018-143/2024 Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Igorja Luzarja in mag. Zlate Jerman, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Posodobitev tehničnega opazovanja na pregradah Ajba, Solkan in Avče«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ELproing d.o.o., Markišavska ulica 4, Murska Sobota, ki jo zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., Erjavčeva ulica 20, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), 20. 12. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. SE225379 z dne 16. 10. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 13.812,91 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 18. 7. 2024, pod št. objave JN005091/2024-SL3/01.

Naročnik je 16. 10. 2024 na Portalu javnih naročil (JN005091/2024-ODL/01) objavil Odločitev o oddaji javnega naročila št. SE225379 z dne 16. 10. 2024, s katero je oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je javno naročilo oddal ponudniku DMS d.o.o., Golnik 3, Golnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da sta obe prejeti ponudbi dopustni in da je izbrana ponudba (po opravljenih pogajanjih o ponujeni ceni) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 23. 10. 2024 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 23. 10. 2024). Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navaja, da izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih zahtev, saj je ponudil tehnično neustrezno blago, ki ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev glede napajanja merilnika nivoja, temperature in prevodnosti, opredeljenih v pozicijah 3.2.1.1-3.2.1.4 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Avče, pozicijah 2.2.1.3-2.2.1.6 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Solkan in pozicijah 1.2.1.1-1.2.1.11 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Ajba. Iz v ponudbi predložene tehnične dokumentacije ponujenega produkta (Kombinirani potopni merilnik DMS-ISM hTC) namreč izhaja, da zagotavlja napajanje (s tokovno zanko 12V) 3-12 V (za ++ISM-hT/T in ++ISM-hTC) oziroma 3-6 V (za ++ISM-HhT) in ne vsaj 5-24 V (oziroma 5-24 VDC), kot je to zahteval naročnik (Knjiga 2_Zvezek1_Popis del Avče, Solkan in Ajba). Pojasnjuje, da kratica VDC (ki jo je v razpisni dokumentaciji uporabil naročnik) pomeni »volts direct current« in (v prevodu) označuje napetost v enosmernem toku, izraženo z mersko enoto volt (V). Tako parameter V, kakor parameter VDC izražata napetost v isti merski enoti volt, kar pomeni, da gre za isto vrsto napetosti. Iz tehnične dokumentacije, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, je razvidno, da ponujeni produkt zagotavlja napajanje zgolj v razponu 3-12 V oziroma 3-6 V in ne zahtevanega razpona 5-24 V, kot je to zahteval naročnik. Vlagatelj še navaja, da je tehnična zahteva, ki se nanaša na napajanje v razponu 5-24 V, določena jasno in nedvoumno ter ne omogoča različnih razlag, zato bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Popolna ustreznost produkta postavljenim zahtevam naročnika je namreč ena od predpostavk dopustnosti ponudbe, tehnične zahteve pa morajo biti v celoti izpolnjene na način in v vsebini, kot so bile določene. Vlagatelj v zvezi s tem izpostavlja tudi pomislek o nezakonitosti ravnanja naročnika pri pridobivanju in upoštevanju tehničnih dokazil po poteku roka za oddajo ponudb. Vlagatelj predpostavlja, da je izbrani ponudnik tehnično ustreznost ponudbe do roka za oddajo ponudb izkazoval z določeno tehnično dokumentacijo, s katero je bil neuspešen ali pa je sploh ni predložil, naročnik pa mu je nezakonito omogočil dopolnitev ponudbe. Vlagatelj predlaga, da se zasliši ustrezen izvedenec, ki bo lahko izpovedal, da razpon napajanja 3-6 oziroma 12 V ni enak razponu napajanja 5-24 V (oziroma VDC).

Izbrani ponudnik se je 29. 10. 2024 izjasnil o vlagateljevih navedbah.

Izbrani ponudnik navaja, da je v ponudbi predložil podpisano vnaprej pripravljeno izjavo, s katero je potrdil, da je celoten obseg naročila skladen z zahtevami in specifikacijami. Zatrjuje, da si vlagatelj napačno razlaga tehnične podatke iz prospekta ter jih jemlje izven konteksta. Navaja, da naročnik ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije za opremo, temveč je pripravil izjavo, s katero so ponudniki potrdili, da je ponudba pripravljena v skladu z zahtevami in specifikacijami. Zatrjuje, da je s predložitvijo izjave jamčil, da je ponujena oprema skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navaja, da je (po prejeti zahtevi k pojasnilu ponudbe) naročniku posredoval tri dokumente: (1) »Izjava o skladnosti_DMS SLO 2024«, (2) »Izjava o poreklu-slo« ter (3) »ISM Prospekt potopni merilniki«. Izbrani ponudnik povzema navedeni prospekt in zatrjuje, da je vlagatelj na podlagi podatka »napajanje s tokovno zanko 12 V« napačno sklepal o obsegu napajalne napetosti ponujenega merilnika DMS-ISM-hTC. Pojasnjuje, da so v prospektu opisani splošni podatki za celotno družino merilnikov tipa DMS-ISMxxx in da se podatki za relevantni merilnik nahajajo v drugi od treh stolpcev. Ker je dotični merilnik izveden v različnih variantah, tudi z dodatnim izhodom na tokovno zanko 4-20mA, je v rubriki »napajanje s tokovno zanko 12 V« podana vrednost delovanja merilnika z izhodom s tokovno zanko na napetostnem območju 3-12 V. V prospektu je še navedeno in prikazano, da je dodatni izhod na tokovno zanko 4-20 mA le opcija, ki se jo lahko uporabi ali pa ne. Navaja, da tip merilnika s tokovno zanko ni bil zahtevan in tudi ni bil ponujen. Zahtevan je bil merilnik s komunikacijskim priključkom RS485, takšen merilnik pa ima nižjo električno porabo in zaradi tega funkcionalno deluje na napajanju 5-24 VDC. Ti podatki so, tako izbrani ponudnik, na voljo v tehničnih podatkih za ponujeni merilnik in niso prisotni v predloženem splošnem prospektu. Podatek o napetosti 12 V, na katerega se sklicuje vlagatelj, je vzet izven konteksta in je zavajajoč. Merilnik DMS-ISM hTC v izvedbi brez tokovne zanke 4-20 mA je zato skladen z razpisno dokumentacijo.

Naročnik je z dokumentom št. SE227278 z dne 11. 11. 2024 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik navaja, da so vlagateljeve trditve neutemeljene in napačne. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil popise del za pregrade Avče, Solkan in Ajba, v vseh je ponudil tudi merilnik nivoja, temperature in prevodnosti, ki je skladen s postavljenimi zahtevami. Na enak način, navaja naročnik, je tehnične specifikacije dokazoval tudi vlagatelj. Izbrani ponudnik je vse zahteve v zvezi s tehničnimi specifikacijami izpolnjeval že ob oddaji ponudbe, v pozivu na pojasnilo pa je predložil splošen prospekt za več merilnikov. V tem prospektu je naveden podatek o treh različnih napetostih za tri izvedenke merilnika, in sicer (i) 3-12 V, (ii) 3-12 V in (iii) 3-6 V. Vse te napetosti veljajo v primeru tokovne zanke 12 V. Vlagatelj na podlagi teh podatkov napačno ugotavlja, da ponujeni merilnik ne zagotavlja napajanja v razponu vsaj 5-24 V. Vlagateljev zahtevek bi bil nesklepčen že v primeru, če bi navedene tri napetosti res predstavljale možen razpon napetosti ponujenega merilnika. Če namreč naročnik zahteva napetost v razponu 5-24 V, je tudi ponujeni merilnik zmožen delovanja v tem razponu (deluje v napetosti 5-12 V, ki sodi v zahtevani razpon). V razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana zmožnost delovanja merilnika z napetostjo v celotnem razponu, temveč znotraj razpona. Če je bila zahteva dvoumna, bi lahko vlagatelj zahteval pojasnilo, pa tega ni storil. V primeru, da je zahtevo možno razlagati na dva načina, je treba dopustiti obe razlagi, sicer bi bila kršena temeljna načela javnega naročanja. Če bi naročnik spoznal zmoto, da je določil dvoumno zahtevo in je zato prejel ponudbo, ki ne ustreza zahtevam, bi zavrnil obe ponudbi in ponovil postopek s spremenjenimi specifikacijami, vendar tega ni storil, saj je izbrana ponudba skladna z razpisnimi zahtevami. Čeprav je treba zahtevek za revizijo zavrniti že iz navedenega razloga, pa je, tako naročnik, bistveno, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni zadostil dokaznemu bremenu, s katerim bi utemeljil očitano kršitev. Vlagatelj namreč zatrjuje, da merilnik, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne zagotavlja napajanja 5-24 V, to dejstvo pa utemeljuje zgolj na podatku iz prospekta, ki navaja napetostni razpon za tri vrste merilnikov v primeru uporabe tokovne zanke 12 V. Logično je, da bo merilnik v določenem tokokrogu deloval na določeni napetosti in ne na vseh možnih napetostih, ki jih merilnik premore. Ker je vlagatelj dokazal le napetosti, na katerih deluje merilnik v tokokrogu 12 V, z nobenim dokazom pa ni ovrgel dejstva, da merilnik zagotavlja napetost v razponu 5-24 V, je treba zahtevek za revizijo zavrniti. Vlagatelj namreč zatrjuje le, da ponujeni merilnik v tokovni zanki 12 V ne deluje v razponu napetosti 5-24 V, kar pa ni niti zahteva naročnika niti predmet revizijskega zahtevka, ampak le nepovezan podatek, ki ga želi vlagatelj zlorabiti in s tem zavajati. Naročnik ponovno zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil popise del za pregrade Avče, Solkan in Ajba, v vseh je ponudil tudi merilnik nivoja, temperature in prevodnosti, na enak način pa je ravnal tudi vlagatelj. Izbrani ponudnik je vse tehnične specifikacije izpolnjeval že ob oddaji ponudbe, zato je bil poziv k pojasnilu nepotreben. Napetost ali katerikoli drug podatek v zvezi s ponujenim merilnikom ni bil pomanjkljiv. Res je, da ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme dopolnjevati tehničnih specifikacij, vendar pa se šesti odstavek ZJN-3 nanaša le na prepoved dopolnitev in popravkov, medtem ko naročnik ponudnika še vedno lahko pozove k pojasnilu ponudbe.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 11. 2024 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Navaja, da je naročnikova zahteva glede napajanja jasna, izbrana ponudba pa je ne izpolnjuje. Jasen in nedvoumen način zapisa sporne tehnične zahteve namreč pomeni, da je ustrezen izključno merilnik, ki v okviru svojega delovanja napajalnega območja zagotavlja (dosega) celotno predpisano napajanje (napajalno območje) 5-24 V. To pomeni, da mora biti merilnik sposoben delovati z napajalno napetostjo v enosmernem toku s predpisanim območjem 5-24 V, oziroma da merilnik ustreza tej zahtevi le, če lahko stabilno in varno deluje v celotnem območju napetosti, ki sega od 5 V do 24 V. Povedano drugače, ponujeni merilnik, ki zagotavlja napajanje od 3 do največ 12 V, ne more delovati na napajalni napetosti 24 V, njegova tokovna zanka ni zasnovana za varno delovanje pri višji napetosti 24 V (oziroma napetosti nad 12 V), previsoka napajalna napetost (na katero ponujeni merilnik ni prilagojen), pa bi povzročila preobremenitev komponent in posledično okvaro naprave, zmanjšanje njene funkcionalnosti ali pa bi povzročila celo njeno uničenje. Vlagatelj v dokaz te trditve ponovno predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki bo izpovedal, da ponujeni merilnik z napajanjem 3-12 V ne more doseči napajanja 24 V. Ob upoštevanju navedenega je, zatrjuje vlagatelj, potrebno zavrniti navedbe naročnika o domnevno nejasni tehnični zahtevi, ki naj bi omogočala interpretacijo, da je ustrezen tudi merilnik z napetostjo, ki je znotraj zahtevanega razpona. Navedeno iz besedila in načina zapisa tehnične zahteve ne izhaja, saj naročnik tehnične zahteve ni opredelil na način, ki bi kot ustrezne štel tudi produkte, ki zagotavljajo napajanje v določenem »podrazponu« znotraj celotnega obsega, ampak je jasno navedel, kakšno (točno določeno in celotno) napajalno območje naj zagotovi ponudnik. Vlagatelj zatrjuje še, da je v celoti izpolnil trditveno-dokazno breme, ki mu ga naročnik ne priznava. Navedel je namreč, da je izbrani ponudnik ponudil produkt DMS_ISM hTC, ki zagotavlja napajanje s tokovno zanko 12 V v razponu od 3 do največ 12 V. Četudi naročnik ni zahteval točno določene tokovne zanke, je ta podatek postal sestavni del ponudbe izbranega ponudnika in je naročnik nanj vezan. Za presojo dopustnosti ponudbe so pravno pomembni le tisti podatki, ki iz nje izvirajo - to pa pomeni, da so neutemeljene naročnikove navedbe, da je podatek o tokovni zanki 12 V nepovezan in za presojo ponudbe irelevanten. Navedeno tudi pomeni, da na presojo dopustnosti ne vpliva podatek o tem, ali izbrani ponudnik v okviru prodajnega programa morebiti razpolaga tudi s produkti, ki zagotavljajo napajanje med 5 in 24 V, kot tudi ne podatek, ali ponujeni produkt ob uporabi drugačne tokovne zanke morebiti zagotavlja višji razpon napetosti. Vlagatelj še navaja, da je v zahtevku za revizijo tudi navedel, da ponujeni produkt ni sposoben delovati nad mejo 12 V, vsled česar ni ustrezen. Vlagatelj pojasnjuje, da je lahko ponujeni merilnik priklopljen na napajanje 3-12 V in deluje po komunikacijskem vodilu (RS 485), ali pa je priklopljen na tokovno zanko, kjer deluje v tokovni zanki 4-20 mA ter maksimalno napetostjo 12 V. Ponujen merilnik deluje le v navedenih dveh načinih, pri čemer noben način ne zagotavlja zahtevane napajalne napetosti 5-24 V. Vlagatelj še navaja, da mora v okviru revizijskega zahtevka izpodbiti tiste podatke, ki vplivajo na dopustnost ponudbe, ne da bi mu bilo treba izpodbiti tudi nekatere druge splošne podatke, ki bi se potencialno nanašali na ponujeni produkt in iz ponudbe ne izhajajo. To na primer pomeni, da če ponudnik v okviru javnega naročila nakupa avtomobilov naročniku ponudi Audi A3, je irelevantno, če ima v prodajnem programu tudi Audi A6. In če ponudnik ponudi Audi A3 osnovni paket je prav tako irelevantno, ali obstaja možnost nadgraditve tega »basic« paketa na morebitni »comfort« paket. Upoštevaje navedeno, zatrjuje vlagatelj, je zato potrebno zavrniti naročnikove navedbe, da vlagatelj ni zadostil dokaznemu bremenu. Navaja še, da se kot neustrezne izkažejo vse tri različice ponujenega produkta. Poleg tega se mu ob naročnikovih navedbah, da gre dejansko za tri izvedenke ponujenega produkta, poraja pomislek o nezmožnosti identifikacije ponujenega produkta.

Naročnik se je 19. 11. 2024 opredelil do vlagateljevih navedb.

Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-126/2020, in ponovno navaja, da je ena izmed razlag tehnične zahteve tudi ta, da mora merilnik delovati znotraj zahtevanega razpona napetosti. Zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na uničenje komponent in razlike med delovanjem merilnika z napetostjo 12 V in 24 V irelevantne, saj je določitev ustreznih specifikacij dolžnost naročnika in ne ponudnikov. Naročnik ponovno navaja, da je tokovna zanka 12 V le možnost, ki jo ponuja ponujeni merilnik, ki je ni potrebno izkoristiti. Navaja, da je izbrani ponudnik v izjasnitvi priložil skico, ki jasno prikazuje možnost tokovne zanke 12 V (4-20 mA), ki je le opcija ponujenega merilnika. Vlagatelj si zmotno razlaga, da ponujeni merilnik zaradi te možnosti ni zmožen delovati na napetosti nad mejo 12 V. V tem delu se naročnik strinja, da se nasprotna trditev dokaže z zaslišanjem izvedenca, čeprav zavrača vlagateljeve navedbe, da sta podana trditev in predlog pravočasna. V zvezi s tem zatrjuje, da se je vlagatelj z dejstvom, da ponujeni merilnik zagotavlja napetost v razponu od 5-24 V, seznanil že pri vpogledu v izbrano ponudbo, kar pomeni, da je imel možnost, da bi omenjene trditve in predlagane dokaze navedel že v zahtevku za revizijo. Prav tako je vlagateljeva krivda, da si je prospekt, ki ga je tekom pojasnjevanja ponudb predložil izbrani ponudnik, razlagal zmotno, in sicer na način, da napetost pri uporabi tokovne zanke 12 V velja za celoten merilnik v kakršnikoli vezavi, čeprav je očitno, da je ta tokovna zanka le opcija. Nikjer v zahtevku za revizijo ni predlagal dokaza, s katerim bi ovrgel dejstvo, da ponujeni merilnik deluje v razponu 5-24 V (kadar opcija tokovne zanke 12 V ni v uporabi). Naročnik se strinja z vlagateljem, da so pravno pomembni le podatki, ki izhajajo iz ponudbe, zato je kot pravno relevantne upošteval le podatke iz ponudbe - napetost ponujenega merilnika je 5-24 V, napetost s tokovno zanko 12 V pa 3-12 V. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudil merilnik DMS-ISM hTC, zato ni dvoma »ali je ponujen Audi A3 ali Audi A6«. Tudi analogija s stopnjami opreme ni pravilna, saj izbrani ponudnik in naročnik nista omenjala možnih nadgraditev ali različnih stopenj opreme. So le trije različni merilniki, ki jih ima izbrani ponudnik v siceršnji ponudbi, ponudil pa je enega izmed treh, različnih nivojev opremljenosti v tem primeru ni. Navaja še, da je v vzorčnem primeru zahteval avtomobil z dometom 500 km brez ustavljanja in vmesnega polnjenja. Izbrani ponudnik je ponudil hibridni avtomobil z dosegom 600 km, pri čemer je v dopolnitvi ponudbe predložil prospekt, ki izkazuje, da lahko na elektriko prevozi 100 km. Jasno je, da se ne more upoštevati zgolj ta podatek, saj se pri hibridnih avtomobilih po izčrpanju energije iz baterije vklopi motor z notranjim izgorevanjem. Naročnik se sprašuje ali bi bil takšen avtomobil nedopusten in ali je potreben izvedenec, ki bi pojasnil, da domet 100 km ni enak dometu 500 km. Naročnik prilaga slike hibridnih avtomobilov, za katere je naveden domet v 100 % električnem načinu (analogija s tokovno znamko 12 V). Po vlagateljevem razmišljanju so ti avtomobili zmožni prevoziti le majhne razdalje, ki so zapisane pod slikami, vožnja na daljše razdalje pa bi povzročila preobremenitev ali uničenje vozila. Zgolj zaradi navedbe o dosegu vozila na električni pogon, vlagatelj ne more trditi, da iz objektivnih razlogov ni bil seznanjen, da ima lahko avtomobil tudi daljši domet (kot v opredelitvi zatrjuje, da napetost z uporabe tokovne zanke 12 V izključuje možnost kakršnekoli druge napetosti tega merilnika) in da zaradi tega ni predlagal dokazov o prekratkem dometu avtomobila že v zahtevku za revizijo. Iz navedenega primera pa je jasno, da si vlagatelj pojem trditveno-dokaznega bremena napačno razlaga. Vlagatelj namreč smiselno navaja, da hibridno vozilo v vzorčnem primeru nima dosega 500 km zgolj na električni pogon. Navajanje dejstev, ki so nepomembna za odločitev ne more predstavljati izpolnitve trditveno-dokaznega bremena, zato je neustrezen tudi dokazni predlog o zaslišanju izvedenca. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelj s prospektom, ki prikazuje specifikacije treh merilnikov, seznanjen že pred vložitvijo zahtevka za revizijo, zato je s temi navedbami že prekludiran.

Vlagatelj se je 20. 11. 2024 opredelil do naročnikovih navedb.

Vztraja pri dosedanjih navedbah in poudarja, da je za rešitev spornega vprašanja ključno le dejstvo, ki izhaja iz tehnične dokumentacije izbranega ponudnika. To pomeni, da je naročnik na te podatke vezan in jih mora upoštevati, pri čemer je irelevantno, kakšne drugačne opcije naj bi ponujeni produkt lahko imel, če naročniku niso bile ponujene in izkazane s tehnično dokumentacijo. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik ponudil merilnik z napajanjem 3-12 V in ne merilnika z drugačnim napajanjem. Naročnik zato ni imel podlage za zaključek, da ponujeni merilnik zahtevo izpolnjuje. Če bi naročnik zahteval domet hibridnega avta 500 km, iz ponudbe pa bi izhajali le podatki o dometu avta v električnem pogonu, ne da bi izhajali tudi podatki o skupnem dometu, bi moral naročnik šteti, da ponudnik s predloženo tehnično dokumentacijo zahteve ni izkazal.

Državna revizijska komisija je 28. 11. 2024 naročnika na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZPVPJN pozvala na predložitev dodatne dokumentacije (dokumentacija v zvezi z opravljenim vpogledom), ki jo je naročnik predložil 2. 12. 2024.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot zatrjuje vlagatelj, je izbrani ponudil merilnik nivoja, temperature in prevodnosti DMS-ISM hTC, ki ne zagotavlja zahtevanega napajanja 5-24 V. Vlagatelj ob tem tudi predpostavlja, da je izbrani ponudnik tehnično ustreznost ponudbe do roka za oddajo ponudb izkazoval z določeno tehnično dokumentacijo (s katero je bil neuspešen ali pa je sploh ni predložil), naročnik pa mu je nato nezakonito omogočil, da je dopolnil ponudbo.

Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na merilnik nivoja, temperature in prevodnosti, navedel v pozicijah 3.2.1.1 - 3.2.1.4 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Avče, pozicijah 2.2.1.3 - 2.2.1.6 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Solkan in pozicijah 1.2.1.1 - 1.2.1.11 zavihka »Elektro dela in elektro oprema« v Popisu del za pregrado Ajba.

Naročnik je v navedenih delih popisov za merilnik nivoja, temperature in prevodnosti (v rubriki »Opis«) postavil naslednje zahteve:

»Napajanje: 5-24 VDC,
Komunikacijski priključek RS 485 (ASCII ali RTU - motbus),
MO 0 - 10 m, merilna napaka < 0,1 % merilnega območja,
MO 0 - 70°, merilna napaka < 0,3°C,
MO 10 - 2000 uS/cm, merilna napaka < 2 %.
Kabel z odzračno cevko 30 m,
priključna doza s prenapetostno zaščito,
zaščita IP68.«

Kratica VDC (ki jo je uporabil naročnik) in kot navaja tudi vlagatelj, pomeni »volts direct current« in označuje napetost v enosmernem toku, izraženo z mersko enoto volt (V). Tako parameter V, kakor parameter VDC izražata napetost v isti merski enoti volt, kar pomeni, da gre za isto vrsto napetosti. Navedeno med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Kot je razvidno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, so morali ponudniki v vse tri popise del za ponujeni merilnik (in za vse ostale razpisane produkte) vpisati zgolj ceno (na enoto mere) in skupno vrednost. Naročnik od ponudnikov v zvezi z razpisano opremo ni zahteval, da jo v ponudbi kakorkoli predstavijo (npr. z navedbo proizvajalca, modela in tipa) niti ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije, ki bi dokazovala izpolnjevanje tehničnih zahtev. Ponudniki so morali poleg cen, ki so jih vpisali v popis del, podpisati in predložiti (le) s strani naročnika vnaprej pripravljen Obrazec št. 2 (Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev), s čimer so pod kazensko in materialno odgovornostjo med drugim potrdili, »da so pripravili ponudbo za celoten razpisan obseg naročila in skladno z zahtevami in specifikacijami iz te dokumentacije v zvezi z javnim naročilom«.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ravnal v skladu s predstavljenimi navodili naročnika - v ponudbi, oddani do roka za oddajo ponudb, je predložil (s cenami) izpolnjene popise del in zahtevano izjavo (Obrazec št. 2). Izbrani ponudnik je v skladu z naročnikovo zahtevo iz 4. točke Obrazca št. 1 (Ponudba), Izjavo o izpolnjevanju pogojev (Obrazec št. 2) predložil tudi za nominiranega podizvajalca. Enako je ravnal tudi vlagatelj - v ponudbi je predložil le (s cenami) izpolnjene popise del, prav tako je zase in za podizvajalca predložil tudi dva izpolnjena in podpisana Obrazca št. 2.

Ker je bil vlagatelju, kot izhaja iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 18. 10. 2024 (ki sta ga podpisala tudi predstavnika vlagatelja), omogočen vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, vključno s pojasnili in dodatno predloženo dokumentacijo, poleg tega mu je bil vpogled omogočen tudi v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom v zvezi z naročnikovim pozivom k predložitvi dodatne dokumentacije, se je vlagatelj na vpogledu lahko prepričal, da je izbrani ponudnik tehnično dokumentacijo za ponujene merilnike predložil šele na podlagi naročnikovega poziva (in torej ne že v ponudbi, oddani do roka za oddajo ponudb). Vlagatelj se je lahko tudi prepričal, da je izbrani ponudnik ponudil merilnik nivoja, temperature in prevodnosti DMS-ISM-hTC, in ne (kot navaja) »eno izmed treh izvedenk ponujenega produkta«. Poleg tega je vlagatelj na več mestih v zahtevku za revizijo izrecno navedel, da je izbrani ponudnik ponudil merilnik nivoja, temperature in prevodnosti z oznako DMS-ISM-hTC. Zato vlagateljeve navedbe, »da je izbrani ponudnik tehnično ustreznost ponudbe do roka za oddajo ponudb izkazoval z določeno tehnično dokumentacijo (s katero je bil neuspešen ali pa je sploh ni predložil), naročnik pa mu je nato nezakonito omogočil, da je dopolnil ponudbo« in »da se mu poraja pomislek o nezmožnosti identifikacije ponujenega produkta«, ne vzdržijo revizijske presoje.

Navedeno pa pomeni, da v ponudbi izbranega ponudnika podane informacije v zvezi z merilnikom nivoja, temperature in prevodnosti glede na naročnikove zahteve niso bile nepopolne ali nejasne, prav tako v njej ni manjkal noben od zahtevanih dokumentov - izbrani ponudnik je ponudbo, ki jo je oddal do roka za oddajo ponudb, v spornem segmentu pripravil na način in v vsebini, kot je bilo določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je tekom pregleda in ocenjevanja ponudb izbranega ponudnika pozval k pojasnilu/dopolnitvi ponudbe (naročnik sam je poziv naslovil »Zahtevek za pojasnila oz. dopolnitev ponudbe«), vendar je potrebno ugotoviti, da ob navedenem naročnikovega poziva po vsebini ni mogoče šteti za poziv na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, ampak kot poziv, ki ima podlago v drugem odstavku 89. člena ZJN-3 in katerega namen je, da naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe. Naročnik tako s pozivom od izbranega ponudnika ni zahteval, da dopolni ali pojasni ponudbo v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 (ponudba je bila v spornem delu pripravljena skladno z naročnikovimi zahtevami), ampak je zahteval, da predloži dokumentacijo, na podlagi katere bo lahko preveril obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe. Za takšen poziv je imel naročnik, kot rečeno, podlago v drugem odstavku 89. člena ZJN-3.

Iz poziva izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k potrditvi skladnosti ponujene merilne opreme z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji. V ta namen je od izbranega ponudnika zahteval certifikate ter izjave o lastnostih za ponujeno merilno opremo, pri čemer naročnik ni navedel katere in kakšne certifikate ter izjave o lastnostih pričakuje od izbranega ponudnika. V primeru, da izbrani ponudnik še ne bi razpolagal z zahtevanimi dokumenti, pa je, kot je izrecno predvidel naročnik v pozivu, zadoščalo že, da izbrani ponudnik predloži izjavo, da je ponujena oprema skladna z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji. Naročnik je tako z navedenim (nejasnim, nepreciznim in nekonsistentnim) pozivom preverjal le »skladnost ponujenih produktov z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji«, ni pa z njim preverjal tudi tehničnih specifikacij ponujenih merilnikov oziroma s pozivom ni zahteval, naj mu ponudniki za sporni merilnik (in drugo ponujeno merilno opremo) predložijo kakršnokoli tehnično dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da izpolnjuje postavljene tehnične zahteve.

V pozivu, naslovljenem »Zahtevek za pojasnila oz. dopolnitev ponudbe« je naročnik zapisal:

»Obrazec: Knjiga 2_Zvezek 1: Popis del; Zahtevek za pojasnilo/dopolnitev – naročnik; Prosimo za potrditev skladnosti opreme z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji. V ta namen naj ponudnik priloži certifikate ter izjave o lastnostih za ponujeno merilno opremo, za sledečo opremo:
Ajba: Postavka opreme v popisu 1.2.1, 1.2.3, 1.2.4, 1.2.5
Solkan: Postavka opreme v popisu 2.2.1, 2.2.3, 2.2.4, 2.2.5
Avče: Postavka opreme v popisu 3.2.1
V primeru, da ponudnik trenutno še ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, naj poda izjavo, da je ponujena oprema skladna z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji.«

Izbrani ponudnik se je na naročnikov poziv odzval z odgovorom, v okviru katerega je (med drugim) navedel, da v postavkah 1.2.1, 2.2.1 in 3.2.1 ponuja »kombiniran merilnik nivoja elektroprevodnosti ter temperature model DMS-ISM-hTC«, prav tako pa je potrdil skladnost ponujene opreme z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji. Ob tem je predložil tudi dve izjavi - (1) lastno »Izjavo o skladnosti« ponujene opreme s standardi in normativi direktiv 2014/35/EC LVD: direktiva o nizki napetosti, 2014/30/EC EMC: elektromagnetna vzdržljivost in 2011/65/EC RoHS II: o nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi z dne 5. 1. 2024 in (2) lastno »Izjavo o poreklu blaga« št. 001/2023 z dne 1. 1. 2023. Za vso opremo iz zgoraj navedenih postavk je izbrani ponudnik odgovoru (samoiniciativno) predložil še (kot je to sam poimenoval v odgovoru) »Tehnično dokumentacijo za skupino merilnikov ISM«, iz nje pa je med drugim razvidno, da izbrani ponudnik ponuja merilnik nivoja, temperature in prevodnosti z oznako DMS-ISM-hTC, ki v primeru napajanja s tokovno zanko 12 V deluje na napetostnem območju 3-12 V.

Čeprav iz naročnikovega poziva ne izhaja, da je naročnik z njim preverjal izpolnjevanje postavljenih tehničnih specifikacij, pa je predložena tehnična dokumentacija (in s tem tudi podatek, ki se nanaša na napajanje ponujenega merilnika) sestavni del pojasnila ponudbe izbranega ponudnika (in s tem tudi ponudbe), iz njega pa, kot že navedeno, izhaja, da ponujeni merilnik DMS-ISM-hTC v primeru uporabe tokovne zanke 12 V, deluje v razponu od 3 do 12 V.

29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, to je ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa tudi zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah.

S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Ugotoviti gre, da iz naročnikovih tehničnih specifikacij jasno in nedvoumno izhaja, da je ustrezen le merilnik, ki v okviru svojega delovanja napajalnega območja zagotavlja (dosega) celotno zahtevano napajanje (napajalno območje) 5-24 V. Navedeno pomeni, da mora biti merilnik sposoben delovati z napajalno napetostjo v enosmernem toku v območju 5-24 V oziroma da merilnik ustreza naročnikovi zahtevi le, če lahko deluje v celotnem območju napetosti, ki sega od 5 V do 24 V. Zato je potrebno zavrniti naročnikove navedbe o domnevno nejasni tehnični zahtevi, ki naj bi omogočala interpretacijo, da je ustrezen tudi merilnik, ki zagotavlja napajanje v razponu znotraj zahtevanega celotnega obsega. Merilnik nivoja, temperature in prevodnosti mora tako v skladu z jasno naročnikovo zahtevo delovati v napajalnem območju od 5 V do 24 V. Naročnik tehnične zahteve namreč ni opredelil na način, da bo kot ustrezne štel tudi produkte, ki zagotavljajo napajanje v razponu znotraj celotnega obsega, ampak je jasno navedel, kakšno (točno določeno in celotno) napajalno območje morajo zagotoviti ponudniki.

Ker iz (naknadno, to je v okviru odgovora na poziv) predložene tehnične dokumentacije za sporni merilnik ne izhaja, da je navedena tehnična zahteva (delovanje merilnika v napajalnem območju 5-24 V) izpolnjena, je naročnik po oceni Državne revizijske komisije vsaj preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v resnici dopustna. Tej oceni nenazadnje pritrjujejo navedbe samega izbranega ponudnika - ta je namreč v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo, navedel, da »so podatki o tem, da ponujeni merilnik popolnoma funkcionalno deluje na napajanju 5-24 VDC na voljo v tehničnih podatkih za naveden merilnik in niso prisotni v splošnem prospektu za celo skupino merilnikov tipa DMS-ISMxxx«. Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja tudi, da je sporni merilnik izveden v različnih variantah (opcijah), tudi z dodatnim izhodom na tokovno zanko 4-20 mA, zato je v rubriki »napajanje s tokovno zanko 12 V« podana vrednost delovanja merilnika z izhodom s tokovno zanko na napetostnem območju 3-12 V. Poleg tega pa celo vlagatelj dopušča možnost, da ponujeni merilnik dosega zahtevano napajanje - navaja namreč, da ponujeni produkt (merilnik) ob uporabi drugačne tokovne zanke (v drugačnem tokokrogu) morebiti lahko zagotavlja drugačen oziroma višji razpon napetosti.

Državna revizijska komisija dodaja še, da se v zvezi s tem strinja z vlagateljevo analogijo, da bi moral naročnik (gre seveda za hipotetičen primer), če bi bil zahtevan domet hibridnega avta 500 km, iz ponudbe pa bi izhajali le podatki o dometu avta v električnem pogonu, ne pa tudi podatek o skupnem dometu, šteti, da ponudnik s predloženo tehnično dokumentacijo zahteve ni izkazal. Poleg tega naročnik v navedenem hipotetičnem primeru takšnega ponudnika, ob upoštevanju šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe. A v obravnavanem primeru situacija ni enaka - izbrani ponudnik je predložil ponudbo, ki je (bila) v spornem delu skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami, poleg tega se je izbrani ponudnik v celoti in pravilno odzval tudi na naročnikov poziv (potrdil je skladnost ponujene merilne opreme z regulativo, ki velja v Republiki Sloveniji), zato bi lahko naročnik (kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) v morebitnem ponovnem postopku presoje in ocenjevanja ponudb preveril še izpolnjevanje postavljenih tehničnih specifikacij.

Ob navedenem je vlagatelj uspel izkazati, da izbrani ponudnik z naknadno predloženo tehnično dokumentacijo (še) ni izkazal, da ponujen merilnik zagotavlja zahtevano napajanje 5-24 V. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. SE225379 z dne 16. 10. 2024.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagateljev dokazni predlog za imenovanje ustreznega izvedenca zavrnila kot nepotrebnega.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je bila v konkretnem primeru naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavljena, naj naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Naročnik naj ob morebitni ponovni presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa oziroma naj v tem primeru (na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3) preveri še, ali izpolnjuje tehnične zahteve, pri čemer naj zlasti ugotovi, ali ponujeni merilnik DMS-ISM hTC izpolnjuje zahtevano napajalno območje 5-24 V. Naročnik naj pri tem poskrbi, da bo odločitev podkrepljena z ustreznimi listinami, ki bodo omogočale preizkus zakonitosti sprejete odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 11.513,70 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 4.300 točk ter materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife. Zahteval je tudi povrnitev 22 % DDV. Poleg tega je za sestavo vloge z dne 20. 11. 2024, s katero se je opredelil do naročnikove vloge z dne 19. 11. 2024 priglasil še 2150 točk ter 100 točk za posvet s stranko in 100 točk za pregled listin in dokumentacije ter materialne stroške po tretjem odstavku 11 člena Odvetniške tarife in DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z Odvetniško tarifo - Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 11.513,70 EUR. strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.100 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 2.269,20 EUR, in izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, t.j. 2.100 točk) v višini 41 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 30,01 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 13.812,91 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu Odvetniške tarife) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudbe izbranega ponudnika), podlage v Odvetniški tarifi ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vlog, s katerima se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (vloga z dne 14. 11. 2024) in do naročnikove vloge z dne 19. 11. 2024 (vloga z dne 20. 11. 2024) in v zvezi z njima priglašenih stroškov za sestanek s stranko, pregled listin in dokumentacije in materialnih stroškov, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v navedenih vlogah namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik mora vlagatelju znesek v višini 13.812,91 EUR, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran