V obravnavanem primeru je ključno, da so iz vlagateljeve ponudbe razvidne količine (te je že vnaprej določil naročnik) in cene na enoto brez DDV. Ugotovljene pomanjkljivosti oz. ugotovljeni nepravilni vpisi predstavljajo podatke, ki so izvedeni iz podatkov o predvideni količini in vpisanih cen na enoto brez DDV. Z matematično operacijo, ki jo je vnaprej predstavil tudi naročnik v spornem obrazcu, je mogoče izračunati pravilne vrednosti stolpca »Skupaj v EUR brez DDV«, in sicer z množenjem vpisanih količin in vpisanih cen na enoto brez DDV. Z odpravo računskih napak v 1. in 9. postavki stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« se ne bi spreminjala niti količina niti cena na enoto brez DDV. S pravilnim izračunom je tudi mogoče izračunati pravilno vrednost 9. postavke stolpca »Cena na EM v EUR brez DDV«, in sicer s povečanjem vpisane cene na enoto brez DDV za 9. postavko za 22%, pri tem pa se z odpravo te računske napake ne bi spreminjala niti količina niti cena na enoto brez DDV. Z matematično operacijo, ki jo je vnaprej predstavil naročnik v spornem obrazcu, je mogoče izračunati pravilne vrednosti stolpca »Skupaj v EUR z DDV«, in sicer z množenjem vpisanih podatkov o količini in vpisanih oz. pravilno izračunanih cenah na enoto z DDV. Z odpravo računskih napak v 1., 6. in 9. postavki stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« se ne bi spreminjala niti količina niti cena na enoto brez DDV. Z matematično operacijo oz. s seštevanjem pravilno izračunanih vrednosti v stolpcu »Skupaj v EUR brez DDV« oz. v stolpcu »Skupaj v EUR z DDV« je mogoče izračunati pravilne vrednosti vrstice »Skupaj«. Z odpravo računskih napak v vrstici »Skupaj« se ne bi spremenila niti količina in ponujena cena na enoto brez DDV.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi stališču naročnika, da ne gre za računske napake, ker se nepravilni podatki nanašajo na cene na enoto brez DDV in na vrednost postavke brez DDV, ki se ju skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati. Ker pri presoji o obstoju računske napake ni relevantno, ali jo je mogoče odpraviti skladno z določbami ZJN-3, ampak je ključno, ali gre za napako pri matematični operaciji, naročnik ne more uspeti z navedbami, da v obravnavanem primeru ne gre za računsko napako, ker je (po njegovem mnenju) ni mogoče odpraviti.

Ugotovljene pomanjkljivosti se tudi ne nanašajo na cene na enoto brez DDV, kot to zatrjuje naročnik. Res je sicer, da podatki, vpisani v stolpec »Cena na EM v EUR brez DDV«, predstavljajo cene na enoto brez DDV, vendar je vlagatelj ta stolpec izpolnil in s tem določil cene na enoto brez DDV. Da bi v tem delu vlagateljevega obrazca »Predračun« obstajala pomanjkljivost, naročnik v izpodbijani odločitvi tudi ni zatrjeval. Z odpravo ugotovljenih računskih napak pa se, kot že pojasnjeno, ne bi spreminjale cene na enoto brez DDV oz. podatki, vpisani v stolpec »Cena na EM v EUR brez DDV«. Naročnik sicer pravilno navaja, da bi za pravilno izpolnitev obrazca »Predračun« morale vrednosti iz stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« predstavljati zmnožek med količinami in cenami na enoto brez DDV in obratno, da bi morale vrednosti iz stolpca »Cena na EM v EUR brez DDV« predstavljati količnik med vrednostmi iz stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« in količino. Vendar pa lahko naročnik z izpostavljenimi navedbami utemelji zgolj, da se v vlagateljevem obrazcu »Predračun« nahajajo napake, ne pa tudi navedb, da ne gre za računske napake, katerih poprava ne bi bila skladna z določbami ZJN-3.

Naročnik pravilno navaja, da stolpec »Skupaj v EUR brez DDV« predstavlja vrednost postavke brez DDV. Prav tako naročnik pravilno opozarja, da ponudnik skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake) ne sme dopolnjevati ali popravljati cene na enoto brez DDV ali vrednosti postavke brez DDV. Vendar v obravnavanem primeru ni uporabljiva določba šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je poprava računskih napak urejena v sedmem odstavku 89. člena ZJN-3 in ne v šestem odstavku 89. člena ZJN-3. Sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 določa posebna pravila glede odprave računskih napak in v primeru poprave računske napake izrecno prepoveduje (le) spreminjanje količine in cene na enoto brez DDV (ne pa tudi spreminjanje vrednosti postavke brez DDV, kot to prepoveduje šesti odstavek 89. člena ZJN-3). Naročnikovo stališče, da bi odprava (računskih) napak v 1. in 9. postavki stolpca »Skupaj v EUR brez DDV« pomenila nedopustno popravo vrednosti postavke brez DDV, tako nima podlage v sedmem odstavku 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevem obrazcu »Predračun« predstavljajo računske napake, ki jih je mogoče odpraviti skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj se v posledici njihove odprave ne bi spremenile niti količine niti cene na enoto brez DDV, ki jih je vlagatelj opredelil v ponudbi. Posledično gre ugotoviti, da je vlagatelj izkazal, da ne obstoji (prvi) razlog, ki ga je navedel naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila, in sicer, da nepravilno vpisani zneski v vlagateljevem obrazcu »Predračun« ne predstavljajo (skladno z ZJN-3) odpravljivih računskih napak.

2.2. Glede vloge gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale,

Kot drugi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da v vlagateljevi ponudbi ni jasno razvidna vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik zahteval predstavitev gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi, vključno z opredelitvijo njihovih vlog (glej 11.3.1. točko in 11.3.2. točko Navodil). Naročnik je zahteval, da ponudniki v obrazcu »Prijava« v primeru skupne ponudbe navedejo vse, ki bodo sodelovali skupni ponudbi, in da v primeru sodelovanja s podizvajalci navedejo vse zahtevane podatke za vse podizvajalce. Naročnik je vnaprej pripravil obrazec »Prijava«, v katerem so ponudniki označili, ali predložena ponudba predstavlja samostojno ponudbo, skupno ponudbo ali ponudbo s podizvajalci (1. točka obrazca »Prijava«). Poleg tega so v omenjenem obrazcu ponudniki navedli osnovne podatke o ponudniku (2.1. točka obrazca »Prijava«), podatke o gospodarskih subjektih iz skupne ponudbe (2.2. točka obrazca »Prijava«) in podatke o podizvajalcih (2.3. točka obrazca »Prijava«).

Med strankama je nesporno, da v ponudbi vlagatelja nastopa gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, prav tako je med strankama nesporno (potrjeno pa z vpogledom v vlagateljevo ponudbo), da se v vlagateljevi ponudbi nahaja s strani gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, podpisan obrazec »Izjava za ponudnika oziroma soponudnika« in obrazec »Izjava za podizvajalca«.

Državna revizijska komisija sicer lahko pritrdi naročniku, da se mu je ob upoštevanju, da se v ponudbi za gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nahaja tako podpisan in izpolnjen obrazec »Izjava za ponudnika oziroma soponudnika«, ki se, kot je že iz njegovega naslova razvidno, nanaša na subjekt, ki nastopa v vlogi ponudnika oz. soponudnika, kot tudi podpisan in izpolnjen obrazec »Izjava za podizvajalca«, ki se, kot je že iz naslova razvidno, nanaša na subjekt, ki nastopa v vlogi podizvajalca, lahko vzbudil dvom o tem, ali omenjeni gospodarski subjekt nastopa v vlogi soponudnika ali v vlogi podizvajalca. Vendar pa vprašanja, v kateri vlogi nastopa ta subjekt, ni mogoče presojati parcialno, zgolj na podlagi posameznih ponudbenih dokumentov in informacij, temveč je treba to vprašanje presojati in obravnavati ob upoštevanju celostne vlagateljeve ponudbe, torej ob upoštevanju vseh dokumentov in informacij, ki jih je vlagatelj posredoval naročniku do poteka roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj pravilno opozarja, da je v ponudbo predložil obrazec »Prijava«, v katerem je označil, da je predložena ponudba s podizvajalci. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da v omenjenem obrazcu vlagatelj ni izpolnil razdelka, ki se nanaša na skupne ponudnike in tako ni navedel podatkov o skupnih ponudnikih (tj. 2.2. točke obrazca »Prijava«), pač pa je izpolnil razdelek, ki se nanaša na udeležbo podizvajalcev (2.3. točka obrazca »Prijava«), in sicer je kot podizvajalca vpisal gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, in zanj vpisal zahtevane podatke, vključno z navedbo vsebine in obsegom del, ki jih prevzema podizvajalec. Iz vlagateljevega obrazca »Prijava« tako izhaja, da vlagatelj ni oddal skupne ponudbe, pač pa je oddal ponudbo s podizvajalcem Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, oz. da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, v vlagateljevi ponudbi nastopa kot podizvajalec.

Da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, v vlagateljevi ponudbi nastopa kot podizvajalec po presoji Državne revizijske komisije potrjuje tudi v vlagateljevi ponudbi predložena izjava tega gospodarskega subjekta glede neposrednih plačil. Zahteve glede neposrednih plačil so namreč vezane na udeležbo podizvajalca (glej drugi odstavek 94. člena ZJN-3, 5. in 6. točko 11.1. točke Navodil in deveti odstavek 11.3.2. točke Navodil) in ne na skupne ponudnike. Poleg tega je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki v primeru skupne ponudbe predložijo dogovor ali pogodbo o skupnem sodelovanju pri izvedbi javnega naročila (glej 8. točko 11.1. točke Navodil in osmi odstavek 11.3.1. točke Navodil), v vlagateljevi ponudbi pa se takšen dogovor oz. pogodba ne nahaja. Prav tako se v vlagateljevi ponudbi ne nahaja obrazec »Pooblastilo za podpis ponudbe, ki jo predlaga skupina soponudnikov«, predložitev katerega je naročnik zahteval za primer skupne ponudbe (glej 7. točko 11.1. točke Navodil in sedmi odstavek 11.3.1. točke Navodil). V vlagateljevi ponudbi se tako na eni strani nahaja dokument, zahtevan za primer nominacije podizvajalca, na drugi strani pa se ne nahajajo dokumenti, zahtevani za primer oddaje skupne ponudbe, kar je skladno z navedbami vlagatelja v obrazcu »Prijava«, in sicer, da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nastopa kot podizvajalec.

Ob tem tudi ne gre prezreti, da se v odstopljeni dokumentaciji nahaja dokument »Podrobnosti ponudbe«, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj v informacijskem sistemu e-JN navedel, da sodeluje z gospodarskim subjektom Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, kot podizvajalcem.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub temu, da je vlagatelj v ponudbo za gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, predložil tako obrazec »Izjava za ponudnika oziroma soponudnika« kot tudi obrazec »Izjava za podizvajalca«, v obravnavanem primeru, upoštevaje tudi vsebino vlagateljevega obrazca »Prijava« in podatke iz informacijskega sistema e-JN ter ob upoštevanju, da je vlagatelj predložil dodatno dokumentacijo, vezano na podizvajalca, ob hkratni odsotnosti dokumentacije, zahtevane za primer predložitve skupne ponudbe, ni nobenega dvoma, da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, v vlagateljevi ponudbi nastopa kot podizvajalec. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj pred potekom roka za predložitev ponudb naročnika seznanil s svojo poslovno voljo, da sodeluje z gospodarskim subjektom Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, kot podizvajalcem.

Ker gre na podlagi celostne vlagateljeve ponudbe ugotoviti, da gospodarski subjekt Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale, nastopa kot podizvajalec, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb o nejasnih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako Državna revizijska komisija ni presojala navedb vlagatelja, vezanih na merilo »Usposobljenost kadrov«, saj, kot že pojasnjeno, četudi je naročnik predstavil ocenjevanje po omenjenem merilu, naročnik vlagateljeve ponudbe, ki je ni ocenil za dopustno, ni razvrstil po merilu za oddajo javnega naročila, posledično pa se še ne more odpreti vprašanje zakonitosti naročnikovega ocenjevanja vlagateljeve ponudbe po merilu za oddajo javnega naročila.

V zvezi z naročnikovimi navedbami, da je vlagatelj s predložitvijo tako obrazca »Izjava za ponudnika oziroma soponudnika« kot tudi obrazca »Izjava za podizvajalca« ravnal v nasprotju z zahtevami naročnika, Državna revizijska komisija še dodaja, da naročnik ne konkretizira, katere zahteve Navodil naj vlagatelj ne bi izpolnil oz. ne pojasni, zakaj zaradi predložitve tega dokumenta (v posledici katerega vlagateljeva ponudba, kot že pojasnjeno, ni nejasna) ne bi bile izpolnjene naročnikove zahteve.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da ne obstoji drugi razlog, ki ga je navedel naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila, in sicer, da v vlagateljevi ponudb ni jasno razvidna vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale.

3. Sklepno

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da nepravilno vpisani zneski v vlagateljevem obrazcu »Predračun« ne predstavljajo (skladno z ZJN-3) odpravljivih računskih napak in da je v vlagateljevi ponudbi nejasno opredeljena vloga gospodarskega subjekta Woody, Tjaša Jenc s.p., Domžale. Posledično je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil na podlagi teh zaključkov, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-29/2024-1630-25 z dne 3. 12. 2024.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, da »naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev […] tako da predmetno javno naročilu odda vlagatelju« Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko odločitev o izbiri določene ponudbe (in torej odločitev o oddaji naročila) sprejme le naročnik (če se odloči za takšen zaključek javnega naročila) v postopku javnega naročanja (gl. drugi in tretji odstavek 90. člena ZJN-3), ne pa Državna revizijska komisija kot organ pravnega varstva. Državna revizijska komisija ima v postopku pravnega varstva kasatorična pooblastila in ne reformatoričnih pooblastil, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi (gl. prvi in drugi odstavek 39. člena ZPVPJN), ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev (o zaključku postopka oddaje javnega naročila) mora sprejeti. Revizija postopka namreč le preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika. (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-292/2014, 018-223/2018, 018-101/2019 in 018-204/2020).

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, zato taksa za predrevizijski in revizijski postopek upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN znaša dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z DDV), kar je 1.504,56 EUR, kot je to tudi navedel naročnik v pravnem pouku izpodbijane odločitve. Vlagatelj je bil torej za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 1.504,56 EUR in ne v višini 1.636.56 EUR, kot jo je dejansko vplačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN, kot potreben priznala (priglašen) strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.504,56 EUR, ni mu pa priznala priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo. Vlagatelj je namreč te stroške opredelil s sklicevanjem na Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), ki določa način vrednotenja, obračunavanja in plačila odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom za izvršene pravne storitve (gl. prvi odstavek 1. člena OT), čeprav vlagatelj v postopku pravnega varstva ni nastopal z odvetnikom, temveč sam.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 1.504,56 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

V vednost:
– Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran