018-134/2024 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem sistema za prepoznavo govora - ponovitev« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Vitasis, d. o. o., Rakek (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Izola (v nadaljevanju: naročnik), 15. 11. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 13. 9. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006533/2024-EUe16/01, in 13. 9. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 550230-2024), ki se vodi po odprtem postopku (točka B.1 obvestila o javnem naročilu), 16. 10. 2024 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (17. 10. 2024 do 10. ure; točka B.6 obvestila o javnem naročilu), vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 10. 2024 in predlagal razveljavitev posameznih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma postopka oddaje javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
− je naročnik pred izvedbo postopka oddaje tega javnega naročila že izvedel postopek oddaje javnega naročila »Najem sistema za prepoznavo govora« (objava obvestila o javnem naročilu 22. 4. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002637/2024-EUe16/01, in 22. 4. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 237653-2024), ki ga je zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb (dokument z dne 8. 7. 2024, objavljen na portalu javnih naročil 8. 7. 2024, pod št. objave JN002637/2024-ODL/01), kar je utemeljil s tem, da merilo in tehnične zahteve ne omogočajo izbora ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pa ni pojasnil, kaj so bistveno spremenjene okoliščine iz tretje povedi iz petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
− podrobnejše specifikacije tehničnih zahtev niso in ne morejo biti bistveno spremenjene okoliščine iz tretje povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, saj je enako stanje obstajalo že v času prvotnega postopka oddaje javnega naročila in se z izvedbo ponovljenega postopka oddaje javnega naročila ni v ničemer spremenilo,
− ponovitev javnega naročila po dobrih dveh mesecih od zavrnitve vseh ponudb predstavlja že sama po sebi kršitev postopka javnega naročanja in petega odstavka 90. člena ZJN-3, hkrati pa izkrivlja konkurenco na trgu zaradi javno razkritih cen v prvotnem postopku oddaje javnega naročila,
− se morajo ponudniki zaradi pridobljenih informacij o drugih ponudnikih v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila vsebinsko in cenovno prilagoditi, saj lahko glede na javno razkrite informacije pričakujejo prilagoditve tudi pri konkurentih,
− je naročnik v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila priredil tehnične specifikacije tako, da onemogoča ponudbo določenih ponudnikov iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila, kar je storil tako, da je zahteval, da se mora transkripcija izvajati v off-line načinu (točka 26 iz obrazca OBR-3B) in da se mora prepis izvajati lokalno (točka 32 iz obrazca OBR-3B), v odgovoru, objavljenem 3. 10. 2024 ob 8.27 na portalu javnih naročil, je razširil pomen besede »lokalno« v »lokalno omrežje naročnika«, v odgovoru, objavljenem 7. 10. 2024 ob 8.12 na portalu javnih naročil, pa je navedel, da »se transkripcija lahko izvaja v obstoječem lokalnem omrežju naročnika neodvisno ali na strežniku ali na delovni postaji končnega uporabnika brez internetnega dostopa in brez pošiljanja podatkov izven obstoječega lokalnega omrežja naročnika«, vendar je določil specifikacije strežnika (točka 32 iz obrazca OBR-3B) tako, da dejansko omogočajo le off-line način na delovnih postajah, zaradi česar so izločene rešitve ponudnikov, ki so v prvotnem postopku oddaje javnega naročila ponujali rešitev, ki deluje na centralnem strežniku naročnika,
− je naročnik zahteval ponudbo licenc, vendar je v obrazcu OBR-3B navedel, da mora centralni del sistema delati na operacijskem sistemu Windows (točka 32), kar je nerazumljiva zahteva zlasti zato, ker je določil, da ponudnik nosi vse stroške sistemske programske opreme in vse druge licence, ki so potrebne za delovanje sistema pri naročniku, ter zagotavlja vzdrževanje sistema,
− naročnik z zahtevo iz točke 32 iz obrazca OBR-3B izloča ponudnike, ki ponujajo centralni sistem na drugih operacijskih sistemih, kot je Windows, pri čemer je od ponudnikov v prvotnem postopku oddaje javnega naročila pridobil informacije, kateri sistemi delujejo na določeni sistemski opremi,
− je bilo zaradi tehnično pomanjkljive in nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil zastavljenih veliko vprašanj, naročnik pa je odgovoril kratko, ne da bi odpravil nejasnosti v zvezi s pripravo ponudb oziroma tega ni niti poskusil, zaradi česar bo naročnik kljub ponovljenemu postopku javnega naročanja, v katerem je dodal tabelo s 33 tehničnimi zahtevami, izmed katerih se nobena ne nanaša na kakšna merila kakovosti prepoznanega govora oziroma kakovosti prepisa besedila, prejel različne ponudbe in morda zavrnil vse ponudbe, ker jih ne bo mogoče kakovostno vrednotiti,
− bi naročnik lahko z manj ignorantskim odnosom do ponudnikov vsaj z odgovori na vprašanja ponudil smernice in tako pridobil kakovostno rešitev, ki čim bolj odgovarja njegovim potrebam,
− naročnik, ki želi gospodarno oddati javno naročilo, ne bi uporabil le merila najcenejše ponudbe, temveč bi izkoristil merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, v ta namen pa mora izdelati ekonomsko analizo, ki bo osnova za oblikovanje meril, določitev ponderjev in formul za njihov izračun, saj v nasprotnem primeru ne bo uspel zadostiti načelu gospodarnosti javnega naročanja, pri čemer je izdelava ekonomske analize tudi predmet Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006 s sprem.),
− naročnik pri tem javnem naročilu ni sledil zahtevam javnih financ, temveč je s postopkom izdelave investicijske dokumentacije pričel šele po vprašanju z dne 20. 9. 2024 ob 10.45 v zvezi z analizo trga potencialnih ponudnikov, pri čemer je bilo 20. 9. 2024 popoldan objavljeno javno naročilo za izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijskega programa (IP) za najem sistema prepoznave govora,
− je naročnik zavajal, da je izvedel celoten postopek priprave tega javnega naročila skladno z veljavno zakonodajo, in namenoma umaknil spletno stran, na kateri je bilo objavljeno javno naročilo za izdelavo DIIP,
− čeprav naročnik že drugič vodi postopek oddaje javnega naročila za isti predmet, ni ustrezno pripravljen na projekt in ne ve natančno, kaj naroča, pri čemer pri njem niso nastale nobene bistveno spremenjene okoliščine oziroma jih v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ni poizkusil niti navesti,
− bo naročnik šele po izvedbi javnega naročila za izdelavo investicijske dokumentacije oziroma IP lahko ugotavljal, ali je investicija sploh potrebna in ali so v času od zavrnitve vseh ponudb iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila do izvedbe postopka oddaje tega javnega naročila nastale spremenjene okoliščine,
− je edini namen tehničnih specifikacij v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila to, da bo izločil moteča ponudnika, ki ovirata izbiro preferiranega ponudnika z najdražjo ponudbo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, ki ga je vložil 23. 10. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo zavrnil, zahtevi za povrnitev stroškov pa ni ugodil. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj ni prek portala javnih naročil opozoril na kršitev petega odstavka 90. člena ZJN-3 glede bistveno spremenjenih okoliščin za izvedbo tega javnega naročila, pa niti tega, da z določitvijo tehničnih specifikacij izloča rešitve ponudnikov, ki so v prvotnem postopku oddaje javnega naročila ponujali rešitev, ki deluje na centralnem strežniku naročnika. Naročnik je tudi opozoril, da vlagatelj lahko uveljavlja le kršitve v obsegu svoje aktivne legitimacije, kar kršitve 4. člena ZJN-3 in javnih financ niso. Naročnik je tudi pojasnil, zakaj dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil v nasprotju z ZJN-3.

Naročnik je 23. 10. 2024 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo (kar toliko bolj pomeni, da niti ne v roku treh delovnih dni od prejema dokumenta »Odločitev« z dne 23. 10. 2024; gl. prvo poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN) ni ugotovila, da bi bila na portalu eRevizija vložena morebitna vlagateljeva opredelitev do navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Po pregledu posredovane dokumentacije in dosjeja javnih naročil ter preučitvi zadeve in navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik za isti predmet ponovil postopek oddaje javnega naročila v nasprotju z veljavnimi predpisi, čemur je naročnik nasprotoval tako iz postopkovnih (procesnih) kot vsebinskih razlogov.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 2–3), da je naročnik predhodno izvajal javno naročilo »Najem sistema za prepoznavo govora« (objava obvestila o javnem naročilu 22. 4. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002637/2024-EUe16/01, in 22. 4. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 237653-2024), ki ga je, kar ni sporno niti vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 2), zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb (dokument z dne 8. 7. 2024, objavljen na portalu javnih naročil 8. 7. 2024, pod št. objave JN002637/2024-ODL/01), zaradi česar se ni odločil, da odda javno naročilo kateremu izmed sodelujočih ponudnikov, s tem pa ne niti vlagatelju, ki je, kot je to uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 2), sodeloval v postopku oddaje javnega naročila s partnerjem, čemur naročnik v dokumentu »Odločitev« z dne 23. 10. 2024 ni nasprotoval. Na podlagi podatkov s portala eRevizija in tudi tistih s portala javnih naročil (gl. »Dosje javnega naročila«) ni mogoče ugotoviti, da je bil v prvotnem postopku oddaje javnega naročila vložen zahtevek za revizijo bodisi v razpisni fazi bodisi zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik je po neuspešnem zaključku prvotnega postopka oddaje javnega naročila začel nov postopek oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 13. 9. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006533/2024-EUe16/01, in 13. 9. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 550230-2024). Ob upoštevanju, da so v zvezi s prvotnim postopkom oddaje javnega naročila že potekli roki iz 25. člena ZPVPJN, v katerih bi vlagatelji lahko uveljavljali pravno varstvo zoper naročnikova ravnanja (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), vlagatelj pri uveljavljanju pravnega varstva v zvezi z novim postopkom oddaje javnega naročila, čeprav naj bi ta pomenil ponovitev javnega naročila za isti predmet, tako ne bi mogel uspešno uveljaviti morebitnih nezakonitosti iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila.

Za (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo v zvezi s ponovljenim postopkom oddaje javnega naročila morajo biti samostojno izpolnjeni (postopkovni, procesni) pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ko zahtevek za revizijo preizkusi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku, ki so vsebinsko enaki tistim iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko zahtevek za revizijo preizkusi naročnik v predrevizijskem postopku. Naročnik je ta preizkus tudi opravil (prim. dokument »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, str. 1–4), pri čemer je ugotovil, da v zvezi z nekaterimi izmed očitkov, ki jih je uveljavljal vlagatelj, ti pogoji niso izpolnjeni. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti torej skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN (skupaj, kumulativno) izpolnjeni (postopkovni, procesni) pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da je naročnik kot rok za predložitev ponudb določil 17. 10. 2024 do 10. ure (točka B.6 obvestila o javnem naročilu), vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo prek portala eRevizija 16. 10. 2024 »zoper razpisno dokumentacijo št. JN006533/2024-EUe16/01 z dne 13.9.2024« (zahtevek za revizijo, str. 1), ugotavlja, da vlagatelju ni oziroma ne more biti sporno, da:
− je vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka za prejem ponudb,
− se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
− je bilo v zvezi z obravnavanim javnim naročilom na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o javnem naročilu [čeprav vlagatelj podatke »JN006533/2024-EUe16/01 z dne 13.9.2024« napačno veže na »razpisno dokumentacijo«, ki je sicer označena s podatki JN 098/RN-24 z dne 12. 9. 2024 (gl. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 1), in ne na obvestilo o javnem naročilu, vseeno z njihovim citiranjem dokazuje, da je seznanjen z objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil].

Tretji odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (po terminologiji ZJN-3 je to dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila; gl. tudi drugo poved iz sedmega odstavka 13.a člena ZPVPJN), če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil; šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, saj ni Računsko sodišče Republike Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ali Komisija za preprečevanje korupcije, zato se tretji odstavek 16. člena ZPVPJN za primer tega javnega naročila nanaša tudi na vlagatelja, kot je pravilno ugotovil tudi že naročnik (dokument »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, str. 2–3; prim. tudi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-040/2022-57 z dne 28. 9. 2022 in 018-118/2024-3 z dne 4. 10. 2024), hkrati pa je treba upoštevati, da se vlagatelju lahko prizna aktivna legitimacija le ob izpolnjenih obeh pogojih iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ne pa tudi na podlagi druge alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj se po slednji pravni podlagi prizna le zagovornikom javnega interesa. To tako po eni strani pomeni, da vlagatelj ne glede na priznanje aktivne legitimacije ne more uspešno uveljaviti kršitev, če nanje ni bilo v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN opozorjeno na portalu javnih naročil, po drugi strani pa to pomeni, da vlagatelj tudi v primeru, če bi bilo na kršitve v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN opozorjeno na portalu javnih naročil, ne more uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki predstavljajo očitek naročniku, da (je) ravna(l) v nasprotju z javnim interesom, pa tudi tistih, ki ne vplivajo na vlagateljev položaj, temveč položaj tretjih gospodarskih subjektov, ki niso v nobeni pravno relevantni povezavi z vlagateljem (npr. gospodarski subjekti, ki ne bi bili morebitni partnerji ali podizvajalci). Tako je treba smiselno pritrditi naročnikovemu stališču (dokument »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, str. 2–3), da »kršitve naročnika«, na katere vlagatelj »ni opozoril prek portala javnih naročil, čeprav je imel možnost,« »ne more[jo] biti predmet presoje v tem (pred)revizijskem postopku« in »predmet tega postopka so lahko torej le konkretne kršitve v tem postopku, ki vplivajo na vlagateljev položaj«.

Državna revizijska komisija je vpogledala na portal javnih naročil, vendar med vprašanji ni našla nobenega, ki bi se nanašalo na uporabo tretje povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku, potem ko zavrne vse ponudbe, omogoča izvedbo novega postopka javnega naročanja za isti predmet le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj se tudi ne sklicuje, da bi naročnika prek portala javnih naročil opozoril, da naj ne bi bili izpolnjeni pogoji iz tretje povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 za izvedbo novega postopka javnega naročanja, ali pa da bi mu v zvezi s tem zastavil vprašanje, na katerega naj naročnik ne bi odgovoril. Tako med tistimi vprašanji, na katere je naročnik odgovoril na portalu javnih naročil, oziroma opozorili, ki jih je Državna revizijska komisija lahko razbrala s portala javnih naročil, ni mogoče ugotoviti niti to, da bi kateri izmed gospodarskih subjektov pozval naročnika na »pojasnilo kaj so bistveno spremenjene okoliščine" (prim. zahtevek za revizijo, str. 5). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da neodvisno od razjasnitve, ali bi bilo vlagatelju mogoče priznati aktivno legitimacijo po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za uveljavljanje kršitve tretje povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, kršitev v zvezi s tretjo povedjo iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 vsaj glede na prvo poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ni mogoče presojati. Državna revizijska komisija zato ni (vsebinsko, meritorno) obravnavala, ali bi lahko predstavljali kršitev ZJN-3 položaji, ki jih je izpostavil vlagatelj:
a) opustitev pojasnila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (ali sicer drugih dokumentih o postopku oddaje javnega naročila), kaj so bistveno spremenjene okoliščine (zahtevek za revizijo, str. 5, gl. tudi str. 8),
b) neobstoj bistveno spremenjenih okoliščin za izvedbo novega postopka javnega naročanja kljub določitvi podrobnejših tehničnih specifikacij (zahtevek za revizijo, str. 5, gl. tudi str. 8),
c) ponovitev postopka oddaje javnega naročila v dobrih dveh mesecih po zavrnitvi vseh ponudb, ki jih je naročnik prejel v prvotnem postopku oddaje javnega naročila (zahtevek za revizijo, str. 5).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da na portalu javnih naročil ni bilo opozorjeno niti na kršitev, da izvedba novega postopka javnega naročanja pomeni tudi naročnikovo izkrivljanje konkurence, ker so se ponudniki lahko seznanili s cenami iz konkurenčnih ponudb (zahtevek za revizijo, str. 5), zato te kršitve glede na prvo poved iz tretjega odstavka 16.a člena ZPVPJN prav tako ni mogoče presojati. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se ponudbe javno odprejo (četrti odstavek 88. člena ZJN-3), bistvena sestavina zapisnika o odpiranju ponudb pa je le ponudbena cena (tretja alinea šestega odstavka 88. člena ZJN-3), ne pa vse cene, pri čemer vlagatelj niti ni uveljavljal, da bi naročnik v zapisnik o odpiranju ponudb v predhodnem postopku oddaje javnega naročila vpisal vse cene, ne pa le ponudbeno ceno. Kot je razvidno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila (str. 5 in 19), je naročnik pripravil obrazec predračuna (obrazec OBR-1, posebna priloga v formatu .docx), v katerem je bilo treba navesti le končno ponudbeno vrednost (brez DDV in z DDV), kar ustreza pojmu ponudbena cena iz tretje alinee šestega odstavka 88. člena ZJN-3, in obrazec specifikacij s ponudbenimi cenami (obrazec OBR-3A; posebna priloga v formatu .xlsx), v katerem je bilo treba navesti ceni za obe postavki. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 5) tudi določil:
− v zvezi z obrazcem OBR-1 (šesti odstavek): »Ponudnik v sistem e-JN v razdelek "Skupna ponudbena vrednost" v zato namenjen prostor vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR. Znesek skupaj z davkom v EUR se izračuna samodejno. V del ''Predračun" pa naloži datoteko v obliki word, excel ali pdf. "Skupna ponudbena vrednost", ki bo vpisana v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun v del "Predračun", bosta razvidna in dostopna na javnem odpiranju ponudb.«
− v zvezi z obrazcem OBR-3A (sedmi odstavek): »Ponudnik v sistemu e-JN obrazec OBR-3A Specifikacija s ponudbenimi cenami, naloži v razdelek "Drugi dokumenti" in sicer v programu Excel in v pdf. datoteki.«
Iz navodila za uporabo sistema e-JN izhaja, da razkrivanje več podatkov, kot je ponudbena cena, na javnem odpiranju ponudb ne bi bila posledica ravnanja naročnika, ker bi določil takšna navodila o razkrivanju vseh cen, temveč v ravnanju ponudnikov, ki bi v sistemu e-JN ravnali drugače, kot to določajo navodila za uporabo sistema e-JN, in bi torej pod zahtevo za »Predračun« naložili izpolnjen obrazec OBR-3A.

Poleg tega je treba upoštevati, da naročnik ne oblikuje cen, temveč ponudniki, ki se sicer tudi svobodno odločajo, ali bodo sodelovali v postopku oddaje javnega naročila in po kakšni ceni bodo ponudili predmet, ki ga nabavlja naročnik. Odločitev, ali se bodo ponudniki vsebinsko in cenovno prilagodili v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila (prim. zahtevek za revizijo, str. 5), je prepuščena ponudnikom samim. Njim samim je tako prepuščena odločitev, ali bodo sodelovali tudi v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Zgolj seznanitev z določenimi (javnimi) podatki iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila tako ne ustvarja prisile gospodarskemu subjektu za določeno ravnanje v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje opozarja, da ni (vsebinsko, meritorno) obravnavala niti očitka o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) (prim. zahtevek za revizijo, str. 8), saj iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi vlagatelj kršitev tega načela uveljavljal kot argument v zvezi z določanjem sklopov (prim. prvo poved iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3), ki bi morebiti lahko vplival na njegov položaj pri oddaji javnega naročila. Naročnik je pravilno opozoril (dokument »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, str. 3–4), da načelo iz 4. člena ZJN-3 varuje javni interes, za varstvo katerega vlagatelj nima aktivne legitimacije (prim. prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN glede na drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave iz točke B.2 obvestila o javnem naročilu, hkrati pa je podajal posamezna pojasnila in odgovore prek portala javnih naročil, zaradi česar so te informacije postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Vlagatelj je sicer opozoril (zahtevek za revizijo, str. 7), da »je naročnik kot odgovore praviloma ponudil kratke stavke, s katerimi ni odpravil oz. ni niti poizkusil odpraviti nejasnosti v zvezi s pripravo ponudb«, vendar je treba upoštevati, da zgolj dolžina odgovora ne more biti pravno relevantna, temveč je lahko pravno relevantno, kakšna je vsebina odgovorov, in torej, ali je z odgovori podal potrebne informacije, pa tudi, ali je te informacije zagotovil pravočasno oziroma ob upoštevanju pravil, ki urejajo podaljšanje roka za predložitev ponudb (gl. tudi četrti odstavek 61. člena ZJN-3 ter tretji, četrti in peti odstavek 74. člena ZJN-3). Vlagatelj je sicer uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 7), da podani odgovori niso zagotovili potrebnih informacij, vendar je vlagateljeva navedba splošna in nedoločna, saj vlagatelj ni konkretiziral nobenega vprašanja, na katerega naj naročnik ne bi podal potrebnih informacij, poleg tega pa ni konkretiziral, zakaj bi določen odgovor na določeno vprašanje ne zagotavljal potrebnih informacij. Državna revizijska komisija zaradi umanjkanja dejstvene podlage (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) zato pri odgovarjanju na vprašanja na portalu javnih naročil ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve. Navedeno zato tudi pomeni, da je vlagateljevo navedbo (zahtevek za revizijo, str. 7), da »zaradi navedenega bo naročnik spet, kljub ponovljenemu javnemu naročilu […], prejel različne ponudbe […]« mogoče obravnavati le kot ugibanje, kar pa kršitve ZJN-3 ne more utemeljiti. Vlagatelj je sicer še izpostavil (zahtevek za revizijo, str. 7), da bo prejem različnih ponudb lahko posledica tega, da iz nobene od 33 tehničnih zahtev iz obrazca OBR-3B »ne izhajajo nikakršna merila kvalitete prepoznave govora oz. kakovosti prepisa besedila«, zaradi česar naročnik ponudb »ne bo mogel kakovostno vrednotiti«, vendar niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik določil obrazec OBR-3A, ki vsebuje 33 zahtev, ki naj jih izpolnjuje predmet, ki ga nabavlja. V tem obsegu navedene zahteve lahko predstavljajo tehnične specifikacije v smislu alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, zato bo naročnik le v tem obsegu lahko ugotavljal, ali ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, da jo je mogoče obravnavati kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (prim. tudi alineo a prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Četudi naj naročnik ne bi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma tehničnih specifikacijah določil meril kakovosti prepoznave govora oziroma kakovosti prepisa besedila, to samo po sebi ni kršitev ZJN-3, saj ZJN-3 ne določa katere specifične lastnosti oziroma zahteve mora naročnik določiti za nek predmet, ki ga nabavlja, temveč ZJN-3 določa, katera pravila mora upoštevati, ko določa lastnosti oziroma zahteve za predmet, ki ga nabavlja. Vlagatelj sicer tudi ne zatrjuje, da bi naročnik pri določitvi tehničnih specifikacij za predmet, ki ga nabavlja, opustil uporabo kakšnega obveznega vira (npr. standardov ali predpisa), ki bi določal merila kakovosti prepoznave govora oziroma kakovosti prepisa besedila.

Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 6), da je naročnik »priredil tehnične specifikacij tako, da je onemogočil ponudbo določenih ponudnikov iz javnega naročila JN 049/RN-24, JN002637/2024-EUe16/01«, pri čemer je opisal, da je to naročnik naredil tako, da je v točkah 26 in 32 iz obrazca OBR-3B določil tehnične specifikacije, da je z odgovorom, objavljenim 3. 10. 2024 ob 8.27 na portalu javnih naročil, razširil pomen besede »lokalno« v »lokalno omrežje naročnika«, da je z odgovorom, objavljenim 7. 10. 2024 ob 8.12 na portalu javnih naročil, navedel, kje se lahko izvaja transkripcija, kar pa ni omogočeno, ker »naročnik pri definiciji specifikacij strežnika (točka 32 OBR 3B) navaja absurdne specifikacije, ki de facto omogočajo zgolj off-line način na delovnih postajah« (zahtevek za revizijo, str. 6), vendar je treba upoštevati, da vlagatelj kljub dejanskemu očitku o naročnikovem omejevanju konkurence med ponudniki zaradi določanja omejujočih tehničnih specifikacij (kar bi lahko bila vsaj kršitev 5. člena ZJN-3 v povezavi s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3) ni konkretiziral, katere so tiste tehnične specifikacije iz točke 32 iz obrazca OBR-3B, ki naj bi omogočale le off-line način na delovnih postajah, niti ni navedel, zakaj naj bi mu bilo treba v tem pritrditi. Vlagateljeve navedbe so v tem delu zahtevka za revizijo tako le splošne in nedoločne, zaradi česar Državna revizijska komisija ni imela potrebne dejstvene podlage (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi lahko ugotovila kršitev ZJN-3. Na ta zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva niti vlagateljeva trditev (zahtevek za revizijo, str. 6), da so »s tem izločene rešitve ponudnikov, ki so v prvotnem javnem naročilu sporočili, da njihova rešitev deluje na centralnem strežniku naročnika«, saj niti ta trditev ne zagotavlja potrebne dejstvene podlage (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi se lahko ugotovila kršitev ZJN-3. Ta vlagateljeva trditev je namreč le vlagateljev zaključek v zvezi z neko očitano kršitvijo. Državna revizijska komisija poleg tega dodaja, da iz te vlagateljeve trditve tudi ni mogoče razbrati, ali bi se položaj, ki ga v zvezi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila očita vlagatelj, nanašal tudi na vlagateljev položaj. Vlagatelj namreč izrecno ni uveljavljal, da bi bila izločena tudi njegova rešitev. Vendar četudi bi bilo to navedbo treba razumeti, da vlagatelj vključuje tudi sebe v ta krog ponudnikov, je Državna revizijska komisija že pojasnila, da je pri vlagatelju umanjkala potrebna dejstvena podlaga (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi bilo mogoče ugotoviti kršitev ZJN-3. Če pa bi bilo treba ugotoviti, da je vlagatelj v prvotnem postopku oddaje javnega naročila sodeloval s ponudbo, v kateri je bila že ponujena rešitev, ki ne bi bila izločena v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, in bi bila taka rešitev ponujena še nadalje, potem vlagatelj ne bi uveljavljal kršitev, ki bi lahko vplivale na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, in torej ne bi izkazoval aktivne legitimacije v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, za uveljavljanje kršitve z namenom varstva položaja drugih gospodarskih subjektov, s katerimi ni oziroma ne bi bil v nobeni pravno relevantni povezavi, pa aktivne legitimacije ne bi izkazoval. Državna revizijska komisija ne bi mogla drugače zaključiti niti na podlagi vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 8), da »je edini namen tehničnih specifikacij v ponovljenem naročilu to, da bo naročnik izločil (moteča) ponudnika, ki ovirata izbor preferiranega najdražjega ponudnika«, iz katere je sicer mogoče razbrati, da vlagatelj v prvotnem postopku oddaje javnega naročila ni sodeloval v ponudbi z najvišjo ceno in bi bilo tako mogoče sklepati, da vlagatelj uveljavlja, da bi bila ponudba, ki bi jo predložil v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, izločena, saj s to navedbo vlagatelj podaja le nek svoj zaključek, iz nje pa ni določno razvidno, v čem naj bi bila katera izmed tehničnih specifikacij določena neskladno z ZJN-3 in zakaj.

Vlagatelj je nadalje opozoril (zahtevek za revizijo, str. 6) na komercialno ime Windows, ki ga je naročnik uporabil v točki 32 iz obrazca OBR-3B: »Sistem ustreza zahtevam, naročnikovi obstoječi strežniški infrastrukturi: 1x CPU, 8 GB RAM, 50 GB hard disk, 1x namenska omrežna kartica, Windows server standard, brez namenske grafične kartice«. Najprej velja omeniti, da vlagatelj ne uveljavlja, da je v prvotnem postopku oddaje javnega naročila sodeloval s ponudbo, v kateri ni bila ponujena rešitev, ki ne bi delovala v operacijskem sistemu Windows, in da bi bila taka rešitev ponujena še nadalje. Vlagatelj torej izrecno ne uveljavlja, da bi sodeloval v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila z drugačno rešitvijo, kot je bila prvotno ponujena in ki ne bi delovala tudi v operacijskem sistemu, kot je Windows. Ob takem izhodišču ni mogoče ugotoviti, da bi ta naročnikova zahteva, četudi bi bila morebiti neskladna z ZJN-3, vplivala na vlagateljev položaj (prim. prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), za varstvo položaja drugih gospodarskih subjektov, s katerimi ne bi bil v kakšni pravno relevantni povezavi, pa ravno tako ne bi izkazoval aktivne legitimacije. Če pa bi bilo treba kljub navedenemu razumeti, da je vlagatelj uveljavljal, da je in bi bila v ponudbi ponujena rešitev, ki deluje v drugem operacijskem sistemu, kot je Windows, zaradi česar bi taka določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila lahko vplivala na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, je treba vseeno upoštevati, da je naročnik zahteval skladnost sistema z naročnikovo obstoječo opremo, na kateri že uporablja operacijski sistem Windows (gl. tudi dokument »Odločitev« z dne 23. 10. 2024, str. 4–5; ne nazadnje prim. tudi odgovor, objavljen 3. 10. 2024 ob 8.21 na portalu javnih naročil, v delu, v katerem je naročnik navedel: »Naročnik ima nameščeno licenčno opremo Windows, navedeno pod točko 32.«). Opis obstoječega dejanskega stanja pri naročniku, ki vsebuje tudi navedbo komercialnega imena Windows, pa ni neskladna z ureditvijo iz (šestega odstavka 68. člena) ZJN-3 (prim. tudi po institutu primerljivo zadevo pred Državno revizijsko komisijo št. 018-063/2013).

Vlagatelj je še opozoril na uporabo meril (zahtevek za revizijo, str. 7–8). Kot je razvidno iz točke C.2.10 obvestila o javnem naročilu, je naročnik določil, da bo pri oddaji javnega naročila uporabil merilo cena, kar potrjuje tudi točka IX dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 13). Pri naročanju blaga, kamor spada tudi predmet tega javnega naročila (gl. del prve povedi iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3: »"javno naročilo blaga" pomeni javno naročilo, katerega predmet je […] najem […] blaga […]«), se naročnik lahko odloči, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval le cenovni element ponudbe in torej le ceno (drugi odstavek 84. člena ZJN-3). Zgolj dejstvo, da bi bilo glede na predmet javnega naročila morda primernejše kakšno drugo merilo, kot je mogoče razumeti vlagatelja (zahtevek za revizijo, str. 7–8), ne predstavlja kršitve ZJN-3, zato se izkaže, da ne morejo biti relevantne vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 8), ki so povezane z izdelavo ekonomske analize.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da za vlagateljev položaj v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ne more biti relevantno, da naročnik »ni sledil zahtevam javnih financ« in da je zapoznelo začel izdelovati DIIP (zahtevek za revizijo, str. 8), saj se ti očitki nanašajo na kršitve v javnem interesu. Kršitev v javnem interesu je tudi tista, ki je povezana z očitkom o ugotavljanju potrebnosti nabave, ki naj bi se lahko ugotavljala šele po izdelavi IP (zahtevek za revizijo, str. 8). Kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila v obrazložitvi tega sklepa, vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, zato zaradi pomanjkanje aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ne more uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki ne posegajo v njegov položaj v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagateljev očitek (zahtevek za revizijo, str. 8), da je naročnik s svojega spletišča umaknil spletno stran, na kateri je bilo objavljeno javno naročilo za izdelavo DIIP in IP, se ne nanaša na ponovljeni postopek oddaje javnega naročila, zato ta očitek ne more biti predmet obravnave v tem postopku pravnega varstva.

Tudi opozorilo (zahtevek za revizijo, str. 8), da je pri javnem naročilu za izdelavo DIIP in IP navedena ocenjena vrednosti investicije najema sistema prepoznave govora, ki sovpada z vrednostjo najdražje ponudbe iz prvotnega postopka oddaje javnega naročila, se ne nanaša na ponovljeni postopek oddaje javnega naročila, zato to opozorilo ni relevantno v tem postopku pravnega varstva.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila zahtevek za revizijo, saj ni mogla ugotoviti kršitev ZJN-3, ki bi (lahko) posegale v vlagateljev položaj v zvezi z oddajo javnega naročila v ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija tako tudi ni mogla ugotoviti, da vlagatelj utemeljeno poziva naročnika (zahtevek za revizijo, str. 8), da »zaustavi postopek javnega naročila najema sistema za prepoznavo govora ter izvede oz. nadaljuje postopek šele, ko bo imel jasno zastavljene potrebe, ekonomske okvire ter tehnične okvire investicije«.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran