018-161/2024 Dom Dr. Jožeta Potrča Poljčane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Center integrirane dolgotrajne oskrbe Majšperk« (gradnja)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Medicoengineering d.o.o., podjetje za projektiranje, inženiring, izvajanje in vodenje investicijskih projektov, Prevale 1, Trzin, ki jo zastopa Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom Dr. Jožeta Potrča Poljčane, Zgornje Poljčane, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), 31. 1. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« št. 430-0009/2024-29 z dne 4. 12. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 26. 8. 2024, pod št. objave JN006004/2024-SL1/01, s tremi popravki.

Naročnik je 4. 12. 2024 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila št. 430-0009/2024-29, s katero je ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal ponudniku GIC Gradnje, gradbeništvo, izvajanje in inženiring d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik z Odločitvijo v zvezi z oddajo javnega naročila št. 430-0009/2024-21 z dne 14. 11. 2024 predmetno javno naročilo predhodno že oddal izbranemu ponudniku. Ker pa ga je vlagatelj (po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) opozoril na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika in na nepravilno ocenjevanje ponudbe izbranega po Merilu 3, je prvotno odločitev razveljavil in pristopil k ponovnemu pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Na podlagi opravljene preverbe je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in pravilno ocenjena, zato je ponovno izbral izbranega ponudnika.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 11. 12. 2024 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je obrazložitev izpodbijane odločitve neustrezna in nezakonita. Obrazložitev ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudb vsakega neuspešnega ponudnika, poleg tega naročnik ni navedel značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, niti ni obrazložil, kako je na podlagi postavljenih meril ponudbe med seboj razvrstil, primerjal in ocenjeval ter tako prišel do izbire ponudnika. Naročnik je navedel le, da je pri banki izbranega ponudnika preveril informacije o odprtih računih in ugotovil, da je zavarovanje za resnost ponudbe ustrezno, da je pri preverbi referenčnega posla pri referenčnem naročniku in po pridobitvi njegove pisne potrditve ugotovil, da je bil izkazan referenčni posel po Merilu 3 v prvotni odločitvi pravilno ovrednoten ter da je pri ponovni presoji ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba dopustna in v skladu z merili najugodnejša. Naročnik ni obrazložil, zakaj je zavrnil ponudbe preostalih ponudnikov, prav tako ni navedel prednosti izbrane ponudbe oziroma ni obrazložil, kako in zakaj se je na podlagi meril odločil, da bo javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj opozarja na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-081/2023 in 018-090/2023 in zatrjuje, da mora naročnik pri vsakem merilu obrazložiti, koliko točk je prejela posamezna ponudba in zakaj oziroma kateri so tisti razlogi, zaradi katerih ponudnik ni prejel predvidenega števila točk. Glede na navedeno, zatrjuje vlagatelj, ne more preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil vnaprej določena merila in / ali jih je uporabil na način, kot so bila opisana v razpisni dokumentaciji, prav tako ne more ugotoviti, ali je naročnik preostale ponudbe štel za dopustne ali ne. Vlagatelju in ostalim ponudnikom je na ta način onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Četudi je prvotna odločitev naročnika pravilno obrazložena, se naročnik nanjo ne more sklicevati, saj jo je razveljavil in jo je potrebno obravnavati tako, kot da ni bila nikoli sprejeta. Vlagatelj navaja, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik pri referenčnem naročniku referenco sicer preverjal, vendar opozarja, da referenca ni ustrezna, pri čemer sta bila v zvezi s potrditvijo reference storjena kaznivo dejanje in prekršek. Vlagatelj povzema način uporabe Merila 3 in navaja, da je moral biti referenčni posel zaključen (»izdan je bil končni račun / situacija in vse obveznosti so s strani referenčnega naročnika poravnane«). Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel referenco, opravljeno za Dom upokojencev Ptuj, in sicer »Izgradnjo enote Žabjek, pri čemer je navedel tudi datum s strani referenčnega naročnika plačila končne situacije - to je 19. 1. 2024. Zakonita zastopnica referenčnega naročnika (V. Š.) je med drugim potrdila, da je bil referenčni posel zaključen, in sicer z izdajo končne situacije in plačilom obveznosti, ki so za referenčnega naročnika zapadle v plačilo. Vlagatelj zatrjuje, da navedena potrditev ne izkazuje, da je bil referenčni posel zaključen, zaradi česar izbrani ponudnik ne bi smel prejeti 5 točk po Merilu 3. Pogodba št. JN0002/2022-7 za izvedbo GOI del na objektu novogradnje Doma upokojencev Ptuj z dne 10. 3. 2022, ki je bila sklenjena med referenčnim naročnikom in izbranim ponudnikom ter njegovim partnerjem, v podčlenu 11.9 Splošnih pogojev določa, da se izvedba obveznosti izvajalca ne šteje kot dokončana, dokler inženir izvajalcu na izda Potrdila o izvedbi, ki vsebuje datum, ko je izvajalec izvršil svoje obveznosti po pogodbi. Iz Pogodbe tudi izhaja, da je bila za zavarovanje pogodbenih obveznosti iz referenčnega posla dogovorjena predložitev garancije za dobro izvedbo del v višini 5 %, poleg tega so bila dogovorjena tudi zadržana sredstva v višini 5 % pogodbene vrednosti. Glede vračila zadržanih sredstev je v podčlenu 14.9 Splošnih pogojev določeno, da bo plačilo zadržanega zneska izvedeno v roku skladno s podčlenom 14.7 Posebnih pogojev pogodbe. Iz vsega navedenega izhaja, da mora izvajalec, ko je z vsemi deli po Pogodbi zaključi in prejme Potrdilo o izvedbi, inženirju predložiti končni obračun, v katerem mora navesti celotno vsoto, do katere je upravičen po Pogodbi, med drugim tudi višino zneska zadržanih sredstev, kot to določa podčlen 14.12 Posebnih pogojev pogodbe. Navedeni znesek mora biti potrjen s strani inženirja, ki na podlagi navedenega izda potrdilo o končnem plačilu in šele nato referenčni naročnik lahko izvede plačilo oziroma vračilo zadržanih sredstev. Navedeno pomeni, da vse obveznosti izbranega ponudnika po Pogodbi še niso izpolnjene, ker dela še niso v celoti zaključena in končni obračun še ni mogel biti izdan niti potrjen s strani nadzora. Glede na pravila o vračilu zadržanih sredstev gre sklepati, da izbrani ponudnik še ni odpravil vseh napak po Pogodbi in s tem ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti. Po drugi strani vse obveznosti s strani referenčnega naročnika še niso izpolnjene, saj še vedno razpolaga z zadržanimi sredstvi. Navedeno, zatrjuje vlagatelj, lahko potrdi tudi priča - nadzornik, imenovan s strani družbe Projekt d.d. Nova Gorica - v ta namen vlagatelj predlaga izvedbo ustne obravnave. V primeru, če naročnik z izvedbo ustne obravnave ne bo soglašal, pa vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija na podlagi 32. člena ZPVPJN družbo Projekt d.d. Nova Gorica pozove, naj pojasni, ali je bil končni obračun izdan in z njihove strani potrjen in ali so bile vse obveznosti s strani izbranega ponudnika resnično izpolnjene. Vse navedeno tudi dokazuje, da je izjava zakonite zastopnice referenčnega naročnika, da je referenčni posel zaključen, neresnična, s čimer je podan sum storitve kaznivega dejanja 235. člena KZ-1 - ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Na drugi strani iz ERAR aplikacije izhaja, da je referenčni naročnik z nakazilom 19. 1. 2024 izbranemu ponudniku poravnal obveznosti za situacijo, ki je bila izdana novembra 2023 v višini 123.843,47 EUR, ni pa poravnal zneska končnega obračuna, kot je to navedel v obrazcu predračuna za Merilo 3, saj slednji še ni bil izdan. Z navedenim je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo, s čimer je storil prekršek po peti točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3, kar je na podlagi g) točke šestega odstavka 75. člena izključitveni razlog. Vlagatelj še opozarja naročnika, da bi lahko zaradi navedene goljufije izgubil evropska sredstva za izvedbo predmetnega posla.

