Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-087/2024 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-087/2024-42
    Datum sprejema: 16. 12. 2024

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup reagentov za mikrobiološke preiskave z brezplačno uporabo laboratorijske opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Roche, d.o.o., Stegne 13G, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 12. 2024

    odločila:



    1. Vlagateljeva zahteva za izločitev imenovanega strokovnjaka dr. A. G., dr. med., spec. klin. mikrob., se zavrne.

    2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup reagentov za mikrobiološke preiskave z brezplačno uporabo laboratorijske opreme«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 12. 6. 2024.

    3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 115,74 EUR.

    4. Naročniku se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 115,74 EUR.

    5. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 13. 5. 2024, pod št. objave JN003143/2024-EUe16/01, in v Uradnem listu EU dne 13. 5. 2024, pod št. objave 281435-2024.

    Naročnik je na portalu javnih naročil dne 17. 6. 2024 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 12. 6. 2024 (v nadaljevanju: odločitev oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve omenjene odločitve izhaja, da je naročnik vse (tri) prejete ponudbe ocenil kot dopustne in da se je glede na merilo za oddajo javnega naročila ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto, vlagateljeva ponudba pa na drugo mesto.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 6. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik nepravilno ocenil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno, prav tako je naročnik ponudbo izbranega ponudnika nepravilno ocenil glede na merila za oddajo javnega naročila.
    1. V ponudbi izbranega ponudnika ni jasno določen ponujen predmet. Izbrani ponudnik je v predračunu kot naziv ponujenega analitskega sistema navedel »VC SPOTFIRE (sestavljen iz 4x SPOTFIRE Control Station, 16x SPOTFIRE modul, 1x računalnik, 1x Fireworks)«, za katerega ni predložil zahtevanega kataloškega materiala, predložil pa je kataloški material za sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel artikel s kataloško številko »BMF-4707516«, ki ne obstaja, kar je vlagatelj preveril v evropskem registru medicinskih pripomočkov (EUDAMED). Izbrani ponudnik je kot proizvajalca navedel »bioMerieux«, v priloženem kataloškem materialu pa je kot proizvajalec naveden »BioFire Diagostics, LLC«. Omenjeni družbi sta ločeni družbi, zato se ne ve, kdo je proizvajalec ponujene opreme. Izbrani ponudnik je nepravilno izpolnil stolpec K ponudbenega predračuna, saj je navedel »BMF-4707516«. Ta oznaka ne predstavlja krovne kataloške številke ponujenega analitskega sistema, zato bi moral izbrani ponudnik navesti posamezne kataloške številke analitskega sistema.
    2. Analizni sistem, za katerega je izbrani ponudnik predložil kataloge, ne omogoča neposredne uporabe primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca in posledično ne izpolnjuje zahteve naročnika. Za uporabo sistema je predvidena ročna predhodna obdelava vzorca v sekundarni epruveti, ki se potem nanese na reagenčno kartušo. Predložena tehnična dokumentacija vsebuje navodila za pripravo vzorca in kartuše. Reagenčni komplet vsebuje izdelke, potrebne za obdelavo vzorca. V Prilogi 1 je navedena spletna povezava do hitrega vodnika za reagenčni komplet, ki vsebuje prikaz 21 korakov ročne predhodne obdelave vzorca. Iz omenjenega dokumenta je razvidno, da gre za (posreden) nanos sekundarnega (in ne) primarnega vzorca. Naročnik ni dopustil niti hitre in enostavne razredčitve vzorca, za ponujeni izdelek pa se zahteva kompleksna ročna obdelava vzorca.
    3. Izbrani ponudnik, ki je v ponudbi predstavil, da ponuja sistem sestavljen iz »4x SPOTFIRE Control Station, 16x SPOTFIRE modul, 1x računalnik, 1x Fireworks«, ni predložil IVD-CE certifikata za računalnik in Fireworks.
    4. Izbrani ponudnik naj bi ponudil sistem s štirimi bazami in 16-imi moduli, vendar ni dokazal, da tak sistem sploh obstaja, saj je predložil kataloge za sistem z eno bazo in štirimi moduli. Če izbrani ponudnik ponuja štiri ločene kontrolne postaje (oz. baze), potem izbrani ponudnik ni predložil dokazila, da je maksimalna hitrost enega sistema enaka realni največji hitrosti 4 sistemov, upoštevajoč vse faze procesa zagona in priprave vzorcev ter sistema na delo ter izklopa sistema po zadnji opravljeni analizi.
    5. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s številom vzorcev, analiziranih v 8 urah, ki je eno izmed meril v zvezi z oddajo javnega naročila, postavil več vprašanj, na katera izbrani ponudnik s tehnično dokumentacijo ni odgovoril. Posledično ni mogoče preveriti navedbe izbranega ponudnika, da je maksimalno število analiz v 8 urah 416. V kataloškem materialu ni navedeno, da so v okviru podatka o številu analiz v 8 urah upoštevane vse faze procesa dela, ki jih je naročnik določil. Podatek izbranega ponudnika, da je s ponujeno napravo mogoče izvesti 416 testov v 8 urah, ne drži, saj je skupen čas za izvedbo analize vsaj 21 minut in 7 sekund, zato izbrani ponudnik v okviru merila za oddajo javnega naročila ne bi smel prejeti točk.

    Izbrani ponudnik v vlogi z dne 8. 7. 2024, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.
    1. Predmet ponudbe je jasno določen, in sicer izbrani ponudnik ponuja sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«, za katerega je v predračunu uporabil delovno ime sistema, tj. »VC SPOTFIRE«, ki ga uporablja tudi proizvajalec. Beseda »BIOFIRE« predstavlja registrirano znamko, pod katero se trži sistem, sam sistem pa se imenuje »SPOTFIRE«. Pojma »BIOFIRE SPOTFIRE« in »SPOTFIRE« označujeta isti sistem, za katerega je izbrani ponudnik tudi predložil kataloški material. Tudi proizvajalec besedo »BIOFIRE« v katalogu pogosto izpusti in uporablja zgolj besedo »SPOTFIRE«. Registracija medicinskih pripomočkov v podatkovni zbirki EUDAMED še ni obvezna. Naročnik je zahteval navedbo posameznih kataloških številk le, če ponujeni sistem nima krovne šifre. Oznaka »BMF-4707516« predstavlja (krovno) delovno šifro, posamezne kataloške oz. delovne številke pa so razvidne iz dokumenta »Ponudba«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. Družba BioMerieux SA je prevzela družbo BioFire Diagostics, LLC, slednja ohranja identiteto svoje blagovne znamke in dejavnosti. Izdelki Biofire so vključeni v portfelj izdelkov BioMerieux. Zaradi napačne oz. ne dovolj natančne navedbe proizvajalca (navedena je zgolj skupina, pod katero deluje družba BioFire Diagostics, LLC), ponudba ni nedopustna. Iz kataloškega materiala, predloženega v ponudbi je razvidno, da je »formalni« proizvajalec družba BioFire Diagostics, LLC.
    2. Naročnik je zahteval, da ponujeni sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo vzorca (tj. vatirane palčke, s katero je bil vzet bris) in ni dopustil sistema, za katerega bi bilo treba vatirano palčko, s katero je bil vzet bris, predno pride do sistema in reagenčnega kompleta, kakorkoli obdelati. Primaren vzorec pride do (ponujenega) sistema in reagenčnega kompleta nedotaknjen, vanj se ne posega in se ga predhodno ne obdela. Reagenčni komplet vsebuje elemente za pripravo (in ne obdelavo) vzorca. Za lažjo predstavo prenosa primarnega vzorca na kartušo, se izbrani ponudnik sklicuje na posnetek na spletni strani YouTube, iz katerega je, po mnenju izbranega ponudnika, razvidno, da sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca, saj se primarni vzorec uporabi neposredno in ni predhodno obdelan. Postopki, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, ne pomenijo predhodne ročne obdelave primarnega vzorca in (posrednega) nanosa sekundarnega vzorca, ampak se nanašajo na uporabo reagenčnega kompleta oz. na pripravo kartuš. Primarni vzorec, ki ni predhodno obdelan, se prenese na kartušo, ki je del reagenčnega kompleta. Prenos primarnega vzorca na kartušo, ki je del reagenčnega kompleta, pa ne predstavlja predhodne obdelave vzorca.
    3. Naročnik je zahteval IVD-CE certifikat zgolj za sistem in reagenčni komplet, kar je izbrani ponudnik predložil.
    4. Vsak sistem je sestavljen iz ene baze in štirih modulov, izbrani ponudnik pa ponuja štiri sisteme – torej 4 baze in 16 modulov.
    5. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhajajo odgovori na postavljena vprašanja. Iz katalogov proizvajalca je razvidno, da sistem z eno bazo in štirimi moduli omogoča izvedbo 104 testov v 8 urah, kar pomeni, da štirje sistemi omogočajo izvedbo 416 testov v 8 urah. Proizvajalec je v ta čas že vključil čas, potreben za izvedbo vseh faz delovnega procesa, vključno s pripravo vzorca.

    Naročnik je s sklepom z dne 16. 7. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov.
    1. Izbrani ponudnik je v predračunu skrajšal naziv ponujenega sistema in dopisal kratico VC, ki v praksi pogosto predstavlja oznako za konfiguracijo. Naročnik je na podlagi kataloškega gradiva v ponudbi izbranega ponudnika lahko ugotovil, da ta ponuja sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«. Na trgu, poleg kartušnega analitskega sistema »BIOFIRE SPOTFIRE«, ne obstaja tudi analitski sistem »VC SPOTFIRE«. Nasprotnega vlagatelj tudi ne zatrjuje, zato ni nobenega dvoma, kaj ponuja izbrani ponudnik. Naročnik ni zahteval, da je predmet ponudbe vpisan v EUDAMED, registracija medicinskih pripomočkov v tem registru še tudi ni obvezna. Iz javno dostopnih podatkov je mogoče razbrati, da proizvodi družbe BioFire Diagostics, LLC predstavljajo portfelj proizvodov družbe BioMerieux SA, zato je izbrani ponudnik kot proizvajalca pravilno vpisal družbo BioMerieux SA. Na trgu ne obstajata proizvod proizvajalca BioMerieux SA in temu primerljiv proizvod proizvajalca BioFire Diagostics, LLC. Naročnik je zahteval, da ponudniki navedejo krovno kataloško številko ali delovno šifro, oznaka »BMF-4707516« pa predstavlja delovno šifro.
    2. Vlagatelj nepravilno razume naročnikovo zahtevo, saj je zahteval, da ponujeni sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo vzorca kot takega (tj. vatirane palčke, s katero je vzet bris iz nosu) in ni dopustil sistema in reagenčnega kompleta, za katerega bi bilo treba vatirano palčko, preden ta pride do sistema in reagenčnega kompleta, kakorkoli obdelati. Naročnik tako ni dopustil poseganja v primarni vzorec. Vprašanje, postavljeno na portalu javnih naročil, se nanaša na obdelavo samega vzorca. Zatrjevan postopek (za katerega vlagatelj ne nudi ustrezne dokazne podlage) se nanaša na pripravo kartuš za vstavljanje vzorca v sam sistem in ne pomeni predhodne ročne obdelave primarnega vzorca (tj. vatirane palčke z vzorcem). Primarni vzorec pride do ponujenega sistema reagenčnega kompleta nedotaknjen oz. se vanj ne posega in ne obdeluje. Reagenčni komplet vsebuje reagente za pripravo vzorca in ne za obdelavo vzorca. Navedeno potrjuje tudi videoposnetek, objavljen na spletni strani YouTube, ki prikazuje postopek priprave kartuše, in ne obdelave vzorca, saj se primarni vzorec neposredno uporabi. Tudi shematičen prikaz v Prilogi 1 ponudbe izbranega ponudnika prikazuje zgolj uporabo reagenčnega kompleta – kako se pripravi kartuša, in sicer se primarni vzorec prenese na kartušo, ki je del reagenčnega kompleta. Prenos primarnega vzorca na kartušo pa ne predstavlja predhodne obdelave vzorca.
    3. Izbrani ponudnik je predložil IVD-CE certifikat za sistem, torej za »BioFire SpotFire Control Station« in za »BioFire SpotFire Control Module«. Računalnik in Fireworks nista del sistema »BIOFIRE SPOTFIRE«.
    4. Izbrani ponudnik ponuja konfiguracijo s štirimi analitskimi sistemi, pri čemer vsak sistem vsebuje eno bazo in štiri module. Da vsi štirje sistemi izpolnjujejo zahteve, je mogoče razbrati iz katalogov, predloženih za en sistem.
    5. Iz ponudbe izbranega ponudnika so razvidni odgovori na postavljena vprašanja. Četudi bi izbrani ponudnik v ponudbi navedel večje število vzorcev, kot jih je mogoče analizirati v 8 urah, izbrani ponudnik ne bi prejel nič točk v okviru merila za oddajo javnega naročila, temveč bi prejel manjše število točk. Ker bi se tudi ob upoštevanju vlagateljevih izračunov izbrani ponudnik uvrstil na prvo mesto, vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Proizvajalec je v izračun števila testov, ki jih je mogoče izvesti v 8 urah, upošteval čas, ki je potreben za vse delovne faze procesa, vključno s pripravo vzorcev. Če proizvajalec v izračun ne bi vključil časa, potrebnega za vmesne faze, bi, upoštevaje, da analiza posameznega vzorca od začetka do konca traja približno 15 minut, bilo na enem sistemu v 8 urah možno izvesti 128 testov in ne le 104 teste, kot to navaja proizvajalec.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17. 7. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj v vlogi z dne 22. 7. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je tako iz hitrega vodnika za reagenčni komplet kot iz Priloge 1 razvidno, da mora uporabnik prenesti (primarni) vzorec v Sample Injection Vial, dodati Sample Buffer, premešati vzorec s Sample Buffer in tako obdelan vzorec nanesti na kartušo. To je razvidno tudi iz videoposnetka na spletni strani Youtube, na katerega se sklicuje naročnik. Na reagenčno kartušo se torej ne nanese primarni vzorec, temveč predhodno obdelan vzorec (vzorec zmešan s pufrom Sample Buffer), kar potrjuje, da sistem ne omogoča neposredne uporabe primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca. Navedbe naročnika, da se obravnava (proces) ne nanaša na primarni vzorec, so nerelevantne, saj je zahteval neposredno uporabo primarnega vzorca brez predhodne obdelave.

    Državna revizijska komisija je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da so vloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika v posameznih delih sestavljene v tujem jeziku, in da so se vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik v vlogah sklicevali na dokumentacijo, sestavljeno v tujem jeziku. Državna revizijska komisija je zato vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika (dopisi št. 018-87/2024-10, 018-87/2024-11 in 018-87/2024-12, vsi z dne 7. 8. 2024) pozvala, da predložijo dele vlog, ki so sestavljene v tujem jeziku, in dokumentacijo, na katero se sklicujejo in je v tujem jeziku, v overjenem prevodu v slovenski jezik. Vlagatelj (dne 12. 8. 2024), naročnik (dne 12. 8. 2024) in izbrani ponudnik (dne 12. 8. 2024 in dne 22. 8. 2024) so Državni revizijski komisiji posredovali dodatno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je naročniku in izbranemu ponudniku (dopisa št. 018-087/2024-18 in št. 018-087/2024-18, oba z dne 27. 8. 2024) v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala dokumentacijo, ki jo je na podlagi poziva Državne revizijske komisije predložil vlagatelj. Naročnik se do posredovane dokumentacije ni opredelil, izbrani ponudnik pa se je opredelil z vlogo z dne 30. 8. 2024, v kateri vztraja pri svojih navedbah.

    Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku (dopis št. 018-087/2024-23 z dne 4. 9. 2024) v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala dokumentacijo, ki jo je na podlagi poziva Državne revizijske komisije predložil naročnik. Izbrani ponudnik se do posredovane dokumentacije ni opredelil.

    Državna revizijska komisija je naročniku (dopis št. 018-087/2024-24 z dne 4. 9. 2024) v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala dokumentacijo, ki jo je na podlagi poziva Državne revizijske komisije predložil izbrani ponudnik. Naročnik se do posredovane dokumentacije ni opredelil.

    Državna revizijska komisija je vlagatelju (dopis št. 018-087/2024-27 z dne 11. 9. 2024) posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 8. 7. 2024, dokumentacijo, ki sta jo na podlagi poziva Državne revizijske komisije predložila naročnik in izbrani ponudnik, in vlogo izbranega ponudnika z dne 30. 8. 2024.

    Do posredovane dokumentacije se je vlagatelj opredelil z vlogo z 16. 9. 2024, v kateri vztraja pri navedbah in dodaja, da se je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo v celoti oprl na navedbe izbranega ponudnika.

    Ker je Državna revizijska komisija na podlagi preučitve odstopljene dokumentacije in prejetih vlog ocenila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev, pomembnih za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je na podlagi 34. člena ZPVPJN in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN, s sklepom št. 018-087/2024-30 z dne 4. 10. 2024, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila dr. A. G., dr. med., spec. klin. mikrob., iz Maribora (v nadaljevanju: strokovnjak), strankama v postopku pa je ob tem naložila plačilo predujma za izdelavo strokovnega mnenja.

    Po plačilu predujma je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 14. 10. 2024 strokovnjaku zastavila vprašanja, na katera bi bilo potrebno odgovoriti v okviru strokovnega mnenja, ter mu posredovala dokumentacijo, potrebno za izdelavo mnenja.

    Državna revizijska komisija je dne 15. 11. 2024 prejela strokovno mnenje ter ga istega dne posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku v opredelitev.

    Naročnik in izbrani ponudnik se do posredovanega strokovnega mnenja nista opredelila.

    Vlagatelj v vlogi z dne 20. 11. 2024 najprej izraža dvom v objektivnost in nepristranskost postavljenega strokovnjaka, ker je v poslovnem odnosu z izbranim ponudnikom, med drugim je skrbnik pogodb sklenjenih z izbranim ponudnikom, in predlaga pridobitev drugega strokovnega mnenja. V nadaljevanju se je vlagatelj opredelil do ugotovitev strokovnjaka.

    Naročnik v vlogi z dne 21. 11. 2024 označuje predlog vlagatelja za izločitev imenovanega strokovnjaka kot prepoznega in navaja, da se imenovani strokovnjak uvršča v vrh slovenske mikrobiološke stroke. To vlogo naročnika vlagatelj v vlogi z dne 25. 11. 2024 označuje za brezpredmetno in dodaja, da se naročnik po vsebini ni opredelil do strokovnega mnenja.

    Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je tudi vpogledala v pridobljeno strokovno mnenje (do vlagateljevih ugovorov z zvezi z določitvijo dr. A. G., dr. med., spec. klin. mikrob., za strokovnjaka, se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju). Ostale dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija zavrnila iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    1. Glede predloga za določitev drugega strokovnjaka

    Vlagatelj v vlogi z dne 20. 11. 2024, s katero se je opredelil do prejetega strokovnega mnenja, izraža dvom v objektivnost in nepristranskost postavljenega strokovnjaka. Vlagatelj navaja, da je strokovnjak v »redni navezavi in odnosu« z izbranim ponudnikom, saj je strokovnjak skrbnik pogodb, sklenjenih med delodajalcem strokovnjaka in izbranim ponudnikom. Vlagatelj zato predlaga pridobitev drugega strokovnega mnenja strokovnjaka, pri katerem ne obstoji utemeljen dvom v njegovo objektivnost in nepristranskost.

    Z izpostavljenimi navedbami vlagatelj predlaga izločitev imenovanega strokovnjaka. ZPVPJN ureja izločitev predsednika, člana in uslužbenca Državne revizijske komisije (gl. 66. člen ZPVPJN), medtem ko posebnih določb o izločitvi strokovnjakov oz. izvedencev ne vsebuje. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (glej prvi odstavek 13. člena ZPVPVJN), v 247. členu določa, da je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je izločen sodnik. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z dejstvom, da je bil za izdelavo strokovnega mnenja določen dr. A. G., dr. med., spec. klin. mikrob., seznanjen s prejemom sklepa Državne revizijske komisije o odreditvi pridobitve strokovnega mnenja (št. 018-087/2024-30 z dne 4. 10. 2024). Ta sklep je bil vlagatelju (upoštevaje četrti odstavek 13a. člena ZPVPJN) vročen dne 4. 10. 2024. Vlagatelj se je torej dne 4. 10. 2024 seznanil, da je bil za izdelavo strokovnega mnenja določen dr. A. G., dr. med., spec. klin. mikrob., predlog za izločitev imenovanega strokovnjaka pa je vlagatelj podal šele dne 20. 11. 2024, torej po preteku osmih dni od prejema sklepa o imenovanju strokovnjaka in potem, ko se je seznanil z vsebino strokovnega mnenja. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da vlagatelj v vlogi z dne 20. 11. 2024 niti ne zatrjuje, da je za razlog, zaradi katerega bi bilo treba po njegovem mnenju izločiti imenovanega strokovnjaka, izvedel šele potem, ko je strokovnjak že izdelal strokovno mnenje, gre ugotoviti, da vlagateljev predlog za izločitev imenovanega strokovnjaka ni pravočasen.

    Tudi sicer pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 20. 11. 2024 ne utemeljujejo izločitve imenovanega strokovnjaka. Kot že pojasnjeno, skladno s prvim odstavkom 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je izločen sodnik. Razlogi, zaradi katerih je lahko sodnik, in torej tudi izvedenec, izločen, so opredeljeni v 70. členu ZPP. ZPP od 1. do 5. točke 70. člena določa taksativno naštete izključitvene razloge, v 6. točki 70. člena pa določa odklonitvene razloge, ki so opredeljeni z generalno klavzulo: sodnik oz. izvedenec ne sme opravljati sodniške funkcije oz. dolžnosti izvedenca, »če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti« (6. točka 70. člena ZPP).

    Zatrjevane dejanske podlage (da je imenovani strokovnjak »v redni navezavi in odnosu« z izbranim ponudnikom, ker je skrbnik pogodb, sklenjenih med delodajalcem strokovnjaka in izbranim ponudnikom) ni mogoče subsumirati pod taksativno naštete razloge za izločitev, določene v 1. do 5. točki 70. člena ZPP, pač pa bi na takšni dejanski podlagi bilo mogoče utemeljiti le razloge iz 6. točke 70. člena ZPP, torej odklonitvene razloge. V zvezi s slednjimi razlogi so Evropsko sodišče za človekove pravice – v nadaljevanju: ESČP (glej npr. sodba v zadevi Fey proti Avstrija, št. 14396/88 z dne 24. 2. 1993, sodba v zadevi Mežnarič proti Hrvaški, št. 71615 z dne 15. 7. 2005, sodba v zadevi Švarc in Kavnik proti Sloveniji, št. 7561/01 z dne 8. 2. 2007), Ustavno sodišče RS (prim. npr. odločbe Up-679/06, U-I-20/07, Up-799/13, Up-217/15) in sodna praksa (prim. npr. sklep VS RS Cp 1/2011, sodbo VS RS I Ips 2985/2015, sklep VS RS I Kp 14183/2017) sprejeli tako imenovani objektivno – subjektivni test.

    Pri subjektivnem kriteriju se ugotavlja, ali obstaja osebno prepričanje (sodnika oz.) izvedenca o določenem primeru, pri čemer se nepristranskost sodnika oz. izvedenca domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem (prim. npr. sodba ESČP v zadevi Švarc in Kavnik proti Sloveniji, št. 7561/01 z dne 8. 2. 2007, sklep VS RS I Up 139/2015). V obravnavani zadevi glede na to, da ni nobenega dokaza o nasprotnem oz. da vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi obstajalo osebno prepričanje imenovanega strokovnjaka ali da bi sicer njegovo ravnanje kazalo na nepristranski odnos do strank, ni razloga, da bi dvomili v osebno nepristranskost imenovanega strokovnjaka.

    Pri objektivnem kriteriju nepristranskosti se presoja, ali obstajajo dejstva oz. okoliščine, ki bi lahko sprožila dvome o nepristranskosti sodnika oz. izvedenca (prim. npr. sklep VS RS I Up 139/2015, in sodba VS RS I Ips 500/2008). Pri tem je bistveno, ali so na strani izločevanega takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku pri upoštevanju vseh okoliščin primera lahko ustvarile upravičen dvom v njegovo nepristranskost (prim. odločba US RS, št. Up-679/06, sklep VS RS I Up 564/2011). Pomemben je tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar pa njeno stališče ni odločilno, saj mora biti njen strah objektivno upravičen (prim. npr. sodbe ESČP v zadevah Brandstetter proti Avstrija, št. 13468/87 z dne 28. 8. 1991, Sara Lind Eggortsdóttir proti Islandiji, št. 31930/04 z dne 5. 7. 2007, Placi proti Italiji, št. 48754/11 z dne 21. 1. 2014, ki se nanašajo vprašanje neodvisnosti izvedencev, postavljenih s strani sodišča). Vsak (kakršenkoli) dvom, torej tudi senca dvoma, ki se stranki pojavi, še ne zadošča za izločitev sodnika oz. izvedenca. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti sodnika oz. izvedenca v konkretni zadevi.

    V skladu z navedenim je torej potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o nepristranskosti imenovanega strokovnjaka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri povprečno razumnem človeku okoliščina, da je strokovnjak skrbnik pogodb, sklenjenih med njegovim delodajalcem in izbranim ponudnikom, ne more vzbuditi dvoma, da imenovani strokovnjak naloženega mu strokovnega mnenja ne bo izdelal v skladu s pravili stroke in nepristransko. Zgolj poznanstvo med strokovnjakom in izbranim ponudnikom samo po sebi ne pomeni takšnega odnosa, ki bi predstavljal razlog za izločitev strokovnjaka (prim. smis. sklep VS RS III R 28/2015). Vlagatelj sicer pravilno navaja, da je skladno s sodno prakso (prim. sklep VS RS II Ips 228/2000, sklep Pdp 806/2010) in pravno teorijo (prim. Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 485) poslovno sodelovanje sodnega izvedenca z eno izmed strank oz. ekonomska odvisnost izvedenca od stranke lahko takšna okoliščina, ki vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in bi lahko predstavljala utemeljen razlog za njegovo izločitev. Vendar pa na podlagi dejstva, da je imenovani strokovnjak skrbnik pogodb, sklenjenih med delodajalcem strokovnjaka in izbranim ponudnikom, ni mogoče ugotoviti, da imenovani strokovnjak poslovno sodeluje z izbranim ponudnikom oz. da obstaja ekonomska odvisnost imenovanega strokovnjaka od izbranega ponudnika. Z izbranim ponudnikom poslovno sodeluje delodajalec imenovanega strokovnjaka in ne sam strokovnjak. O ekonomski odvisnosti bi bilo mogoče govoriti (pa še to zgolj hipotetično) v razmerju med imenovanim strokovnjakom in njegovim delodajalcem, ne pa v razmerju med imenovanim strokovnjakom in pogodbenim partnerjem delodajalca, tj. izbranim ponudnikom.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi vzbudile dvom v nepristranskost imenovanega strokovnjaka. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo zahtevo za izločitev imenovanega strokovnjaka in predlog za imenovanje novega strokovnjaka zavrnila (četrti odstavek 247. člena ZPP).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Pred vsebinsko obravnavo revizijskih navedb Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo oprl na navedbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je naročnik odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo sprejel sam in tako sam odločil o zahtevku za revizijo, četudi s prepisovanjem argumentov in stališč izbranega ponudnika. Slednjega naročnikovega ravnanja ni mogoče razumeti na način, da naročnik favorizira izbranega ponudnika, da ne pozna vsebine ponudbe izbranega ponudnika in da le »slepo« sledi izbranemu ponudniku, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak je iz takšnega naročnikovega ravnanja mogoče razbrati, da se s stališči in argumenti izbranega ponudnika strinja in da so to tudi argumenti in stališča naročnika. Ključno je, da je naročnik s svojimi stališči in argumenti (ki so enaki oz. podobni stališčem in argumentom izbranega ponudnika) vlagatelja seznanil in mu s tem omogočil, da se do njih opredeli.

    Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ponujeni predmet ni jasno določen, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami naročnika v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, in da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni ocenjeval skladno z vnaprej določenimi merili za oddajo javnega naročila.

    Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik sme javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    2. Glede opredelitve ponujenega predmeta

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je predmet zadevnega javnega naročila nakup reagentov za mikrobiološke preiskave z brezplačno uporabo opreme za izvajanje mikrobioloških preiskav za obdobje 2 let. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval ponudbeni predračun v excelovi obliki, sestavljen iz delovnega lista »845080118-028-24_001«, v katerega so ponudniki (med drugim) vpisali naziv ponujenega kartušnega analitskega sistema in proizvajalca, ter delovnega lista »Specifikacija reagentov«, v katerem so ponudniki navedli naziv artiklov potrebnih za posamezno preiskavo (glej poglavje »Navodilo za izpolnjevanje predračuna« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

    Naročnik je v poglavju »Splošne strokovne zahteve (pogoji) naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
    »Za vse ponujene proizvode mora ponudnik priložiti kataloški material (tekstovni in slikovni), iz katerega je nedvoumno viden opis proizvoda. K ponudbi mora biti priloženo kazalo, po katerem lahko naročnik v priloženem kataloškem materialu najde ponujene proizvode«.

    Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu (delovni list »845080118-028-24_001«) kot naziv ponujenega kartušnega analitskega sistema navedel »VC SPOTFIRE (sestavljen iz 4x SPOTFIRE Control Station, 16x SPOTFIRE modul, 1x računalnik, 1x Fireworks)« in kot proizvajalca »bioMerieux«. V stolpcu K, poimenovan »Kat. ali Del. šif. artikla«, je izbrani ponudnik navedel »BMF-4707516«. Nadalje med strankama ni sporno, potrjeno pa z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil tehnično dokumentacijo za kartušni analizni sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«, in sicer:
    – Priloga 1 - BIOFIRE SPOTFIRE RESPIRATORY-SORE THROAT PANEL navodila za uporabo,
    – Priloga 2 - BIOFIRE SPOTFIRE SISTEM navodila za uporabo,
    – Priloga 3 - BIOFIRE SPOTFIRE SISTEM brošura,
    – Priloga 4 - BIOFIRE SPOTFIRE SISTEM tehnična specifikacija,
    – Priloga 5 - Izjava o skladnosti (»EC Declaration of Conformity«),
    – Priloga 6 - Izjava o skladnosti (»EC Declaration of Conformity«),
    – Priloga 7 - BIOFIRE SPOTFIRE SISTEM brošura povezljivosti,
    – Priloga 8 - BIOFIRE FIREWORKS brošura.

    Upoštevaje predstavljeno nesporno dejansko stanje gre pritrditi vlagatelju, da iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika izhaja, da ponuja kartušni analitski sistem »VC SPOTFIRE«, iz predloženih katalogov pa izhaja, da ponuja kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«. Vendar pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da v posledici navedenega ni jasno določen ponujen predmet oz. da ni jasno, kateri kartušni analitski sistem ponuja izbrani ponudnik.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, da iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika izhaja, da je ponujen »VC SPOTFIRE« sestavljen iz »4x SPOTFIRE Control Station, 16x SPOTFIRE modul, 1x računalnik, 1x Fireworks«. Smiselno enako izhaja tudi iz dokumenta »Ponudba«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer, da izbrani ponudnik ponuja štiri »VC SPOTFIRE KONF 4«, ki je sestavljen iz »SPOTFIRE Control Station« in »SPOTFIRE modul«, računalnika in Fireworks. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni presojala pomena oznake »VC« (v zapisu »VC SPOTFIRE«) ponudbenem predračunu izbranega ponudnika (izbrani ponudnik namreč zatrjuje, da ta zapis predstavlja delovno oznako ponujenega sistema, naročnik pa zatrjuje, da zapis »VC« predstavlja oznako za konfiguracijo – »Variant Configuration«), s tem povezan dokazni predlog izbranega ponudnika z vpogledom v izpis iz sistema za »VC SPOTFIRE« pa je zavrnila kot nepotreben, saj je, ne glede na pomen oznake »VC«, iz ponudbenega predračuna in dokumenta »Ponudba« razvidno, da izbrani ponudnik ponuja kartušni analitski sistem »SPOTFIRE«, sestavljen iz »SPOTFIRE Control Station« in »SPOTFIRE modul«.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika upravičeno zaključil, da zapis »SPOTFIRE« v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika (in v dokumentu »Ponudba«) predstavlja zgolj skrajšani zapis »BIOFIRE SPOTFIRE«. Pritrditi gre namreč naročniku in izbranemu ponudniku, čemur vlagatelj v postopku pravnega varstva ni nasprotoval, da je v predloženih katalogih za kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« ta sistem na več mestih poimenovan zgolj kot »SPOTFIRE« in ne kot »BIOFIRE SPOTFIRE« (npr. stran 7 Priloge 1, stran 1 Priloge 4, stran 1 in 2 Priloge 7), kar kaže na to, da tudi proizvajalec analitskega sistema »BIOFIRE SPOTFIRE« ta sistem mestoma označuje kot »SPOTFIRE«. Poleg tega je iz ponudbenega predračuna, delovni list »Specifikacija«, izbranega ponudnika (kot to navajata tudi naročnik in izbrani ponudnik) razvidno, da izbrani ponudnik ponuja teste »BIOFIRE SPOTFIRE RESPIRATORY-SORE THROAT PANEL«, ki so, kot je to razvidno iz tehnične dokumentacije, namenjeni za uporabo kartušnega analitskega sistema »BIOFIRE SPOTFIRE« (glej stran 1 Priloge 1). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je lahko naročnik v obravnavanem primeru upravičeno zaključil, da v ponudbi izbranega ponudnika ne obstaja nejasnost glede ponujenega predmeta in da izbrani ponudnik ponuja kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«.

    V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik trditev o tem, kaj ponuja izbrani ponudnik, ne more graditi na lastni poizvedbi na svetovnem spletu, gre pojasniti, da iz naročnikovih navedb (v nasprotju z mnenjem vlagatelja) ne izhaja, da je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika dvomil v to, kaj ponuja izbrani ponudnik in da je v fazi pregleda ponudbe izbranega ponudnika s pomočjo svetovnega spleta ugotavljal podatke, relevantne za presojo vprašanja, kaj ponuja izbrani ponudnik. Naročnik namreč z navedbami, da naj bi iskanje v spletnem brskalniku pod besedno zvezo »infectious disease diagnostics vc spotfire« in pod besedno zvezo »infectious disease diagnostics biofire spotfire« vodilo do istega produkta, tj. »BIOFIRE SPOTFIRE«, utemeljuje svoje navedbe, da obstaja zgolj kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«, medtem ko kartušni analitski sistem »VC SPOTFIRE« ne obstaja, kar po mnenju naročnika dodatno utemeljuje, zakaj zaradi zapisa »(VC) SPOTFIRE« v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika ne obstoji dvom glede ponujenega predmeta. Državna revizijska komisija je naročnikov dokazni predlog z iskanjem v spletnem brskalniku pod omenjenima besednima zvezama zavrnila kot nepotreben, saj je že na podlagi ponudbe izbranega ponudnika mogoče ugotoviti, da zapis »SPOTFIRE« v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja zgolj skrajšan zapis »BIOFIRE SPOTFIRE« in da torej izbrani ponudnik ponuja kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«.

    Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi revizijskim očitkom, vezanim na navedbo proizvajalca v ponudbenem predračunu. Vlagatelj sicer pravilno navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni predračun kot proizvajalca ponujenega kartušnega analitskega sistema vpisal družbo BioMerieux, prav tako vlagatelj pravilno navaja, čemur pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da je v predloženi tehnični dokumentaciji (ki vsebuje tudi logotip družbe BioMerieux), kot proizvajalec kartušnega analitskega sistema »BIOFIRE SPOTFIRE« navedena družba BioFire Diagostics, LLC (npr. zadnja stran Priloge 3 in zadnja stran Priloge 2). Upoštevaje predloženo tehnično dokumentacijo zato ne more biti nobenega dvoma, da je (četudi se na predloženi tehnični dokumentaciji za sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« nahaja tudi logotip družbe bioMerieux) proizvajalec analitskega sistema »BIOFIRE SPOTFIRE« družba BioFire Diagostics, LLC (in ne družbo BioMerieux, kot je to vpisal izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu). Razmerje med družbo bioMerieux AS in družbo BioFire Diagostics, LLC, ki ga obširno pojasnjujeta izbrani ponudnik in naročnik, za ta postopek pravnega varstva ni relevantno, zato je je Državna revizijska komisija s tem povezane dokazne predloge izbranega ponudnika in naročnika (vpogled na spletne strani družbe BioFire Diagnostics, LLC, in družbe BioMerieux AS) zavrnila kot nepotrebne.

    V obravnavanem primeru, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, navedba proizvajalca ni odločilna za konkretizacijo ponujenega predmeta. Iz ponudbe izbranega ponudnika je namreč jasno razvidno, da izbrani ponudnik ponuja kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«. Pri tem ne gre spregledati navedb naročnika, ki jim vlagatelj ne nasprotuje, da na trgu ne obstaja analitski sistem (»BIOFIRE SPOTFIRE«) proizvajalca BioMerieux SA in temu sistemu primerljiv analitski sistem (»BIOFIRE SPOTFIRE«) proizvajalca BioFire Diagostics, LLC. Ponudba izbranega ponudnika sicer vsebuje pomanjkljivost, saj je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu kot proizvajalca ponujenega sistema navedel družbo BioMerieux, čeprav je, kot pojasnjeno, proizvajalec ponujenega sistema družba BioFire Diagostics, LLC. Vendar pa je to pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, ki v nasprotju z mnenjem vlagatelja ne vpliva na konkretizacijo ponujenega predmeta, mogoče opredeliti kot očitno napako v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki jo lahko naročnik spregleda, saj je pravilen podatek o tem, kdo je proizvajalec ponujene opreme »BIOFIRE SPOTFIRE«, razviden iz preostalega dela ponudbe izbranega ponudnika (natančneje iz tehnične dokumentacije).

    V zvezi s stolpcem K delovnega lista »845080118-028-24_001« ponudbenega predračuna je med strankama najprej sporno, kateri podatek so bili ponudniki dolžni vpisati v omenjeni stolpec. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer v poglavju »Navodilo za izpolnjevanje predračuna« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval navedbo kataloške številke ponujenega izdelka, vendar pa je stolpec K delovnega lista »845080118-028-24_001« ponudbenega predračuna stolpca poimenoval »kat. ali del. Št.«, zato gre ugotoviti, da je naročnik zahteval navedbo ali kataloške številke ali delovne številke ponujenega sistema. Navedenega ne spreminja odgovor naročnika na portalu javnih naročil, ko je na vprašanje gospodarskega subjekta, ali je v primeru, če je ponujen analitski sistem, ki je sestavljen iz več enot z različnimi kataloškimi številkami in nima krovne kataloške številke, potrebno navesti posamezne kataloške številke, odgovoril pritrdilno (glej vprašanje in odgovor, objavljena na portalu javnih naročil dne 20. 5. 2024 ob 22.47). Odgovora naročnika namreč ni mogoče razumeti na način, za katerega se zavzema vlagatelj, in sicer da je naročnik izključil možnosti, da ponudniki v stolpcu K navedejo delovno številko oz. da je z njim zahteval navedbo izključno krovne kataloške številke sistema, če pa ta ne obstoji, pa navedbo posameznih kataloških številk izdelkov, ki sestavljajo sistem. Ker se je vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta nanašalo izključno na kataloško številko izdelka (in ne na delovno številko izdelka), je treba tudi naročnikov odgovor razumeti na način, da se nanaša zgolj na kataloško številko izdelka. Ker naročnik z izpostavljenim odgovorom ni pojasnjeval zahtev glede navedbe delovne številke izdelka, je treba ugotoviti, da je z izpostavljenim odgovorom naročnik še vedno dopuščal možnost, da ponudniki namesto (krovne) kataloške številke izdelka navedejo delovno številko.

    Državna revizijska komisija ni presojala med strankama spornega vprašanja, kaj predstavlja zapis »BMF-4707516« v stolpcu K ponudbenega predračuna izbranega ponudnika. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja kataloško številko, ki pa ni krovna kataloška številka, kot to zatrjuje vlagatelj, ali pa sporni zapis predstavlja (krovno) delovno številko, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, gre namreč ugotoviti, da so posamezne (bodisi delovne bodisi kataloške) številke ponujenega analitskega sistema razvidne iz dokumenta »Ponudba«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V omenjenemu dokumentu so razvidne oznake za »SPOTFIRE Control Station«, tj, FAST-ASY-0001, za »SPOTFIRE modul«, tj. FAST-ASY-0002, za računalnik, tj. MP-RACUNALNIK, in za Fireworks, tj. BMF-FIREW.S-424208. Iz ponudbe izbranega ponudnika so tako razvidne (bodisi delovne bodisi kataloške) številke posameznih izdelkov, ki jih ponuja izbrani ponudnik. Četudi izbrani ponudnik zahtevanih podatkov ni predstavil v ponudbenem predračunu, kot je to zahteval naročnik, pa je v obravnavanem primeru ključno, da je izbrani ponudnik zahtevane podatke predstavil v ponudbi. Za presojo izpolnjevanja naročnikovih zahtev namreč ne more biti odločilno, na katerem mestu v ponudbi ponudnik predstavi zahtevane podatke, ampak je ključno, da ponudnik do poteka roka za oddajo ponudb naročniku posreduje zahtevane informacije.

    V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ne more opredeliti ponujenega predmeta, ker artikel s (kataloško) številko »BMF-4707516« ne obstoji, kar vlagatelj utemeljuje s sklicevanjem na evropski register medicinskih pripomočkov (EUDAMED), gre najprej pojasniti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da je ponujeni izdelek registriran v tej zbirki. Nadalje naročnik pravilno opozarja, čemur pritrjuje tudi vlagatelj, da registracija medicinskih pripomočkov v EUDAMED še ni obvezna, zato (četudi ta zbirka, predstavljala najbolj ažuren in celovit zbir podatkov medicinskih pripomočkov na evropskem trgu, kot to zatrjuje vlagatelj) dejstvo, da izdelek s številko »BMF-4707516« (ali pa sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«) še ni registriran v tej zbirki, ne omogoča že zaključka, da ta izdelek ne obstoji. Državna revizijska komisija je zato kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v zbirko EUDAMED ter dokazna predloga naročnika in izbranega ponudnika z vpogledom na spletne strani Evropske komisije. Prav tako vlagatelj ne more uspeti z navedbami v vlogi z dne 22. 7. 2024, da na spletni strani »proizvajalca Biomerieux« izdelka »BMF-4707516« oz. izdelka »4707516« ni mogoče najti. Četudi držijo izpostavljene navedbe vlagatelja, navedeno ne omogoča zaključka, da artikel s kataloško ali delovno številko »BMF-4707516« ne obstoji. V zvezi z navedbami vlagatelja, da zaradi omenjenega zapisa izbranega ponudnika naročnik ne more opredeliti ponujenega predmeta, pa gre ponoviti, da iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, dokumenta »Ponudba« in iz tehnične dokumentacije, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da izbrani ponudnik ponuja kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«.

    Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija revizijske navedbe, vezane na nejasno opredelitev predmeta, ki ga ponuja izbrani ponudnik, zavrnila kot neutemeljene. Iz ponudbe izbranega ponudnika je jasno in nedvoumno razvidno, da izbrani ponudnik ponuja analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE«, za katerega je tudi predložil kataloško dokumentacijo. Posledično gre zavrniti navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik za ponujeni sistem ni predložil kataloške dokumentacije, saj je izbrani ponudnik predložil tehnično dokumentacijo za sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« in za teste »BIOFIRE SPOTFIRE RESPIRATORY-SORE THROAT PANEL«.

    3. Glede izpolnjevanje tehničnih zahtev

    Med strankama je nadalje sporno, ali ponujeni kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« (ki je sestavljen iz ene baze oz. kontrolne postaje in štirih modulov) in ponujen reagenčni komplet izpolnjujeta naročnikove tehnične zahteve. Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam naročnika, da vlagatelj v tem delu ni zmogel trditveno dokaznega bremena. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo konkretiziral določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je po njegovem mnenju kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« ne izpolnjuje, ter navedel, da ta sistem in ponujen reagenčni komplet ne omogočata neposredne uporabe primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca, ker je za izvedbo analiz potrebna ročna predhodna obdelava vzorca in ker je predvidena uporaba sekundarnega vzorca, in ne primarnega vzorca, kar je vlagatelj dokazoval s sklicevanjem na tehnično dokumentacijo, predloženo v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj je tako navedel jasne in dovolj konkretizirane navedbe o pravno pomembnih dejstvih, ki jih je dokazoval s sklicevanjem na tehnično dokumentacijo ponujenega sistema, s čimer je vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v celoti izpolnil trditveno-dokazno breme glede zatrjevanega neizpolnjevanja sporne tehnične zahteve. Morebitna ugotovitev, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene oz. da revizijske navedbe ne utemeljujejo zaključka o neizpolnjevanju naročnikove zahteve, pa ne omogoča zaključka, da vlagatelj ni zmogel trditveno-dokaznega bremena, kot to smiselno zatrjuje naročnik, pač pa, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladnosti ponujenega sistema z naročnikovo zahtevo in da posledično ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

    Naročnik je v 4. točki poglavja »Strokovne zahteve (pogoji) naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar med strankama tudi ni sporno, določil:

    »Sistem in reagenčni komplet omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca (bris nazofarinksa) brez predhodne obdelave vzorca ali izolacije nukleinskih kislin«.

    Naročnik je na vprašanje potencialnega ponudnika »ali je dovoljena zelo hitra in enostavna razredčitev vzorca v primeru visoke gostote vzorca v primarni epruveti?« odgovoril »Ne, želimo minimalen čas rokovanja z vzorcem« (vprašanje in odgovor, objavljena na portalu javnih naročil dne 20. 5. 2024).

    Pri presoji vlagateljevih očitkov je Državna revizijska komisija za namen razjasnitve spornih dejstev odredila pridobitev strokovnega mnenja, v katerem je strokovnjaku najprej naložila razlago pojma »bris nazofarinksa« in pojma »neposredna uporaba primarnega vzorca (bris nazofarinksa)«, poleg tega je Državna revizijska komisija naložila strokovnjaku, da pojasni morebitno razliko med pripravo in obdelavo vzorca. Strokovnjak je pojasnil, da je bris nazofarinksa kužnina (mikrobiološki vzorec), odvzeta iz nosno žrelnega prostora. Kužnino se odvzame s sterilno vatenko oz. upogljivo vatirano palčko, ki se po odvzemu brisa da v transportno gojišče. Termin »primarni vzorec« je redko uporabljen, saj se po navadi uporablja zgolj izraz vzorec. Upoštevaje standard ISO 15189:2012 za medicinske laboratorije je primarni vzorec kužnina, ki je odvzeta iz objekta/sistema za namen preiskave. Neposredno uporabo vzorca gre razumeti na način, da se vzorec po odvzemu neposredno uporabi za namene analize. Strokovnjak je nadalje pojasnil, da ni standardne razmejitve med pripravo in obdelavo vzorca. Pogosto se priprava vzorca nanaša na začetne stopnje postopka, medtem ko se obdelava vzorca nanaša na obsežnejše obdelave, npr. ekstrakcija beljakovin ali nukleinskih kislin. Redčenje vzorca po mnenju strokovnjaka predstavlja pripravo vzorca.

    Upoštevaje predstavljeni del strokovnega mnenja, kateremu je Državna revizijska komisija v celoti sledila, saj ocenjuje, da je bilo izdelano jasno in nedvoumno, naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik pa temu delu strokovnega mnenja tudi niso nasprotovali, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo primarnega vzorca (bris nazofarinksa) brez predhodne obdelave vzorca« izhaja naročnikova zahteva, da sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo kužnine, ki se odvzeme z vatirano palčko in se nahaja v transportnem gojišču, ter da za uporabo sistema in reagenčnega kompleta oz. za izvedbo analiz ni potrebna predhodna obdelava kužnine. V zvezi z navedbami naročnika in izbranega ponudnika, da je naročnik s sporno zahtevo prepovedal, da bi bilo potrebno vatirano palčko, s katero je bil vzet bris, predno ta pride do sistema in reagenčnega kompleta, kakorkoli obdelati, gre najprej pojasniti, da se za potrebe izvedbe analiz (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) ne uporabi vatirana palčka, pač pa kužnina oz. transportno gojišče, v katerem se nahaja palčka. Iz naročnikove zahteve ne izhaja zgolj prepoved obdelave palčke, s katero je bil odvzet vzorec, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, pač pa izhaja prepoved obdelave vzorca, torej prepoved obdelave kužnine. Poleg tega iz sporne določbe ne izhaja zgolj naročnikova prepoved glede obdelave vatirane palčke oz. obdelave vzorca (kužnine), ampak tudi zahteva, da sistem in reagenčni komplet omogočata neposredno uporabo primarnega vzorca, torej da omogočata neposredno uporabo kužnine. Naročnik tako ni le prepovedal obdelave kužnine, ampak je zahteval njeno neposredno uporabo v sistemu in reagenčnem kompletu.

    Vlagatelj v postopku pravnega varstva sicer pravilno navaja, da naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil ni dopustil razredčitve vzorca v primeru visoke gostote v primarni epruveti, vendar navedeno v konkretnem primeru ni odločilno, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da bi bila za izvedbo analize s ponujenim sistemom potrebna razredčitev (primarnega) vzorca. Vlagatelj je namreč s sklicevanjem na omenjeni odgovor naročnika zatrjeval zgolj, da naročnik ni dopustil razredčitve vzorca, »kaj šele kompleksne ročne predhodne obdelave«. Ker vlagatelj šele v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, navaja, da ponujeni sistem ne izpolnjuje »zahteve, vezane na redčenje«, pri tem pa ne pojasni in še manj dokaže, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni mogel navesti že predrevizijskem postopku, so te navedbe (ob smiselni uporabi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN) prepozne, zato se Državna revizijska komisija do njih vsebinsko ni opredeljevala. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da iz strokovnega mnenja, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, ne izhaja, da je potrebno za izvedbo analiz v ponujenem sistemu razredčiti vzorec, pač pa, da je (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) potrebno dodati pufer, pri tem pa iz strokovnega mnenja ne izhaja, da dodajanje pufra pomeni redčenje vzorca.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni zatrjeval, da ni izpolnjena naročnikova zahteva glede časa rokovanja z vzorcem, ker naj bi bila za izvedbo analiz s ponujenim sistemom potrebna obsežna oz. nekajminutna obdelava vzorca, temveč je to zatrjeval šele v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, kar je upoštevaje šesti odstavek 29. člena ZPVPJN prepozno. Tudi sicer bi morala, da bi bil za presojo skladnosti ponujenega sistema relevanten čas rokovanja z vzorcem, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhajati jasna, natančna in nedvoumna zahteva glede časa rokovanja z vzorcem. Kot jasne, natančne in nedvoumne zahteve pa ni mogoče označiti naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil »želimo minimalen čas rokovanja z vzorcem«, saj je ta nedoločen in povsem odprt za interpretacijo pojma »minimalen«. Slediti navedbam vlagatelja, da nekajminutna obdelava vzorca ne pomeni »minimalnega« časa rokovanja z vzorcem, bi po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine zahteve šele po poteku roka za oddajo ponudb, kar bi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, načela transparentnosti javnega naročanja ter načela enakopravne obravnave ponudnikov.

    Vlagatelj s sklicevanjem na tehnično dokumentacijo, v kateri je uporabljena besedna zveza »priprava vzorca« (stran 1-3 Priloge 2 in stran 2 Priloge 1), ne more že utemeljiti navedb, da sistem in reagenčni komplet ne omogočata neposredne uporabe primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca. Ni namreč ključno, kako nek postopek oz. protokol poimenuje proizvajalec, temveč je ključna vsebina tega postopka oz. protokola, ključno torej je, ali ponujeni sistem in reagenčni komplet zaradi tega postopka oz. protokola (ki ga proizvajalec poimenuje »priprava vzorca«) ne omogočata neposredne uporabe primarnega vzorca (bris nazofarinksa) brez predhodne obdelave vzorca. Iz istih razlogov tudi naročnik in izbrani ponudnik ne moreta uspeti s smiselnimi navedbami, da tehnična dokumentacija uporablja besedno zvezo »priprava vzorca« in ne »obdelava vzorca«.

    Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je za izvedbo posamezne analize s ponujenim sistemom potreben določen postopek, zaradi katerega po njegovi oceni ni izpolnjena sporna zahteva, v ta namen se v zahtevku za revizijo sklicuje na dokument »Hitri vodnik za reagenčni komplet«, ki naj bi bil dostopen na spletni strani, navedeni v Prilogi 1, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V zvezi z navedbami naročnika, da ta dokument ni dostopen na v zahtevku za revizijo navedeni spletni strani, gre pojasniti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo povzel po njegovi oceni relevantni del postopka, zaradi katerega naj ne bi bila izpolnjena sporna zahteva, in da je ta del postopka predstavljen tudi v Prilogi 1 (stran 15), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, in na katero sta se sklicevala tako izbrani ponudnik in naročnik v utemeljitev, da je sporna zahteva izpolnjena.

    V povezavi s postopkom, potrebnim za izvedbo analiz s ponujenim sistemom, je strokovnjak v strokovnem mnenju najprej pojasnil, da diagnostični komplet vsebuje reagenčno kartušo in komplet za pripravo vzorca, pri čemer slednji vsebuje (1) pipeto za transfer vzorca, (2) ampulo s pufrom (3) vialo za injiciranje in (4) vialo za hidracijo.. Strokovnjak je nadalje opisal potek dela s spornim sistemom, in sicer se z uporabo hidracijske viale izvede hidracija reagenčne kartuše, v vialo za injiciranje vzorca se s pipeto za transfer vzorca odmeri vzorec in doda pufer za vzorec, vsebina viale za injiciranje vzorca se premeša in injicira v reagenčno kartušo. Tako pripravljena reagenčna kartuša se vstavi v analitski sistem.

    Državna revizijska komisija je izpostavljenemu delu strokovnega mnenja v celoti sledila, saj ocenjuje, da je bilo izdelano jasno in nedvoumno, naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik pa temu delu strokovnega mnenja tudi niso nasprotovali. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da se za potrebe izvedbe analize s ponujenim sistemom primarni vzorec oz. kužnina prenese s transferno pipeto (ki je del ponujenega reagenčnega kompleta) v vialo za injiciranje, v katero se doda pufer, nato se vsebina viale za injiciranje (torej kužnina in pufer) premeša in nanese na reagenčno kartušo, ki se vstavi v sistem. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je takšen protokol izvedbe analiz s ponujenim sistemom razviden tudi iz Priloge 1 (stran 15), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, in na katero se sklicujeta naročnik in izbrani ponudnik, je Državna revizijska komisija dokazni predlog izbranega ponudnika in naročnika z vpogledom na prikaz postopka »priprave reagenčne kartuše« na spletni strani Youtube, zavrnila kot nepotreben.

    Glede na revizijske navedbe je treba v nadaljevanju presoditi, ali zaradi dejstva, da se v postopku pred izvedbo analize primarnemu vzorcu doda pufer, nato pa se ta »mešanica« nanese na reagenčno kartušo, ki se vstavi v sistem, reagenčni komplet in sistem ne omogočata neposredne uporabe primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca. Strokovnjak je v strokovnem mnenju pojasnil, da dodajanje pufra, ki je namenjen vzdrževanju stabilnega pH, po njegovi oceni predstavlja pripravo vzorca, pri čemer je ponovil, da stroge meje med pripravo in obdelavo vzorca ni. Nadalje je strokovnjak navedel, da reagenčni komplet omogoča in zahteva uporabo primarnega vzorca in da gre pri dodajanju vzorca v vialo za injiciranje za neposredno uporabo primarnega vzorca. V sklopu obdelave z reagenčnim kompletom se vzorec ročno pripravi/obdela, tako obdelani vzorec (sekundarni vzorec) pa se injicira v reagenčno kartušo. Primaren vzorec se mora ročno pripraviti, da je primeren za uporabo v instrumentu. V analitski sistem ne vstopa več primarni vzorec, temveč ročno pripravljen vzorec, ki se pripravi z reagenčnim kompletom.

    Predstavljeno strokovno mnenje tako potrjuje navedbe naročnika in izbranega ponudnika, da primarni vzorec pride do reagenčnega kompleta nedotaknjen oz. se vanj ne posega in da se za pripravo reagenčne kartuše neposredno uporabi primarni vzorec brez predhodne obdelave vzorca. Iz strokovnega mnenja (kot tudi iz strani 7 Priloge 1) namreč izhaja, da je reagenčni komplet sestavljen iz reagenčne kartuše in kompleta za pripravo vzorca, katerega del sta tudi transferna pipeta in viala za injiciranje, pri uporabi kompleta za pripravo vzorca (in torej pri uporabi reagenčnega kompleta) pa se neposredno uporabi primarni vzorec oz. kužnina. Primarni vzorec oz. kužnina se namreč neposredno prenese s transferno pipeto v vialo za injiciranje, zato gre ugotoviti, da reagenčni komplet omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca. Vlagatelj sicer v opredelitvi do strokovnega mnenja pravilno navaja, da v reagenčno kartušo (ki je del reagenčnega kompleta) ne vstopa primarni vzorec, saj se v okviru priprave reagenčne kartuše primarni vzorec (oz. kužnina) zmeša s pufrom, ta »sekundarni vzorec« (oz. mešanica primarnega vzorca in pufra) pa se injicira v reagenčno kartušo, vendar pa gre ugotoviti, da se reagenčna kartuša pripravi v okviru uporabe reagenčnega kompleta. Pri uporabi reagenčnega kompleta in za pripravo reagenčne kartuše pa se neposredno uporabi primarni vzorec brez predhodne obdelave vzorca, saj se primarni vzorec oz. kužnina neposredno prenese s transferno pipeto v vialo za injiciranje.

    Vendar, kot že pojasnjeno, naročnik v sporni določbi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval le, da reagenčni komplet omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca brez predhodne obdelave vzorca, pač pa tudi, da sistem omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca. Strokovno mnenje pa ne potrjuje navedb naročnika in izbranega ponudnika, da primarni vzorec pride do sistema nedotaknjen in da se primarni vzorec nanese na reagenčno kartušo, pač pa, nasprotno, potrjuje navedbe vlagatelja, da sistem ne omogoča neposredne uporabe primarnega vzorca. Iz strokovnega mnenja namreč izhaja, čemur niti naročnik niti izbrani ponudnik nista nasprotovala, da sistem ne omogoča neposredne uporabe kužnine, saj v sistem ne vstopa primarni vzorec, ampak »sekundarni vzorec« oz. mešanica primarnega vzorca in pufra, ki je bila ročno pripravljena z reagenčnim kompletom in injicirana v reagenčno kartušo. Na reagenčno kartušo, ki se vstavi v sistem, se ne prenese primarni vzorec, kot to smiselno zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, ampak se nanese »sekundarni vzorec«, torej kužnina zmešana s pufrom. Sistem tako ne omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca, ampak je za uporabo sistema treba primarnemu vzorcu (v okviru priprave reagenčne kartuše) dodati pufer. Ker je že ob upoštevanju, da sistem ne omogoča neposredne uporabe primarnega vzorca, treba ugotoviti, da sporna zahteva ni izpolnjena, za ta postopek pravnega varstva ni relevantno, ali dodajanje pufra v okviru priprave reagenčne kartuše pomeni obdelavo vzorca, ki jo je naročnik s sporno zahtevo prav tako prepovedal.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik nepravilno zaključil, da ponujeni kartušni analitski sistem »BIOFIRE SPOTFIRE« omogoča neposredno uporabo primarnega vzorca (bris nazofarinksa) brez predhodne obdelave vzorca, kot je to zahteval v 4. točki poglavja »Strokovne zahteve (pogoji) naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za skladno z zahtevami in za dopustno ponudbo ter izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup reagentov za mikrobiološke preiskave z brezplačno uporabo laboratorijske opreme«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 12. 6. 2024.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika in na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila, ni vsebinsko obravnavala, z njimi povezane dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika pa je zavrnila kot nepotrebne. Obravnava teh navedb ne bi mogla v ničemer vplivati niti na položaj vlagatelja v predmetnem postopku niti na sprejeto odločitev, saj je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila) in ugodila predlogu vlagatelja ter razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila.

    Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb ponudnikov opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika s sklepom št. 018-087/2024-30 z dne 4. 10. 2024, pozvala na predložitev predujma za izdelavo strokovnega mnenja (vsakega v znesku 1.250,00 EUR), kar sta tudi storila. Strokovnjak je svoje delo obračunal v znesku 2.268,51 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno znaša preostanek skupaj založenega zneska predujma 231,49 EUR, ki se vlagatelju in naročniku vrne vsakemu v višini 115,74 EUR na njun račun.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
    – strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR,
    – izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 73,20 EUR.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za (1) sestavo vloge z dne 22. 7. 2024, s kateri se je opredelil do naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, (2) sestavo vloge z dne 16. 9. 2024, s katero se je opredelil do vloge izbranega ponudnika, (3) sestavo vloge z dne 20. 11. 2024, s katero se je vlagatelj opredelil do strokovnega mnenja, in za (4) sestavo vloge z dne 25. 11. 2024, s katero se je vlagatelj opredelil do naročnikove vloge z dne 21. 11. 2024, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v izpostavljenih vlogah niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 31.661,20 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

    Tudi izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer zahteva povračilo stroškov prevodov listin, na katere se je skliceval v vlogi z dne 8. 7. 2024. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe izbranega ponudnika v vlogi z dne 8. 7. 2024 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, posledično pa tudi listine, na katere se je skliceval izbrani ponudnik v omenjeni vlogi, niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zato zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj priglašeni stroški niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.

    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


    Predsednik senata:
    Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
    član Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    – naročnik,
    – vlagatelj – po pooblaščencu,
    – izbrani ponudnik,
    – RS MJU.


    V vednost:
    – Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu,

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu.

    Natisni stran