018-006/2025 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem novega predanalitskega in novega analitskega sistema za biokemijske in imunokemijske preiskave s sistemom za pripravo demineralizirane vode«, začetega z vložitvijo zahtevka za revizijo vlagatelja MEDIS, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna WOLF THEISS – Podružnica v Sloveniji, Gosposvetska cesta 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 5. 2. 2025

odločila:

Predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 27. 12. 2024 objavil na portalu javnih naročil, pod št. objave JN009266/2024-EUe16/01, istega dne pa ga je objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 795729-2024.

Vlagatelj je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z vlogo z dne 14. 1. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je naročniku očital kršitve pri določitvi tehničnih zahtev in predlagal njihovo razveljavitev oziroma razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, dalje pa je predlagal tudi izdajo sklepa o zadržanju navedenega postopka. V zvezi s predlogom za zadržanje postopka je vlagatelj navedel, da bo moral naročnik na podlagi odločitve o zahtevku za revizijo (bodisi naročnika samega bodisi Državne revizijske komisije) najverjetneje spremeniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma ponoviti postopek, zato je po mnenju vlagatelja edino smiselno, da se postopek oddaje javnega naročila zadrži do odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije.

Naročnik je dne 17. 1. 2025 sprejel sklep, s katerim je postopek oddaje javnega naročila zadržal »do sprejema nadaljnje odločitve naročnika«. V obrazložitvi sklepa je navedel, da se je ob pregledu zahtevka za revizijo odločil ponovno preučiti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato bo postopek oddaje javnega naročila zadržal do sprejema nadaljnje odločitve.

Naročnik je dne 24. 1. 2024 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, dne 29. 1. 2025 pa je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku, vključno z vlagateljevim predlogom za zadržanje postopka ter naročnikovim sklepom o zadržanju postopka z dne 17. 1. 2025.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 1. 2025 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi (med drugim) vztraja pri navedbah, podanih v zvezi s predlogom za zadržanje postopka. Dalje v tej zvezi navaja še, da je naročnik zadnje odgovore na vprašanja zainteresiranih ponudnikov objavil dne 10. 1. 2025, četudi so mu bila vprašanja pravočasno (tj. do izteka roka za postavljanje vprašanje dne 17. 1. 2025 do 12.00 ure) zastavljena tudi po 10. 1. 2025. S takšnim ravnanjem je naročnik po zatrjevanju vlagatelja potencialne ponudnike prikrajšal za možnost prejema pojasnil glede zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Še več, v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik glede dveh v zahtevku za revizijo izpodbijanih zahtev navedel, da ju je umaknil, četudi odgovorov na vprašanja zainteresiranih ponudnikov v zvezi s spornima zahtevama na portalu javnih naročil (še) ni objavil, posledično pa z njima zainteresirani ponudniki niso bili seznanjeni.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve odstopljene dokumentacije uvodoma ugotavlja, da je naročnik s sklepom z dne 17. 1. 2025 predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila ugodil (le) delno, in sicer je postopek oddaje javnega naročila zadržal (le) »do sprejema nadaljnje odločitve naročnika«, posledično pa je s sprejemom »nadaljnje« odločitve naročnika, tj. odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 24. 1. 2025, odpadla pravna podlaga za zadržanje postopka iz navedenega naročnikovega sklepa. Ob dejstvu, da je vlagatelj (po vsebini smiselno) predlagal zadržanje postopka oddaje javnega naročila do pravnomočnosti odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o vlagateljevem predlogu v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik.

Po preučitvi odstopljene dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na njegovi strani, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Z navedenim sklepom se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema omenjenega predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju tega postopka odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko o zadržanju postopka poda svoje mnenje (prim. drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo v tej zvezi niso potrebne. Navedeno pravilo glede zadržanja sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila tako zagotavlja, da po vložitvi zahtevka za revizijo – razen v izjemnih primerih, izrecno določenih v zakonu – ne more priti do sklenitve pogodbe, posledično pa so lahko vsa naročnikova ravnanja, ki nasprotujejo zakonskim določbam, razveljavljena.

ZPVPJN pa naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu – razen v izjemnih primerih, določenih v zakonu – izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali da bi isti predmet javnega naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s pravnomočno odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila po 19. členu ZPVPJN je zato pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Da bi Državna revizijska komisija predlogu za zadržanje postopka ugodila, mora biti torej ugotovljeno, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Vendar vlagatelj v obravnavanem primeru ne podaja nobenih navedb, ki bi omogočale presojo, kakšne posledice bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko imelo za učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, niti v tej zvezi ne podaja morebitnih drugih konkretiziranih navedb. Vlagatelj tako navaja le, da bo moral naročnik na podlagi odločitve o zahtevku za revizijo najverjetneje spremeniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma ponoviti postopek, zato je po mnenju vlagatelja edino smiselno, da se postopek oddaje javnega naročila zadrži.

S temi navedbami pa vlagatelj predlog za zadržanje postopka utemeljuje na posledicah, ki bi jih morebitna ugoditev zahtevku za revizijo – s tem pa postopek pravnega varstva – lahko imela za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila, ne pa na posledicah, ki bi jih nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko imelo za učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Ker torej vlagatelj konkretnih okoliščin, ki bi se nanašale na učinkovitost njegovega pravnega varstva, ne navaja, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj predloga za izdajo sklepa o zadržanju navedenega postopka v dani zadevi ni uspel utemeljiti. Četudi se posamezna naročnikova ravnanja v smeri zadržanja postopka oddaje javnega naročila (npr. ustrezno dolgo podaljšanje roka za oddajo ponudb) v primeru vložitve zahtevka za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila nemalokrat res izkažejo za smiselna, pa posledice morebitne ugoditve zahtevku za revizijo niso razlog, na podlagi katerega bi lahko Državna revizijska komisija v skladu z 19. členom ZPVPJN ugodila vlagateljevemu predlogu.

Ob navedenem gre pojasniti še, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bo – ob dejstvu, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil – v nadaljevanju predmet presoje Državne revizijske komisije, v okviru katere bo Državna revizijska komisija (v primeru izpolnjenih procesnih pogojev) med drugim obravnavala tudi vlagateljeve navedbe v zvezi z naročnikovim podajanjem informacij zainteresiranim ponudnikom preko portala javnih naročil. V kolikor bo vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, bo postopek oddaje javnega naročila delno ali v celoti razveljavljen ali pa bo moral naročnik odpraviti kršitev (prim. drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pa pomeni, da bo moral naročnik svoja ravnanja uskladiti z zakonom že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb (t. i. razpisna faza). Posledično bodo kršitve naročnika v primeru ugoditve zahtevku za revizijo sanirane in bo vlagatelju (ter ostalim gospodarskim subjektom) dana možnost, da se za pridobitev javnega naročila potegujejo v drugačnih dejanskih okoliščinah oziroma ob drugačnih zahtevah naročnika, s tem pa možnost (ponovne) predložitve ponudbe v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ne bo obremenjena z (ugotovljenimi) kršitvami naročnika.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da učinkovitost pravnega varstva vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, izvedena v nasprotju z zakonom.

Ker Državna revizijska komisija glede na navedeno ni ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, skladno z 19. členom ZPVPJN ni ugodila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



Predsednica senata:
Dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– vlagatelju – po pooblaščencu,
– naročniku,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran