018-119/2024 Institut »Jožef Stefan«

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Andraža Žvana kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vratarnica na Jamovi 39 v Ljubljani«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GRADNIK gradbeno podjetje d.o.o., Blatnica 12, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Jerica Jančar, Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Institut »Jožef Stefan«, Jamova cesta 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 6. 11. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o ne oddaji naročila«, št. JN31/24 z dne 5. 9. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.278,60 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 18. 6. 2024 objavljeno na Portalu javnih naročil (JN004237/2024-EUe16/01) in istega dne v Uradnem listu Evropske unije (358597-2024), s tremi popravki.

Naročnik je 5. 9. 2024 na Portalu javnih naročil (JN004237/2024-ODL/01) objavil »Odločitev o ne oddaji naročila« št. JN31/24 z dne 5. 9. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da predmetnega javnega naročila ne odda. Za vlagateljevo ponudbo, ki je bila po merilu ekonomsko najugodnejša, je ugotovil, da ni dopustna, ker ne ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je vlagatelj ponudbi priložil dokazila na lastnih obrazcih, ki ne izkazujejo vseh zahtev naročnika. Za ponudbo drugouvrščenega ponudnika je ugotovil, da ni dopustna, ker presega zagotovljena sredstva.

Zoper odločitev o neoddaji javnega naročila je vlagatelj 17. 9. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se navedena odločitev razveljavi, vlagatelju pa povrnejo stroški pravnega varstva.

Vlagatelj zatrjuje, da je sledil navodilom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbi za nominiranega vodjo del priložil referenčni potrdili, ki vsebujeta vse bistvene podatke. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da referenčni naročnik potrdi, da je bil nominirani vodja del v določenem obdobju vodja del pri izvedbi objekta na lokaciji XX, v vrednosti XX EUR brez DDV, za katerega je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje ter glede na Uredbo o razvrščanju objektov spada v CC-SI 126 »Stavbe splošnega družbenega pomena«. V obrazcu št. 6.5 »Referenca vodje del« (v nadaljevanju tudi: obrazec št. 6.5) je naročnik predvidel še, da referenčni naročnik izjavi, da so bila vsa dela in storitve izvajalca, kjer je bil nominirani kader vodja del, izvedena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Iz vnaprej pripravljenega obrazca št. 6.5 ni jasno in nedvoumno razvidno, da je naročnik zahteval, da mora referenčni naročnik dati eksplicitno izjavo, da je ravno vodja del vsa dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in skladno s pogodbo. Spreminjanje vsebine zahteve po poteku roka za predložitev ponudb pomeni kršitev načela transparentnosti (6. člen ZJN-3), enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Poleg tega, da naročnik ni jasno in nedvoumno zahteval, da referenčni naročnik izrecno za vodjo del izrazi, da je dela in storitve izvedel kot zahtevano, referenčni naročnik niti ne bi mogel podati potrdila o kakovostni izvedbi del izvajalca, če vodja del svojega dela ne bi opravil strokovno in kvalitetno. Naloga vodje del je ravno skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi, standardi in pravili stroke, določa pa jo 18. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem.).

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 23. 9. 2024 zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka.

Zatrjuje, da je vlagatelj ponudbi priložil referenčni potrdili za izgradnjo objektov »Skavtska hiša« in »Gradnja večnamenskega šolskega objekta BIC Ljubljana«, s katerima referenčna naročnika potrjujeta, da je izvajalec navedenih objektov izvedel gradbena, obrtniška in instalacijska dela na navedenih objektih po predpisih stroke, pravočasno in kvalitetno. Na potrdilih je sicer napisan vodja del, ki je sodeloval pri izgradnji obeh objektov, vendar to ne dokazuje, da je vodja del vsa dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Referenčni potrdili potrjujeta tehnično ne pa tudi kadrovske sposobnosti, saj je navedeno zgolj, da so gradbena, obrtniška in instalacijska dela izvedena po predpisih stroke, pravočasno in kvalitetno, ne pa tudi, da je vodja del dela izvajal v skladu s pogodbo. Zaradi umanjkanja izjave, da je vodja del vsa dela in storitve opravil skladno s pogodbo, iz priloženih dokazil ne izhaja celotna vsebina iz referenčne zahteve naročnika. V pogodbi, katere sestavni del je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudba izvajalca, so lahko tudi druge zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da bi vodja del pridobil referenco. Vlagatelj pri pripravi ponudbe ni bil dovolj skrben. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik izrecno in jasno zahteval, da mora za dopustnost ponudbe referenčni naročnik potrditi, da je vodja del vsa dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Ponudnik, ki je poleg vlagatelja oddal ponudbo, je zahtevo očitno razumel, zaradi česar ni mogoče govoriti o nejasnosti. Vlagatelj posledic neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe ne more prevaliti na naročnika in zahtevati od njega, da po roku za oddajo ponudb jasni zahtevi da drugačen pomen. Za presojo vprašanja, ali je ponudba vlagatelja dopustna, je pravno relevantna zgolj dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in ne gradbena zakonodaja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 24. 9. 2024 in po pozivu na odstop manjkajoče dokumentacije 11. 10. 2024 in nato še 15. 10. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z vlogo z dne 26. 9. 2024, v kateri vztraja pri svojih navedbah in prereka naročnikove razloge za zavrnitev zahtevka za revizijo. Poudarja, da iz povedi na vnaprej pripravljenem obrazcu št. 6.5, ne izhaja, da se le-ta nanaša izključno na vodjo del; da iz ponudbi priloženih dokazil izhaja, da so bila vsa dela izvedena po predpisih stroke, pravočasno in kvalitetno; da naročnika zavezuje tudi gradbena zakonodaja.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o neoddaji javnega naročila in vlagateljevo ponudbo. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje ustreznosti ponudbi priloženih dokazil o izpolnjevanju pogoja za sodelovanje – referenčnih potrdil.

Naročnik je, kot to izhaja iz izpodbijane odločitve, ugotovil, da je vlagatelj referenčni potrdili pripravil in oddal na svojih obrazcih (in ne na vnaprej pripravljenem obrazcu št. 6.5 »Referenca vodje del«), potrdili pa ne zajemata bistvenih informacij, zahtevanih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je v referenčni potrdili sicer vpisal vodjo del, ki je sodeloval pri izgradnji objektov, navedenih na potrdilih, ni pa tudi dokazal, da je vodja del vsa dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pri navedbi dokazil in v okviru vnaprej pripravljenega obrazca št. 6.5 ni zahteval, da mora referenčni naročnik izrecno izjaviti, da je neposredno vodja del vsa dela in storitve izvedel po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Priložil je referenčni potrdili, ki zajemata vse v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevane podatke.

Naročnik na drugi strani nasprotuje vlagatelju in zatrjuje, da je vsebina ponudbi priloženih potrdil drugačna, saj potrjuje vlagateljevo tehnično sposobnost, ne pa kadrovske sposobnosti. Razpisna zahteva je jasna, vlagateljevi dokazili pa potrjujeta le, da so »gradbena, obrtniška in instalacijska dela izvedena po predpisih stroke, pravočasno in kvalitetno«, ne pa tudi, da je vodja del dela izvajal v skladu s pogodbo.

Uvodoma gre ugotoviti, da naročnik ne zatrjuje, da vlagatelj (oziroma izvajalec reference) ali imenovani vodja del nista vseh referenčnih del in storitev izvedla skladno s predpisi stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Naročnik zatrjuje (le), da vsebina obrazcev, priloženih ponudbi, potrjuje zgolj vlagateljevo tehnično, ne pa tudi kadrovske ustreznosti, iz razloga, ker iz potrdil ne izhaja izrecno, da je imenovani vodja del dela in storitve opravil skladno s pogodbo.

Glede na navedeno je treba za rešitev konkretnega spora najprej odgovoriti na vprašanje, ali je določilo, kot ga je v zvezi z vsebino dokazila o izpolnjevanju pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na kader, zapisal naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da so ga lahko na enak način razumeli vsi (razumno obveščeni in povprečno skrbni) ponudniki oziroma presoditi, ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča razlago, za katero se v zahtevku za revizijo zavzema vlagatelj.

Med strankama je sporno ali se naročnikova zahteva, da referenčni naročnik potrdi »vsa dela in storitve so bila opravljena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe« nanaša na ponudnika (oziroma izvajalca referenčnega dela) ali na vodjo del.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da mora naročnik pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo. Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je torej zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v dokumentu »Razpisna dokumentacija za javno naročilo« , poglavju 1 »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, točki 1.14.3 »Pogoji za sodelovanje glede tehničnih sposobnost«, podtočki 2 določil pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na usposobljenost vodje del, in sicer:

»Ponudnik mora imenovati vodjo del, ki ga navede tudi v pogodbi. Vodja del mora biti vpisan v IZS z aktivnim pooblastilom. Vodja del mora izkazati, da je bil v zadnjih petih (5) letih (šteto od objave razpisa) vodja del pri izvedbi vsaj 3 (tri) objekte CC-SI 126 »Stavbe splošnega družbenega pomena« (Uredba o razvrščanju objektov, Priloga 1: Objekti, klasificirani glede na namen njihove uporabe), v vrednosti najmanj 350.000 EUR brez DDV, za katera so bila izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Upoštevale se bodo le reference izdane s strani končnega naročnika.«

Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja za sodelovanje je naročnik zahteval navedbo identifikacijske številke pooblaščenega inženirja Inženirske Zbornice Slovenije in obrazec št. 6.5 – »Referenca vodje del«.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje izhaja, da je naročnik v dokumentu »Razpisna dokumentacija za javno naročilo«, poglavju 3 »Ponudbena dokumentacija«, določil navodila za pripravo ponudbe, med drugim:

»Ponudnik pripravi ponudbo tako, da vpiše vse zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter priloži vso drugo zahtevano dokumentacijo. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz razpisne dokumentacije ali na obrazcih ponudnika, ki se vsebinsko ne smejo bistveno razlikovati od priloženih obrazcev.«

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo vlagatelja, da je vlagatelj kot vodjo del imenoval G. O., zanj pa ponudbi priložil potrdilo Inženirske zbornice Slovenije.

Pregled ponudbe vlagatelja nadalje pokaže, da je ponudbi priložil dokument »Potrdilo« za referenco »Gradnja večnamenskega šolskega objekta BIC Ljubljana« in dokument »Referenčno potrdilo« za referenco »Skavtska hiša«. Dokumenta sta pripravljena na lastnih obrazcih (t.j. na obrazcih ponudnika) in ne na (s strani naročnika vnaprej pripravljenem) obrazcu št. 6.5. V obeh dokumentih so za vsak referenčni projekt posebej navedeni (med drugim) podatek o nazivu referenčnega naročnika, kontaktni podatki osebe referenčnega naročnika, pri kateri je referenco mogoče preveriti, ime objekta, klasifikacija objekta, vrednost izvedenih del, obdobje izvajanja del, oseba, ki je opravljala naloge vodje del (v obeh primerih je navedena oseba G. O.), površine in ostale posebnostih objekta ter pogodba, skladno s katero je referenca izvedena. Poleg tega je na obeh dokumentih navedeno tudi: »Potrjujemo, da je izvajalec izvedel gradbena, obrtniška in instalacijska dela na zgoraj navedenem objektu po predpisih stroke, pravočasno in kvalitetno.« Dokumenta sta podpisana s strani referenčnega naročnika.

Naročnik meni, da vlagatelj s predložitvijo navedenih referenčnih potrdil ni izkazal, da je imenovani vodja del (G. O.) dela in storitve opravil skladno s pogodbo. Vlagatelj na drugi strani navaja, da takšne izjave naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov niti ni zahteval.

Naročnik je obrazec št. 6.5 »Referenca vodje del«, ki predstavlja sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pripravil tako, da je bilo vanj treba na točno določena mesta vpisati podatke o referenčnem naročniku, podatke o kontaktni osebi potrjevalca reference za dodatne informacije (ime, priimek, telefon, e-naslov) in podatke o izvajalcu posla (naziv, sedež). Naročnik je v obrazcu zapisal tudi besedilo, ki ga je bilo treba na predvidenih mestih izpolniti, in sicer: »Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da je bil ___ (ime in priimek) v obdobju od ___ do ___ vodja del pri izvedbi objekta ___ na lokaciji ___ v vrednosti ___ EUR brez DDV, za katerega je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje ter glede na Uredbo o razvrščanju objektov spada v CC-SI 126 »Stavbe splošnega družbenega pomena«. Vsa dela in storitve so bila opravljena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe.« Pod tem besedilom je naročnik predvidel še prostor za vpis kraja in datuma, žig in podpis predstavnika potrjevalca reference. V dnu obrazca je naročnik še zapisal: »Opomba naročnika: Obrazec se fotokopira za potrebno število izjav. Upoštevale se bodo samo tiste referenčne izjave, ki bodo v celoti izpolnjene in podpisane s strani referenčnega naročnika, za katerega je ponudnik izvedel obravnavana dela.«

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, katere sestavni del je tudi vnaprej pripravljen obrazec št. 6.5, gre glede med strankama spornega dokazila o izpolnjevanju strokovne (kadrovske) sposobnosti, to je potrdila referenčnega naročnika, ugotoviti naslednje. Prvič, naročnik je ponudnikom dopustil, da referenčno potrdilo pripravijo na lastnih obrazcih (in ne nujno z izpolnitvijo in predložitvijo vnaprej pripravljenega obrazca št. 6.5). Drugič, naročnik je zahteval, da mora iz potrdila referenčnega naročnika izhajati, da je imenovani kader (ki ga je bilo treba navesti v potrdilu) pri referenčnem projektu zahtevanih značilnosti (obdobje, vrsta del, vrednost) opravljal funkcijo vodje del. Tretjič, naročnik je zahteval, da mora iz potrdila referenčnega naročnika izhajati, da so bila vsa dela in storitve opravljena skladno s predpisi, pravočasno, kvalitetno ter skladno s pogodbo. In četrtič, naročnik je sam predvidel, da bo upošteval le izjave (potrdila) bi bodo v celoti izpolnjene in podpisane s strani referenčnega naročnika, za katerega je ponudnik izvedel obravnavana dela.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da dikcija in kontekst sporne zahteve, kot jo je naročnik zapisal na vnaprej pripravljenem obrazcu št. 6.5 (»vsa dela in storitve so bila opravljena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe«), ni toliko jasna, da bi omogočala zgolj eno razlago, še manj pa, da bi omogočala zgolj razlago, za katero se zavzema naročnik, to je, da mora referenčno potrdilo izkazovati, da je vodja del vsa dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Iz nobenega dela obrazca št. 6.5 namreč ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da se naročnikova zahteva »vsa dela in storitve so bila opravljena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe« nanaša izrecno na vodjo del ali celo zgolj na dela in storitve, ki jih je ta opravil v okviru vodenja del. Upoštevaje splošno in nedoločno zapisano naročnikovo zahtevo (»vsa dela in storitve so bila opravljena…«) ter opombo, ki jo je naročnik sam zapisal v predpripravljen obrazec št. 6.5 (»upoštevale se bodo samo tiste referenčne izjave, ki bodo v celoti izpolnjene in podpisane s strani referenčnega naročnika, za katerega je ponudnik izvedel obravnavana dela«) in ki se izrecno nanaša ravno na dela ponudnika, je mogoče sklepati, da se tudi zahteva po potrdilu kakovosti, pravočasnosti in skladnosti vseh del in storitev s predpisi in pogodbo ne nanaša izključno na dela vodje del, temveč na dela in storitve ponudnika. Glede na navedeno je sporna naročnikova zahteva zapisana tako splošno in ohlapno, da omogoča več različnih tolmačenj.

Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da se gre strinjati z vlagateljem, da je citirani del obrazca št. 6.5 (»vsa dela in storitve so bila opravljena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe«) mogoče razumeti tudi na način, da naročnik zahteva potrditev, da so bila vsa dela in storitve ponudnika (oziroma izvajalca referenčnega posla), kjer je sicer nominiran kader sodeloval kot vodja del, izvedena po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe. Skladno s takšno razlago se sporna zahteva ne nanaša neposredno na vodjo del in vodenje del kot takšno, pač pa na celotno delo in storitve ponudnika oziroma »izvajalca«, ki je izvajal referenčni posel. V konkretnem primeru je zato treba kot ustrezno šteti tudi razlago vlagatelja in se torej naročnikova zahteva nanaša na dela in storitve izvajalca oziroma ponudnika.

Da bi bilo referenčno potrdilo neustrezno še iz kakšnega drugega razloga, kot zaradi umanjkanja izjave (potrditve) referenčnega naročnika, da je vodja del opravljal dela in storitve skladno s pogodbo, naročnik niti ne zatrjuje. Naročnik zanika namreč zgolj kadrovsko sposobnost zaradi umanjkanja izrecne potrditve, da je vodja del dela opravljal skladno s pogodbo medtem, ko tehnično sposobnost izvajalca iz navedenih obrazcev izrecno šteje kot ustrezno in izkazano. Ker je Državna revizijska komisija zaključila, da je v konkretnem primeru z vidika vsebine pogoja za sodelovanje in zahtevanih dokazil, kot ustrezno potrebno šteti tudi dokazilo, ki nima izrecne potrditve referenčnega naročnika, da je vodja del dela in storitve opravljal skladno s pogodbo, kot neutemeljeno zavrača naročnikov očitek o neustreznosti predloženih dokazil iz obravnavanega razloga.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj ponudbi priložil potrdili, iz katerih ne izhaja izrecno, da je vodja del dela in storitve opravil po predpisih stroke, v dogovorjenih rokih, kvaliteti in v skladu z določili pogodbe, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo transparentnosti javnega naročanja in drugi odstavek 67. člena ZJN-3, saj je ponudbo vlagatelja presojal ob upoštevanju pravil, ki jih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil oziroma ki omogočajo objektivno širšo razlago na koga se citirana zahteva iz vnaprej pripravljenega obrazca nanaša. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o neoddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o ne oddaji naročila«, št. JN31/24 z dne 5. 9. 2024.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v obravnavanem primeru priglasil naslednje stroške: takso v višini 1.000,00 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo 2.100 točk, za sestavo vloge, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb 1050 točk ter materialne stroške 31 točk.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z Odvetniško tarifo - Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 1.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2100 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) znaša 1260,00 EUR, izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 31 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) znaša 18,60 EUR.

Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 2.278,60 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj navedbe v tej vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT).

Naročnik mora vlagatelju znesek v višini 2.278,60 EUR, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

_______________________________________________________________
1. Prim. sodbo Sodišča EU v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10, točka 109.
2. Dokument »JN31_24-RD-VRATARNICA-OP-TT.docx«, objavljen v okviru popravka št. 3 na Portalu javnih naročil 16. 7. 2024 (JN004237/2024-EUe16/01-P03) in istega dne v Uradnem listu Evropske unije (424111-2024).

Natisni stran