Izbrani ponudnik se je 17. 12. 2024 izjasnil o vlagateljevih navedbah. Najprej zavrača očitek, ki se nanaša na (ne)obrazloženost odločitve. Navaja, da iz obrazložitve prvotne odločitve izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil po merilih in jih predhodno pregledal z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmeta, nato pa preveril razloge za izključitev in izpolnjevanje pogojev zgolj pri najugodnejšem ponudniku. V obrazložitvi prve odločitve je podrobno opisal razvrščanje ponudb glede na postavljena merila. Obenem je pojasnil, da v okviru Merila 3 vlagatelju ni dodelil točk, saj je priglasil referenco, ki ne ustreza zahtevani klasifikacijski številki 11302 (Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene namene). Po izdaji prve odločitve je naročnik s strani vlagatelja prejel opozorilo o nezakonitem ravnanju naročnika, ki se nanaša na ustreznost zavarovanja za resnost ponudbe izbranega ponudnika in v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika na podlagi Merila 3. Vlagatelj pri tem ni oporekal naročnikovi odločitvi, da mu v okviru Merila 3 točke ne pripadajo, ne nasprotuje pa ji niti v zahtevku za revizijo. Na podlagi vlagateljevega opozorila je naročnik razveljavil prvo odločitev in postopek vrnil v fazo pregleda dopustnosti izbrane ponudbe, saj sta se predmet opozorila in poziv na ponovno preverbo nanašala le na izbrano ponudbo. Po ponovni preverbi je naročnik izdal izpodbijano odločitev, v kateri se je oprl na predhodne ugotovitve preverjanja ponudb, pri čemer je obrazložil potek dodatnega preverjanja dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in njene razvrstitve v okviru meril, ki ju je izvedel v okviru vlagateljevega opozorila. Četudi je naročnik prvo odločitev razveljavil, pa iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da njegove ugotovitve, do katerih je prišel v okviru razvrstitve ponudb iz prve odločitve, niso upoštevne. Naročnik je v izpodbijani odločitvi izrecno navedel, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil z 92,77 točkami, kar izhaja tudi iz prve odločitve, število točk za preostale ponudnike pa je razvidno iz ostalih delov prve obrazložitve. Iz izpodbijane odločitve poleg tega jasno izhaja, da je bila predmet dodatne preverbe zgolj izbrana ponudba. Vlagatelj se tako zgolj spreneveda, da ne ve, kako je naročnik razvrstil ponudbe oziroma izbral najugodnejšega ponudnika. Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja vsa relevantna dejstva in prilaga tudi dokaze, kar kaže na to, da je izpodbijana odločitev obrazložena tako, da je bilo vlagatelju omogočeno zavarovanje njegovih pravic. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na referenco »Izgradnja enote Žabjek«, za katero ga je naročnik ocenil s 5 točkami. Povzema naročnikove zahteve in navaja, da iz njih ne izhaja, da naj bi se štel referenčni posel za zaključenega, ko bi bilo izdano Potrdilo o izvedbi, saj je za zaključek referenčnega posla pomembno le, da je izdan končni račun / situacija, kar je v bilo storjeno in da so vse obveznosti referenčnega naročnika do izvajalca poravnane, kar prav tako drži. Vlagatelj poskuša prikazati, da je treba zaradi specifike FIDIC pogodbe zaključek posla interpretirati z izdajo Potrdila o izvedbi. Če naročnik tega ni zapisal na ta način, je takšna interpretacija zmotna. Poleg tega FIDIC pogodbe razlikujejo med dvema vrstama potrdil, ki ju izda inženir, in sicer med Potrdilom o prevzemu in Potrdilom o izvedbi. V rdeči in rumeni FIDIC knjigi se prevzem del izvede s Potrdilom o prevzemu. Dolžnost prevzema nastopi, ko so dela končana in ko so opravljeni preskusi ob dokončanju. Dela se štejejo za dokončana takrat, ko so dokončana vsa dela, ki so v Pogodbi navedena kot potrebna za dele ali odseke, nedokončana pa lahko ostanejo dela, ki ne vplivajo v veliki meri na uporabo. Podčlen 8.2 Splošnih pogojev rdeče in rumene knjige določa pojem, »da jih šteje za dokončane za namene prevzema«, kar nakazuje, da je pravni standard dokončanja del pri vprašanju prevzema drugačen kakor v zvezi z drugimi vprašanji Pogodbe (na primer pri izdaji Potrdila o izvedbi itd.). Pred prevzemom naročnik nima pravice uporabljati objekt ali katerikoli njegov del. Potrdilo o prevzemu ima z vidika klasičnega gradbenega prava naravo primopredaje. Potrdilo o prevzemu se izda torej po tem, ko izvajalec poda Izjavo o dokončanju pogodbenih del. FIDIC Pogodba med drugim tudi določa, da ima izvajalec pravico zahtevati od inženirja izdajo Potrdila o prevzemu za del objekta, ki ga je naročnik začel uporabljati, kar ustreza dejanski primopredaji, ki jo določa 112. uzanca Posebnih gradbenih uzanc. Potrdilo o izvedbi pa inženir izda ob zaključku vseh pogodbenih aktivnosti, in sicer potem, ko preteče rok za reklamacijo napak oziroma ko izvajalec odpravi vse v roku za reklamacijo napak pravočasno opažene in notificirane napake. Če bi Potrdilo o izvedbi želeli vključiti v institut klasičnega gradbenega prava, bi bilo izdano po tem, ko izteče jamčevalni rok za odpravo napak. Torej bi bilo ob primopredaji izdano Potrdilo o prevzemu, po izteku roka za odpravo napak pa bi bilo izdano Potrdilo o izvedbi del. V primeru spornega referenčnega posla je inženir izdal dve Potrdili o prevzemu, saj je bil prevzem izveden v dveh delih. Po prevzemu in izdaji Potrdila o prevzemu pa za izvedena dela teče rok za reklamacijo napak. Ker se rok za reklamacijo napak še ni iztekel, Potrdila o izvedbi inženir še ni smel izdati. V primeru referenčnega posla je naročnik za zavarovanje pogodbenih obveznosti zahteval predložitev garancije za dobro izvedbo del v višini 5 % in zadržana sredstva v višini 5 % pogodbene vrednosti. Glede na podčlen 14.3 se bodo zadržana sredstva sprostila, ko bo potekel rok za reklamacijo napak. Navedeno je pravilno in sledi značilnostim FIDIC pogodbe, ki ne pozna garancije za odpravo napak. V primeru referenčnega posla imajo torej zadržana sredstva vlogo finančnega zavarovanja za odpravo napak. Ko so izpolnjeni pogoji, se zadržana sredstva spremenijo v obveznost naročnika za plačilo. Če je naročnik pri presoji, ali je referenčni posel zaključen, upošteval le zapadle obveznosti, s tem ni spreminjal postavljene zahteve. Referenčni naročnik je potrdil, da nima nezapadlih obveznosti do izvajalca, s čimer je potrdil to, kar je bilo zahtevano - to je, da ne obstajajo obveznosti, ki bi jih referenčni naročnik imel do izvajalca. Glede na pojasnjeno naravo zadržanih sredstev pri referenčnem poslu, izvajalec nima pravice zahtevati plačila zadržanih sredstev vse dokler se ne bo iztekel rok za reklamacijo napak. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da končni obračun še ni bil izdan, pri čemer poudarja, da naročnik pri Merilu 3 ni zahteval, da bi moral biti izdan končni obračun, ampak le, da je bil izdan končni račun oziroma končna situacija. Tudi iz podčlena Posebnih pogojev pogodbe izhaja, da tudi referenčni naročnik končni obračun razume kot končno situacijo. Končna situacija je bila v konkretnem primeru izdana, zato je tudi ta del zahteve naročnika iz Merila 3 izpolnjen. Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov za sestavo te vloge.

Naročnik je z dokumentom št. 430-0009/2024-37 z dne 24. 12. 2024 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača očitek, ki se nanaša na neobrazloženost odločitve. Pojasnjuje, da je v tem postopku sprejel tri odločitve. V prvi odločitvi, v kateri je prav tako izbral izbranega ponudnika, je navedel, da je prejete ponudbe razvrstil po merilih, jih predhodno pregledal z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmeta javnega naročila, nato pa preveril, ali obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in ali so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. V obrazložitvi prve odločitve je podrobno opisal razvrščanje ponudb glede na postavljena merila, obenem je tudi pojasnil, da v okviru Merila 3 vlagatelju ni dodelil točk, saj je ugotovil da izkazana referenca ne ustreza zahtevani kvalifikacijski številki 11302 (Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene namene). Po izdaji prvotne odločitve je s strani vlagatelja prejel opozorilo o nezakonitem ravnanju v delu, ki se nanaša na ustreznost zavarovanja za resnost ponudbe izbranega ponudnika in v delu, ki se nanaša na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po Merilu 3. Zato je razveljavil prvotno odločitev in postopek vrnil v fazo pregleda dopustnosti izbrane ponudbe, saj se je opozorilo nanašalo le na izbrano ponudbo, kar izhaja iz šestega odstavka izpodbijane odločitve. Naročnik zatrjuje, da ni posegel v proces preverjanja in razvrščanja vseh ponudnikov iz prvotne odločitve, temveč le v presojo ponudbe izbranega ponudnika. Poleg tega se je v obrazložitvi skliceval na prvotno odločitev, v kateri je bila ugotovljena dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, navedeno pa je bilo tudi, da je ponudba izbranega ponudnika ocenjena z največ, to je 92,77 točkami. Ponudniki so tako lahko preverili razvrstitev ponudb po merilih, posamezno število točk v okviru vsakega merila za vsakega posameznega ponudnika oziroma razloge za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Naročnik v nadaljevanju zavrača tudi očitek, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika sporno referenco in njeno ocenjevanje v okviru Merila 3. Navaja, da je bilo zanj, ki ni strokovnjak iz področja gradbene zakonodaje, pomembno, da je posel iz reference zaključen na način, da je izdan končni račun in da so vse obveznosti s strani referenčnega naročnika poravnane (seveda vse zapadle obveznosti). Če je določen del sredstev zadržan, ker služi kot instrument zavarovanja, seveda ni bil izplačan oziroma ni zapadel v plačilo. Referenčni naročnik mu je z odgovorom z dne 28. 11. 2024 (elektronska pošta) potrdil, da je referenčni posel zaključen, in sicer z izdajo končne situacije in plačilom obveznosti, ki so zapadle v plačilo. Hkrati je referenčni naročnik z istim odgovorom potrdil tudi ustreznost časovne komponente reference in umestitve referenčne novogradnje v zahtevano klasifikacijsko kategorijo. Naročnik navaja, da se v razpisni dokumentaciji ni spuščal v podrobnosti, ki bi se nanašale na izdajanje Potrdila o izvedbi in na razliko med posli, ki so končani po določilih klasične gradbene pogodbe in posli, ki so končani po določilih FIDIC pogodbe. Navedbe vlagatelja, da ima referenčni naročnik še vedno 364.654,98 EUR zadržanih sredstev do izbranega dobavitelja, glede na potrditev referenčnega naročnika o plačilu zapadlih obveznosti ter ob podani obrazložitvi izbranega ponudnika v izjasnitvi, zato ne vplivajo na pravilnost odločitve. Če so sredstva ostala neizplačana, ker služijo zavarovanju pogodbenih obveznosti, bi bilo nerazumno zahtevati, da se izplačajo ob končanju gradnje. Sklepanje vlagatelja, da izbrani ponudnik še ni opravil vseh napak je posledično neutemeljeno in sloni na ugibanju. Zato naročnik smatra vlagateljevo zahtevo, naj Državna revizijska komisija izbranega ponudnika pozove k predložitvi potrdila o izvedbi, dokumenta o poravnavi končnih obveznosti na podlagi 14.12 podčlena Posebnih pogojev pogodbe FIDIC ter na s strani nadzornika potrjen končni obračun oziroma situacijo, kot širjenje postavljenih zahtev. Zatrjuje, da je njegova zahteva jasna - po Merilu 3 je točke namenil referenčnemu poslu, ki je bil zaključen na način, da je bil izdan končni račun oziroma končna situacija in da so bile vse obveznosti s strani referenčnega naročnika poravnane, pri čemer ni zahteval niti potrdila o izvedbi niti dokumenta o poravnavi končnih obveznosti niti izvedbe plačil nezapadlih obveznosti. Naročnik zato zavrača predložitev s strani vlagatelja zahtevanih dokumentov ter nasprotuje tudi zaslišanju nadzornika.

Vlagatelj se je 14. 11. 2024 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in očitkih iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da se razveljavitev odločitve lahko nanaša le na celotno odločitev in da se v tem primeru postopek javnega naročanja vrne v fazo ponovnega ocenjevanja ponudb. V obravnavanem primeru naročnik priznava, da je preverjal le zatrjevana dejstva iz predloga za spremembo odločitve, ni pa izvedel ponovnega ocenjevanja ponudb in ni preveril ustreznosti zagotavljanja zahtev glede predmeta javnega naročila niti izpolnjevanja postavljenih pogojev. Poleg tega naročnik v odločitvi ni zapisal niti, kateri referenčni posel je preverjal. Pri tem največjo pomanjkljivost predstavlja dejstvo, da vlagatelj zaradi neobrazloženosti odločitve ni mogel preveriti, ali je postopek ocenjevanja izvedel skladno s postavljenimi merili in na enoten način za vse ponudnike. Zato mu je bilo onemogočeno, da bi se lahko opredelil do konkretnih razlogov za zavrnitev svoje ponudbe in izbiro izbrane ponudbe. Poleg tega ni mogel vedeti, da naročnik razveljavljeno odločitev še vedno šteje za obstoječo. Vlagatelj opozarja, da ne more preveriti utemeljenosti nove odločitve, če teh podatkov v odločitvi ni. Zatrjuje, da (za razliko od izbranega ponudnika) še vedno ne ve, na katerem mestu je njegova ponudba. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik in naročnik zmotno trdita, da zahteva po poravnanih obveznostih vključuje le zapadle obveznosti in ne vseh pogodbenih obveznosti. Naročnik s takšno interpretacijo spreminja postavljene zahteve. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in navaja, da dejstvo, da so bila v obravnavanem primeru zadržana sredstva dokazuje, da vsa dela po Pogodbi še niso bila v celoti izvedena. Po določilih FIDIC pogodbe končna situacija ne pomeni zaključka pogodbenih obveznosti, temveč le delni obračun, ki mora biti potrjen s strani nadzora in šele nato vključuje vse obveznosti, vključno z vračilom zadržanih sredstev. Glede na to, da je razpisna dokumentacija zahtevala, da se za končan referenčni posel šteje izdaja končnega računa / situacije, poleg tega so morale biti poravnane vse naročnikove obveznosti, je edini logičen zaključek, da je posel zaključen, ko je izdan končni račun oziroma obračun in se obe stranki dogovorita o končnem plačilu, pri čemer ne smejo ostati sporne postavke. Vlagatelj še opozarja, da mu naročnik dokazil, ki jih je k izjasnitvi predložil izbrani ponudnik, ni posredoval, s čimer je kršil načelo kontradiktornosti. Zatrjuje, da ima referenčni naročnik zadržana sredstva, ker izbrani ponudnik še ni izpolnil vseh obveznosti po Pogodbi (ni odpravil vseh napak), kot to izhaja iz 14.9 podčlena Splošnih pogojev Pogodbe FIDIC. Logično je, da posel, ki ni končan iz razloga, ker izvajalec še vedno odpravlja napake, ni kakovostno, pravočasno in strokovno zaključen, saj se ne ve, ali bo izvajalec ugotovljene napake odpravil. Zakonita zastopnica referenčnega naročnika pa je tudi sicer v odgovoru na vlagateljevo preverjanje navedla, da je referenčni posel še vedno v fazi odpravljanja napak (vlagatelj prilaga elektronsko sporočilo, ki ga je 11. 12. 2024 prejel od zakonite zastopnice referenčnega naročnika). Navaja še, da je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo o tem, da je bila izdana končna situacija, pri čemer je k izjasnitveni vlogi predložil dokument »Končna situacija št. 23-IRS-0164«, ki pa mu ga naročnik ni posredoval. Vlagatelj zato zahteva, da se mu naveden dokument posreduje in zatrjuje, da je naveden dokument ponarejen, kar je razvidno že iz razmika črk.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji 13. 1. 2025 odstopil vlogo, s katero se je opredelil do s strani referenčnega naročnika prejete dokumentacije v zvezi s sporno referenco. Kot navaja, je šele 9. 1. 2025 s strani zakonite zastopnice referenčnega naročnika pridobil celoten dokument »Končna situacija št. 23-IRS-0164«, ki jo prilaga. Navaja, da je prejeta dokumentacija na prvi strani res označena kot »Končna situacija št. 23-IRS-0164«, vendar je oznaka brez podpore v vsebini preostalega dokumenta, kjer je ista situacija označena kot »vmesna situacija«, »Obračun za mesec November 2023« in kot »20. začasna situacija November 2023«.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je obrazložitev izpodbijane odločitve neustrezna in nezakonita, saj ne vsebuje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe niti razlogov za zavrnitev ponudb preostalih ponudnikov, poleg tega naročnik ni pojasnil, kako je ponudbe ocenil v okviru meril. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik za referenco »Izgradnja enote Žabjek« ne bi smel prejeti 5 točk po Merilu 3, saj referenčni posel še ni zaključen.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik pred izpodbijano odločitvijo predmetno javno naročilo že oddal izbranemu ponudniku (Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila št. 430-0009/2024-21 z dne 14. 11. 2024). Naročnik je nato 22. 11. 2024 navedeno odločitev razveljavil z Odločitvijo v zvezi z oddajo javnega naročila št. 430-0009/2024-22, pri čemer je v obrazložitvi zapisal, da je pred pravnomočnostjo predhodne odločitve ugotovil, da mora zaradi odprave morebitne nezakonitosti ponovno pristopiti k pregledu prejetih ponudb. Naročnik je novo (izpodbijano) odločitev sprejel 4. 12. 2024 (dokument št. 430-0009/2024-29), iz nje pa izhaja, da je preveril le ponudbo izbranega ponudnika. Ker je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega dopustna ter ob upoštevanju meril tudi najugodnejša, je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku.

Pravno podlago za razveljavitev že sprejete odločitve predstavlja šesti odstavek 90. člena ZJN-3, ki v prvi in drugi povedi določa:

»Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena.«.

V skladu s citiranim določilom naročniku ni treba vztrajati pri že sprejeti odločitvi, saj jo lahko, če ugotovi, da so se v postopku oddaje javnega naročila zgodile kršitve, vse do njene pravnomočnosti spremeni in sprejme novo odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila.

Iz citiranega določila tudi izhaja, da naročnik pri uporabi pooblastila iz prve povedi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sprejme dve odločitvi, in sicer 1.) odločitev, da prejšnja odločitev več ne obstaja, in 2.) novo odločitev o oddaji javnega naročila. Če namreč želi naročnik svojo odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej odpraviti, saj bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila slednja pravno ne obstaja več, vendar pa mora naročnik sprejeti še novo, meritorno odločitev o oddaji naročila, s katero nadomesti prejšnjo odločitev, ta pa predstavlja zaključek postopka oddaje javnega naročila. S tem, ko naročnik odloči, da predhodna odločitev o oddaji naročila ne obstoji več, postopek javnega naročanja pravno in dejansko vrne v fazo (ponovnega) pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik lahko odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme hkrati (z eno odločitvijo), lahko pa ti dve odločitvi sprejme tudi ločeno. Naročnik je v obravnavanem primeru (kar med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo) navedeni odločitvi sprejel ločeno (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-274/2015, 018-102/2019, 018-072/2021, 018-019/2024 in 018-151/2024).

V postopku oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik torej sprejel tri odločitve. Vlagatelj in naročnik se strinjata v tem, da prva odločitev (št. 430-0009/2024-21 z dne 14. 11. 2024) vsebuje jasna in konkretna (pravna in dejanska) dejstva, ki odločitev utemeljujejo. Vlagatelj in naročnik sta si edina v tem, da je iz navedene odločitve razvidno, da je naročnik prejete ponudbe razvrstil in jih pregledal z vidika ustreznosti ponujenega predmeta, nato pa preveril, ali obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in ali so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. V obrazložitvi je naročnik opisal tudi razvrstitev ponudb glede na postavljena merila. Z drugo odločitvijo (št. 430-0009/2024-22 z dne 22. 11. 2024) je naročnik (v celoti) razveljavil prvo odločitev, pri čemer se je zavezal, da bo izvedel ponovni pregled in preverbo prejetih ponudb in nato sprejel novo odločitev. Naročnik je tretjo / izpodbijano odločitev (št. 430-0009/2024-29) sprejel 4. 12. 2024. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik (kot bo podrobneje razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) tokrat preveril le dopustnost in pravilnost ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika, in sicer v tistih spornih delih, na katere ga je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika opozoril vlagatelj.

Čeprav med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je prva odločitev naročnika pravilno obrazložena, se naročnik nanjo more sklicevati, saj je bila z drugo odločitvijo v celoti razveljavljena in posledično pravno ne obstaja več. Zato se ni mogoče strinjati z naročnikom, da je z drugo odločitvijo razveljavil le tisti del prvotne odločitve, ki se nanaša na izbiro izbranega ponudnika (oziroma da je postopek vrnil le v fazo pregleda dopustnosti in ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika) in da naročnik z navedenim ni posegel tudi v proces preverjanja in razvrščanja ponudb preostalih ponudnikov. Naročnik je z drugo odločitvijo v celoti razveljavil prvo odločitev o oddaji javnega naročila, pri čemer je v izreku izrecno zapisal, … »da bo pristopil k ponovnemu pregledu in preverbi ponudb in v zakonskem roku 90 dni od roka za oddajo ponudb sprejel novo odločitev«…., v obrazložitvi navedene odločitve pa je tudi navedel »da mora zaradi odprave morebitne nezakonitosti svoje odločitve ponovno pristopiti k pregledu in preveritvi prejetih ponudb«, s tem pa je postopek oddaje predmetnega javnega naročila pravno in dejansko vrnil v fazo (ponovnega) pregleda in ocenjevanja (vseh prejetih) ponudb.

90. člen ZJN-3 vsebuje splošna pravila o tem, kaj mora vsebovati odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo. Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da sprejme naročnik odločitev o oddaji javnega naročila najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, pri čemer mora ta odločitev vsebovati:

- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, (med drugim) odraža tudi načelo transparentnosti javnega naročanja. Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da so postopki javnega naročanja po ZJN-3 javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Navedena določba je bistvena tudi za zagotavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ponudnikov (9. člen ZJN-3), saj šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-059/2022, 018-113/2022, 018-011/2023, 018-034/2023, 018-081/2023, 018-090/2023 …) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev (prim. tudi odločitev SEU v zadevi št. T- 536/11, točka 53), pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki njegovo odločitev utemeljujejo.

Navedeno v obravnavanem primeru, ko je naročnik (kot bo podrobneje razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) poleg merila cene določil tudi druga merila za izbor najugodnejše ponudbe, pomeni, da mora odločitev o oddaji javnega naročila, poleg razvrstitve ponudnikov glede na merila, vsebovati tudi utemeljitev takšne razvrstitve in konkretne razloge za točkovanje ponudb glede na postavljena merila. Ta dolžnost naročnika izhaja tudi iz sedmega odstavka 84. člena ZJN-3, ki določa, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. To pa pomeni, da mora naročnik pri vsakem merilu obrazložiti, koliko točk je prejela posamezna ponudba in zakaj oziroma kateri so tisti razlogi, zaradi katerih posamezen ponudnik ni prejel predvidenega števila točk. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj so razlike med ponudbenimi cenami (vsaj) pri prvih treh cenovno najugodnejših ponudnikih zelo majhne, kar pomeni, da bo(sta) na izbiro očitno vplivali preostali dve merili. Ali je povzetek ustreznih razlogov v posamezni odločitvi o oddaji javnega naročila zadosten, je tako treba presoditi v vsakokratnem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Naročnik je v točki 2.3 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe) napovedal, da bo izbira najugodnejše ponudbe potekala po kriteriju ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer:

»Kot ekonomsko najugodnejša bo ugotovljena ponudba, ki bo dosegla največ točk po merilih v nadaljevanju:

Merilo 1: Ponudbena cena
Utež: 0,9

Ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ponudbeno ceno bo točkovan z 90 točkami. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno manj točk, po naslednji formuli T1= najnižja ponudbena cena x 90 / ponudbena cena ocenjevanega ponudnika

Merilo 2: Bonitetna ocena
Utež: 0,05

Upošteva se bonitetna ocena po merilu Basel II, ki temelji na podatkih poslovanja za leto 2023. Ponudnik mora imeti najmanj bonitetno oceno SB 6.

Ponudnik z bonitetno oceno SB 6 po tem merilu prejme 0 točk.
Ponudnik z bonitetno oceno SB 5 po tem merilu prejme 1 točko.
Ponudnik z bonitetno oceno SB 4 po tem merilu prejme 2 točki.
Ponudnik z bonitetno oceno SB 3 po tem merilu prejme 3 točke.
Ponudnik z bonitetno oceno SB 2 po tem merilu prejme 4 točke.
Ponudnik z bonitetno oceno SB 1 po tem merilu prejme 5 točk.

Upošteva se bonitetna ocena ponudnika, ki v ponudbi prevzema najmanj 50 % vrednosti GOI del. V primeru skupine dveh ponudnikov, v kateri vsak partner prevzema 50 % GOI del, se upošteva bonitetna ocena vodilnega partnerja.

Merilo 3: Referenca za novogradnjo objektov s kvalifikacijsko številko 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
Utež: 0,05

Upoštevajo se reference v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, ki jih ima ponudnik (v skupini subjektov vodilni ponudnik) kot glavni izvajalec.

Za referenčni posel štejejo izključno novogradnje po zahtevani klasifikaciji.

Naročnik bo točke po tem merilu pripoznal za referenčni posel, ki je bil v predmetnem obdobju zaključen (izdan je bil končni račun / situacija in vse obveznosti so s strani referenčnega naročnika poravnane). Naročnik si pridržuje pravico referenco preveriti pri referenčnem naročniku in ga zaprositi za oceno referenčnega posla. Referenca bo pripoznana, v kolikor bo referenčni posel s strani referenčnega naročnika ocenjen za kakovostnega, pravočasnega in strokovnega, pri čemer mora prejeta ocena znašati najmanj 4 na lestvici od 1 do 5 (pri čemer je ocena 1 nezadostno in ocena 5 odlično).

Ponudnik, ki bo izkazal referenco v največji višini (brez DDV) bo točkovan s 5 točkami. Ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno manj točk.«

Na vpogleda v izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila z dne 4. 12. 2024 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preveril le ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je navedel:

- da je pri banki izbranega ponudnika (OTP banka d.d.) pridobil informacijo, da ima izbrani ponudnik trenutno pri tej banki odprta dva računa, pri čemer oba računa trenutno ostajata aktivna, vsi novi prilivi pa se (kot posledica nedavne združitve SKB in Nove KBM d.d.) avtomatično preusmerijo na nov račun OTP banke d.d., zato je zavarovanje za resnost ponudbe ustrezno podano,
- da je s poizvedbo pri referenčnem naročniku, s strani zakonitega zastopnika referenčnega naročnika prejel pisno potrditev reference, da je izkazan referenčni posel po Merilu 3 v svoji prvotni odločitvi pravilno ovrednotil in
- da je v ponovni preverbi ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba tega ponudnika dopustna in v skladu z merili predmetnega javnega naročila tudi najugodnejša.

Vlagatelj zato pravilno navaja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje niti najosnovnejših podatkov, ki jih določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3 oziroma ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudb vsakega neuspešnega ponudnika, niti (vseh) značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, ravno tako pa naročnik tudi ni obrazložil, kako je prejete ponudbe medsebojno razvrstil, primerjal in ocenjeval ter tako prišel do izbire najugodnejšega ponudnika. Zato vlagatelj tudi upravičeno navaja, da na podlagi takšne pomanjkljive obrazložitve ne more preveriti, na katero mesto se je uvrstila njegova ponudba, prav tako ne more ugotoviti niti tega, katere ponudbe so (ne)dopustne ter da mu je posledično onemogočeno, da bi se lahko opredelil do razlogov za zavrnitev svoje ponudbe.

Na navedeno ne more vplivati niti zatrjevanje izbranega ponudnika in naročnika, da se vlagatelj zgolj spreneveda in da mu je znana razvrstitev oziroma ocenjevanje vseh prejetih ponudb. Četudi bi bilo temu res tako in čeprav naročnik zatrjuje, da je prvo odločitev razveljavil zgolj zaradi vlagateljevega opozorila (ki se je nanašalo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s predloženim zavarovanjem za resnost ponudbe in na nepravilno ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po Merilu 3), ostaja dejstvo, da prvotna (prva) odločitev pravno ne obstaja več, izpodbijana odločitev pa, kot že izhaja iz te obrazložitve, ni pripravljena v skladu z zakonsko določbo iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 oziroma ne vsebuje niti razlogov za zavrnitev ponudb vsakega neuspešnega ponudnika, niti značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, naročnik pa tudi ni obrazložil, kako je prejete ponudbe medsebojno razvrstil, primerjal in ocenjeval ter tako prišel do izbire najugodnejšega ponudnika. Poleg tega iz obrazložitve ni razviden podatek o tem, katere ponudbe so dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (naročnik je v obravnavanem primeru prejel šest ponudb).

Ker je naročnik kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, je posledično Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« št. 430-0009/2024-29 z dne 4. 12. 2024. Državna revizijska komisija ob tem ni presojala vsebinske pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi z upoštevanjem in oceno reference »Izgradnja enote Žabjek«. Presoja zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na naveden referenčni posel (na ugotovitev, ali je dokončan in posledično pravilno ocenjen v okviru Merila 3), bo možna šele, ko oziroma če bo naročnik v novi odločitvi o oddaji naročila, poleg razvrstitve ponudnikov glede na merila, jasno in konkretno navedel tudi utemeljitev takšne razvrstitve in konkretne razloge za točkovanje (vseh prejetih) ponudb glede na merila, na podlagi česar bo lahko vlagatelj v primeru, če se z njimi ne bo strinjal, ponovno vložil zahtevek za revizijo. S tem pa je brezpredmetna tudi vlagateljeva pobuda za izvedbo ustne obravnave oziroma predlagano zaslišanje nadzornika spornih referenčnih del.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 25.000,00 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 9000 točk, 200 točk za posvet s stranko, 200 točk za pregled listin ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife. Zahteval je tudi povrnitev 22 % DDV. V vlogi z dne 31. 12. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika, je navedel isti stroškovnik (ki se torej nanaša na sestavo zahtevka za revizijo in z njim povezanimi stroški). Poleg tega je za sestavo vloge z dne 10. 1. 2025, s katero je dopolnil dokazne predloge izbranega ponudnika v zvezi z dokumentom »Končna situacija št. 23-IRS-0164«, priglasil še 4.500 točk, 200 točk za posvet s stranko in 200 točk za pregled listin ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife in 22 % DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in spremembe; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške postopka:

- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 6.588,00 EUR in
- materialne stroške v višini 100 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 73,20 EUR.

Skupaj znaša upravičen strošek predrevizijskega in revizijskega postopka 31.661,20 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenih stroškov za posvet s stranko (200 točk) in za pregled listin (200 točk), saj gre za stroške za storitve, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, z dne 10. 1. 2025, s katero se je opredelil do dokaznega predloga izbranega ponudnika v zvezi s sporno referenco (in tam priglašenih materialnih stroškov, stroškov posveta s stranko in pregleda dokumentacije), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi namreč niso pripomogle k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve, poleg tega se Državna revizijska komisija do očitka v zvezi z referenco ni opredelila.

Znesek v višini 31.661,20 EUR je naročnik v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 17. 12. 2024, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik - po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran