018-159/2024 Plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Gradnja prenosnega plinovoda R51B TE-TOL–Fužine/Vevče« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj V3, d. o. o., Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 12. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva gospodarskega subjekta IMP Promont, d. o. o., Ljubljana - Črnuče, za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 5. 8. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005531/2024-EUe17/01, in 5. 8. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 468514-2024) z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. P/JN/08/2023/PD-SI z dne 19. 11. 2024, ki je bil objavljen 25. 11. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005531/2024-ODL/01, sporočil, da je prejel štiri prijave, vendar je priznal sposobnost le gospodarskemu subjektu IMP Promont, d. o. o., Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vodilni partner), ki nastopa s partnerjem C & G, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: partner).

Vlagatelj je 5. 12. 2024 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 12. 2024 in (v bistvenem) predlagal razveljavitev odločitve, da se mu ne prizna sposobnosti, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik »neutemeljeno priznal sposobnost konzorciju družb«, sam pa je v prijavi navedel ustrezno število varilcev in zanje predložil ustrezne certifikate, zaradi česar bi mu moral priznati sposobnost, če pa je menil, da so certifikati pomanjkljivo izpolnjeni, bi ga moral pozvati na pojasnilo oziroma dopolnitev.

Vodilni partner je po pooblaščenki – Odvetniški družbi Cukrov, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), z vlogo z dne 12. 12. 2024, ki jo je vložil 12. 12. 2024 na portalu eRevizija, nasprotoval vlagateljevim navedbam in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je s sklepom št. PP/N/MZ/2024-434 z dne 18. 12. 2024, ki ga je vložil 19. 12. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo ter zahtevi vlagatelja in vodilnega partnerja za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da očitek, s katerim vlagatelj uveljavlja nezakonitost zaradi priznanja sposobnosti vodilnemu partnerju s partnerjem, ni obrazložen, vlagatelj pa ni predložil veljavnih certifikatov za varilce in naročnik ni imel ne po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ne po dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dolžnosti pozvati vlagatelja na dopolnitev ali pojasnilo prijave.

Naročnik je 19. 12. 2024 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 12. 2024, ki jo je vložil 23. 12. 2024 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Po pregledu posredovane dokumentacije, zlasti pa obvestila o naročilu – gospodarske javne službe, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljeve prijave in prilog k zahtevku za revizijo, ter preučitvi navedb vlagatelja, vodilnega partnerja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik v postopku s pogajanji z objavo iz 45. člena ZJN-3 (gl. točko B.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) ravnal nezakonito, ker je priznal sposobnost »konzorciju družb« (očitno vodilnemu partnerju, ki nastopa s partnerjem), ne pa tudi vlagatelju, čemur sta vodilni partner in naročnik nasprotovala. Spor med vlagateljem in naročnikom se tako nanaša na zakonitost zaključka prve faze postopka s pogajanji z objavo in torej na pravilnost ravnanja naročnika po osmem odstavku 89. člena ZJN-3, skladno s katerim – glede na značilnosti konkretnega postopka oddaje naročila – velja, da se ne glede na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 na infrastrukturnem področju [ki je področje javnega naročanja, ki glede na predmet nabave velja za naročnika (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s točko a prvega odstavka 13. člena ZJN-3)] za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila, in sicer naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje (točka a), in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji (točka b). Točka c osmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki se nanaša na zmanjševanje števila kandidatov, za ta primer oddaje naročila ni relevantna, saj naročnik ni omejil števila kandidatov, ki bodo lahko v drugi fazi postopka oddaje naročila predložili ponudbo. Naročnik je namreč določil, da bo »priznal sposobnost prijaviteljem, ki bodo oddali dopustno prijavo (v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) oziroma ne bo priznal sposobnosti prijaviteljem, ki ne bodo oddali dopustne prijave« (gl. tretjo poved iz prvega odstavka točke 2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 4). Na slednjo ugotovitev v zvezi s točko c osmega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer ne vpliva beseda »da«, ki jo naročnik navedel pri besedilu o pogojih za zmanjšanje kandidatov v posameznih točkah C.2.9.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe, saj iz ničesar ni razvidno, da je naročnik določil število gospodarskih subjektov, ki bodo lahko v drugi fazi postopka oddaje naročila predložili ponudbo. Ne glede na navedeno in tudi v primeru, če bi bilo treba šteti, da je naročnik omejil število gospodarskih subjektov, ki bodo lahko v drugi fazi postopka oddaje naročila predložili ponudbo, na enega, bi omejevanje števila takih gospodarskih subjektov lahko bilo relevantno, če bi sicer gospodarski subjekti imeli (lahko) priznano sposobnost.

Državna revizijska komisija ni razpolagala ne z dejstvi ne z dokazi, za kar mora poskrbeti vlagatelj (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi mu lahko pritrdila, da je naročnik »neutemeljeno priznal sposobnost konzorciju družb« (zahtevek za revizijo, str. 2), torej vodilnemu partnerju in partnerju. Vlagatelj je namreč podal le to trditev, ne da bi navedel karkoli določnega. Vlagatelj tako ne more uspeti z očitkom že zaradi očitnega pomanjkanja trditvene podlage. Tako se izkaže, da niti ne more biti bistveno, da vlagatelj sicer ni predlagal niti nobenega dokaza. Zahtevek za revizijo v tem delu, v katerem vlagatelj smiselno uveljavlja kršitev točke b osmega odstavka 89. člena ZJN-3, ni utemeljen.

Glavnina vlagateljevih navedb se nanaša na nezakonitost naročnikovega ravnanja pri obravnavi vlagateljeve prijave, s čimer vlagatelj po vsebini uveljavlja kršitev točke a osmega odstavka 89. člena ZJN-3, ker bi moral naročnik za vlagatelja upoštevati točko b osmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Naročnik je kot rok za prejem prijav določil 10. 9. 2024 do 9. ure (točka B.6 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe).

Naročnik je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je bila dostopna prek povezave iz točke B.5 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe, vključil točko 4 Pogoji (str. 5–8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki v uvodni povedi (str. 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) navaja:
»Ta razpisna dokumentacija mora biti pravilno izpolnjena in dopolnjena z vsemi zahtevanimi dokumenti. Prijava mora vsebovati vsa našteta dokazila in dokumente.«

Točka 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vključuje točko 4.4 Tehnični, kadrovski pogoji in reference oziroma druge zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila (str. 5–8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki je nadalje členjena na 9 podtočk.

Naročnik je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz točke 4.4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 7):
»Prijavitelj mora podpisati izjavo, da bodo varilska dela izvajali izključno certificirani varilci in da prijavitelj izpolnjuje zahteve sistema kakovosti po standardu SIST EN ISO 3834-2 ali enakovredno, kot je to določeno v tabeli 2 standarda SIST EN 12732: Infrastruktura za plin-varjenje jeklenih cevovodov-funkcionalne zahteve. Prijavitelj izjavlja, da zagotavlja vsaj 5 varilcev z veljavnimi certifikati o preizkusu usposobljenosti varilcev v skladu s standardom SIST EN ISO 9606-1 ali enakovredno, od katerih morata biti vsaj dva varilca usposobljena za varjenje po TIG (141) postopku. (PRILOGA 7)

Dokazilo:
• izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, o izpolnjevanju navedenega pogoja ter skenogrami naslednjih dokumentov:
o certifikat sistema kakovosti SIST EN ISO 3834-2 ali enakovredno in
o za vsaj 5 varilcev veljavni certifikati o preizkusu usposobljenosti varilcev v skladu s standardom SIST EN ISO 9606-1 ali enakovredno, od katerih morata biti vsaj dva varilca usposobljena za varjenje po TIG (141) postopku.

OPOMBA: V skladu z 68. členom ZJN-3 so sprejemljivi tudi enakovredni evropski standardi, pri čemer je na strani prijavitelja, da naročniku predloži dokazila, da so predloženi certifikati enakovredni zahtevanim certifikatom iz razpisne dokumentacije. Naročnik si pridržuje pravico do preverjanja predloženih dokazil in certifikatov pri pooblaščenem pristojnem organu.«

Priloga 7 (str. 19 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) vsebuje izjavo (Izjavljamo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da bodo varilska dela izvajali izključno certificirani varilci in da izpolnjujemo zahteve sistema kakovosti po standardu SIST EN ISO 3834-2 ali enakovredno, kot je to določeno v tabeli 2 standarda SIST EN 12732: Infrastruktura za plin-varjenje jeklenih cevovodov-funkcionalne zahteve. Hkrati izjavljamo, da zagotavljamo vsaj 5 varilcev z veljavnimi certifikati o preizkusu usposobljenosti varilcev v skladu s standardom SIST EN ISO 9606-1 ali enakovredno, od katerih morata biti vsaj dva varilca usposobljena za varjenje po TIG (141) postopku.), ki ji sledi tabela za vpis podatkov o varilcih in njihovih certifikatih, pod tabelo in pred razdelki za navedbo kraja in datuma ter podpisa pa je še izjava:
»Hkrati prilagamo skenograme naslednjih dokumentov:
• certifikat sistema kakovosti SIST EN ISO 3834-2 ali enakovredno in
• za vsaj 5 varilcev veljavne certifikate o preizkusu usposobljenosti varilcev v skladu s standardom SIST EN ISO 9606-1 ali enakovredno, od katerih morata biti vsaj dva varilca usposobljena za varjenje po TIG (141) postopku.«

Kot je razvidno iz točke 4.4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa tudi priloge 7, kar utrjuje uvodna poved iz točke 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik določil, da prijavitelji v prijavi predložijo veljavne certifikate za varilce. Naročnik je s tem določil dokazila v smislu dokazil iz točk c in f osmega odstavka 77. člena ZJN-3, da gospodarski subjekt dokaže tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 glede človeških virov (prva poved iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3), na kar se nanaša pogoj iz točke 4.4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v vlagateljevo prijavo ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjeni in potrjeni (podpis in žig) prilogi 7 z dne 6. 9. 2024, pri čemer je v tabelah obeh prilog 7 z dne 6. 9. 2024 naštel več varilcev od zahtevanih minimalno pet (namreč skupaj devet), zanje pa je predložil tudi certifikate (str. 28–56 priponke »Ponudbena dokumentacija« v formatu .pdf). Certifikati za varilce so bili izdani 2. 11. 2022 (za tri varilce), 31. 8. 2023 (za enega varilca), 10. 1. 2024 (za štiri varilce) in 15. 2. 2024 (za enega varilca), pri čemer so v njih kot datumi veljavnosti certifikatov navedeni datumi, ki segajo vsaj v leto 2025, kot je pravilno navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 4). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da v nobenem od certifikatov (za te varilce), ki so predloženi v prijavi, ni izpolnjena zadnja tabela na str. 2 certifikata o periodičnem (na šest mesecev) potrjevanju, kot so ta potrjevanja razvidna iz priloge k zahtevku za revizijo, ko je vlagatelj za te varilce predložil certifikate z dodanimi podatki, ki jih je vnesel koordinator pri delodajalcu varilcev. Vlagatelj je pojasnil (zahtevek za revizijo, str. 4), da so bili ti podatki vneseni v ta dokazila ročno, saj se sicer pri delodajalcu teh varilcev vodijo elektronsko za vsakega izmed varilcev. Vlagatelj sicer tudi ni uveljavljal, da bi izpis iz elektronske baze s podatki o periodičnem (na šest mesecev) potrjevanju predložil v prijavi. Takega izpisa sicer ni zasledila niti Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije v prijavi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. P/JN/08/2023/PD-SI z dne 19. 11. 2024 izpostavil potrebo po potrjevanju veljavnosti certifikata vsakih šest mesecev (str. 4), čemur vlagatelj ni nasprotoval, temveč ravno s certifikati z ročno vpisanimi podatki (datumi), ki jih je kot dokaz predložil k zahtevku za revizijo, potrjuje utemeljenost naročnikove navedbe, ki je v predrevizijskem postopku utemeljeno opozoril (sklep št. PP/N/MZ/2024-434 z dne 18. 12. 2024, str. 7, tretji odstavek), da je zahteva standarda ISO 9606-1 (gl. točki 9.1 in 9.2), da se veljavnost certifikata potrjuje na šest mesecev, sicer certifikat postane neveljaven. Vlagatelj, katerega certifikati za varilce se sklicujejo ravno na standard ISO 9606-1, niti v vlogi z dne 23. 12. 2024 tem naročnikovim stališčem ni nasprotoval. Čeprav je vlagatelj že v prijavi predložil pet certifikatov za varilce, ki so bili izdani v letu 2024 (štiri v januarju, en v februarju), je treba ugotoviti, da so bili tudi ti na dan poteka roka za prejem prijav izdani pred več kot šestimi meseci. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je vlagatelj le s predložitvijo certifikatov za varilce v prijavi, ne da bi bilo iz njih ali spremljajočih podatkov o potrditvah veljavnosti zaradi rednega preverjanja in opravljenega preizkusa pri delodajalcu (prim. zahtevek za revizijo, str. 4) razvidno, da so veljali ob poteku roka za predložitev prijave, neuspešno uveljavljal, da je naročnik napačno štel, da vlagatelj ni predložil dokazil v vsebini, kot jih je zahteval naročnik v točki 4.4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj namreč ni uspel ne utemeljiti ne dokazati, da je naročnik glede na podatke, s katerimi je razpolagal ob prejemu vlagateljeve prijave in nato njeni obravnavi, napačno zaključil, da certifikati, ki jih je predložil v prijavi, niso veljavni.

Neodvisno od tega, ali bi bilo treba pritrditi vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 5), da bi bilo mogoče prijavo pojasniti ali dopolniti v delu, ki se nanaša na certifikate za varilce, je treba zavrniti vlagateljevo izhodišče (zahtevek za revizijo, str. 5; gl. tudi ponavljanje tega izhodišča tudi v vlogi z dne 23. 12. 2024, str. 1), da bi naročnik moral od vlagatelja zahtevati pojasnilo ali dopolnitev prijave. Institut iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki ureja predložitev manjkajočih dokumentov ter dopolnitev, popravek in pojasnilo informacij in dokumentacije, zaradi uporabljene besede »lahko« v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč naročniku zgolj nudi možnost določenega ravnanja, nikakor pa mu ne nalaga take obveznosti. Podanega stališča ne spremeni niti dejstvo, da je naročnik v točki 5.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 11) uredil vprašanja, primerljiva tistim iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je treba upoštevati, da se naročnik glede na uporabljeno besedo »lahko« v prvi povedi iz prvega odstavka točke 5.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je navedel »[č]e so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti prijavitelji/ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu z 89. členom ZJN-3 zahteva, da prijavitelji/ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti«, ni zavezal ravnati tako, da bo pridobival pojasnila, popravke ali dopolnitve, temveč mu ostaja samo možnost tako ravnati. Vlagatelj ni uveljavljal, da bi naročnik morebiti kakšnega drugega izmed gospodarskih subjektov pozval na pojasnilo, popravek ali dopolnitev informacij ali dokumentacije, zato Državna revizijska komisija ne bi mogla vzpostaviti dolžnosti naročnikovega ravnanja vsaj glede na zagotavljanje spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pri obravnavi prijav.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen niti v delu, v katerem je vlagatelj smiselno uveljavljal kršitev točke a osmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev, s katero je naročnik odločil o priznanju sposobnosti vodilnemu partnerju in partnerju ter vlagatelju, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vodilni partner je v vlogi z dne 12. 12. 2024 priglasil povrnitev stroškov, ki pa jih je naročnik s sklicevanjem na četrti in šesti odstavek 70. člen ZPVPJN zavrnil, saj je ugotovil, da prispevek vodilnega partnerja k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključil, da niso bili potrebni.

Niti Državna revizijska komisija nima razlogov, da bi ugotovila drugače, kot je že ugotovil naročnik, zato je tudi sama štela, da priglašeni stroški niso potrebni in je zato zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je uveljavljal vodilni partner (prim. četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ob takem zaključku se Državni revizijski komisiji ni treba opredeljevati, ali bi bilo mogoče zahtevo za povrnitev stroškov vodilnega partnerja zavrniti tudi na podlagi kakšnega drugačnega razloga, npr. da ZPVPJN subjektu, kot je vodilni partner, ne priznava povrnitve stroškov, saj se položaj vodilnega partnerja zaradi tega ne bi spremenil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ vodilni partner po pooblaščenki,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran