018-005/2025 Ministrstvo za javno upravo
Številka: 018-005/2025-3Datum sprejema: 27. 1. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov«, sklop 1 »Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov«, v zvezi s predlogom vlagatelja TELEMACH SLOVENIJA, d.o.o., Brnčičeva ulica 49A, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 1. 2025
odločila:
Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, ki ga je podal v zahtevku za revizijo z dne 15. 1. 2025, se ne ugodi.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 30. 8. 2024 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006137/2024-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 520850-2024) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 6. 1. 2025 (objava na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006137/2024-ODL/01 z dne 8. 1. 2025) predmetno javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper navedeno odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj na portalu eRevizija 20. 1. 2025 vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 1. 2025, v katerem med drugim predlaga zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V okviru tega navaja, da so ponudniki v ponudbi morali predložiti številna dokazila o izpolnjevanju pogojev, kar je povezano s precejšnjim delom in stroški. Če bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo naročnik predmetni razpis razveljavil, s tem pa bodo nastali stroški za vlagatelja in ostale ponudnike, vlagatelj pa bo imel pravico do povračila revizijskih stroškov. Zadržanje aktivnosti naročnika po mnenju vlagatelja ne more povzročiti škodljivih posledic in ne vpliva na pravni položaj naročnika, saj ima slednji že izvajalca storitev, ki so predmet javnega naročila. Vlagatelj navaja še, da obstaja tudi javni interes za predlagano zadržanje postopka, saj tako ne bi nastajali dodatni stroški, ki bi obremenjevali proračun. Zato predlaga, da se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v celoti zadržijo nadaljnje aktivnosti naročnika, in sicer za vsaj dva meseca od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije.
Naročnik je 22. 1. 2025 vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji, pri čemer ni podal (tudi) svojega mnenja (kar ima možnost skladno z drugo alinejo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). Naročnik torej ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alineji drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal v smislu druge alineje drugega odstavka 19. člena ZPVPJN, kar pomeni, da mora o predlogu odločiti Državna revizijska komisija.
Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (prim. drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga vlagatelja ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).
Iz citirane določbe prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN pa naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonsko določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi zavrnitev vseh ponudb zaradi okoliščin na njegovi strani, ustavitev postopka javnega naročanja ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila po 19. členu ZPVPJN je zato pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.
V zvezi s presojo, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj (čigar ponudbe naročnik ni izbral) vložil zahtevek za revizijo po seznanitvi z odločitvijo, s katero je naročnik ponudnike obvestil o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1 in o nameravani sklenitvi (krovne) pogodbe z izbranim ponudnikom v tem sklopu. Ker je torej naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila, bi lahko postopek nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, navedena v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, česar pa vlagatelj ne izpostavlja). Vlagatelj bi tako z ugoditvijo predlogu lahko (načeloma) dosegel le še zadržanje sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Glede na vlagateljev predlog, da bi se postopek oddaje javnega naročila zadržal (tudi) po izdaji odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, je treba pojasniti, da zakon te možnosti ne dopušča. Kot namreč izhaja iz petega odstavka 19. člena ZPVPJN, se v primeru sprejema sklepa o zadržanju postopka nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila zadržijo (le) do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
Vendar Državna revizijska komisija tudi glede zadržanja postopka do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo ugotavlja, da ima vlagatelj v danem primeru že zaradi ureditve iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN možnost uveljavljati učinkovito pravno varstvo. Izdaja sklepa po 19. členu ZPVPJN tako ni potrebna, saj se vlagateljev položaj z njegovo izdajo ne bi mogel izboljšati. Učinek, ki ga vlagatelj zasleduje s predlogom po 19. členu ZPVPJN, je namreč dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo (zoper odločitev o oddaji naročila), o katerem najprej odloča naročnik v predrevizijskem postopku (prva alinea 2. člena ZPVPJN), nato pa še Državna revizijska komisija v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN), če so za to izpolnjeni pogoji iz ZPVPJN. Če bi se v postopku pravnega varstva izkazalo, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni sprejel skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.), se taka odločitev praviloma razveljavi (prim. drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Vlagatelju bo tako pravno varstvo zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, v primeru ugotovljenih kršitev naročnika pa bodo razveljavljena vsa njegova ravnanja, za katera bo ugotovljeno, da so bila izvedena v nasprotju z zakonom.
Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, skladno z 19. členom ZPVPJN vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve.