018-130/2024 Občina Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19., 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za ureditev državne kolesarske povezave D2, odsek Brežice–Krško« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj City Studio, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Zlatko Lipej, odvetnik v Medvodah (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Občina Brežice, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), 22. 10. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024.

2. Predlogu za sklenitev pogodbe po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je naročnik podal z vlogo z dne 14. 10. 2024, se ne ugodi.

3. Predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, ki ga je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo z dne 30. 9. 2024, se ne ugodi.

4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.280,50 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o naročilu 2. 8. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005477/2024-EUe16/01, in 2. 8. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 466162-2024), v katerem ne sklepa okvirnega sporazuma (točka C.2.12.1 obvestila o javnem naročilu), z dokumentom »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 (objava 26. 9. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005477/2024-ODL/01) obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika ELEA iC, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 30. 9. 2024 po pooblaščencu na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 9. 2024 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila oziroma postopka oddaje javnega naročila v celoti, izdajo sklepa, s katerim se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, in povrnitev stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da izpolnjuje tudi kadrovski pogoj v alinei 1.4 točke B.III.2.4.a dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi moral naročnik upoštevati tudi blažje tolmačenje nejasno določene zahteve za vrednost referenčnega posla priglašenega kadra. Vlagatelj je še navedel, da je zahteva, da mora ponudnik voditi projekt za izvedbo (v nadaljevanju: PZI) za gradbeni inženirski objekt ohlapna in nesorazmerna glede na predmet javnega naročila ter »se lahko uporabi kot dodaten razlagalni argument, ki priča o ohlapnosti, nejasnosti, nenatančnosti in dvoumnosti razpisnih pogojev«.

Naročnik je z dopisom št. 4300-13/2024 z dne 3. 10. 2024, ki ga je vložil 4. 10. 2024 na portalu eRevizija, izbranega ponudnika seznanil, da je vložen zahtevek za revizijo, vendar s portala eRevizija ni razvidno, da ga je prek portala eRevizija tudi seznanil z zahtevkom za revizijo. Na portalu eRevizija ni evidentiran noben odziv izbranega ponudnika v zvezi z zahtevkom za revizijo, npr. niti morebitno obvestilo naročniku, da mu prek portala eRevizija ni posredoval zahtevka za revizijo, ker bi ga seznanil le z dopisom št. 4300-13/2024 z dne 3. 10. 2024.

Naročnik je s sklepom št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, ki ga je vložil 11. 10. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da je kadrovski pogoj v alinei 1.4 točke B.III.2.4.a dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče razumeti tudi tako, kot je to navedel vlagatelj, zato »se torej s strani vlagatelja predložena referenca oz. referenčno potrdilo lahko šteje za ustrezno glede na zahteve razpisne dokumentacije«, vendar »kljub temu ni podlage za spremembo Odločitve« (tj. odločitve o oddaji javnega naročila), saj »vlagatelj skupaj s partnerjem ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji jasno določenega pogoja glede predložitve finančnega zavarovanja za dobro izvedbo del, zato je njegova ponudba glede na določila razpisne dokumentacije (točka B.III.2.1) nedopustna«. Naročnik je še navedel, da »se« »ne strinja« z »očitk[i] o ohlapnosti razpisnih referenc, ki določajo da mora ponudnik voditi PZI za gradbeni inženirski objekt«, hkrati pa je opozoril, da takih navedb ni mogoče več obravnavati zaradi omejitve iz 16. člena ZPVPJN.

Naročnik je 14. 10. 2024 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo, predlog za izdajo sklepa po 19. člena ZPVPJN in del dokumentacije.

Naročnik se ni izjavil izrecno o predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Je pa naročnik 14. 10. 2024 prek portala eRevizija vložil vlogo št. 4300-13/2024 z dne 14. 10. 2024, s katero je predlagal, da Državna revizijska komisija izda sklep po 20. členu ZPVPJN, s katerim mu dovoli skleniti pogodbo z izbranim ponudnikom ELEA iC, d. o. o., Ljubljana, pred zaključkom revizijskega postopka. Naročnik je navedel, da:
− Občina Brežice in Mestna občina Krško, ki oddajata to javno naročilo in ki se sofinancira iz sredstev Evropske unije, pripravljata projekt »Kolesarske povezave Savabike«, ki poteka po trasi državne kolesarske povezave D2 Rateče–Jesenice–Kranj–Brežice,
− bosta gradnjo odsekov financirali vsaka občina zase (ločena investicijska dokumentacija),
− se bo gradila državna kolesarska povezava, za katero je h kandidaturi za uvrstitev v Dogovor za razvoj regij oziroma za pridobitev sredstev Evropske unije pridobljeno tudi soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kar poudarja dejstvo, da je podan državni interes,
− je pogoj za oddajo uspešne kandidature za pridobitev sredstev Evropske unije tudi podpisana pogodba z izdelovalcem projektne dokumentacije do 30. 10. 2024, vendar mora o uvrstitvi projekta v Dogovor za razvoj regije Posavje odločati še Razvojni svet regije Posavje, ki se sestane 23. 10. 2024, kar je skrajni rok za sklenitev pogodbe.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 10. 2024, ki jo je vložil 15. 10. 2024 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in uveljavljal, da je naročnik odločil mimo zahtevka za revizijo, saj bi moral ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo razveljaviti postopek javnega naročanja ali pa odpraviti kršitev, ker je ugotovil, da je utemeljena navedba o tolmačenju kadrovskega pogoja. Vlagatelj je tudi uveljavljal, da je naročnik napačno ugotovil novo pomanjkljivost ponudbe, ki bi jo bil upravičen uveljavljati le v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je pojasnil, zakaj izpolnjuje tudi zahtevo glede finančnega zavarovanja za dobro izvedbo. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik se lahko skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja. Sporočanje med naročnikom in izbranim ponudnikom v primerih iz 27. člena ZPVPJN mora potekati prek portala eRevizija (prva poved iz drugega odstavka 13.a člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik z dopisom št. 4300-13/2024 z dne 3. 10. 2024, ki ga je vložil 4. 10. 2024 na portalu eRevizija, izbranega ponudnika seznanil, da je vložen zahtevek za revizijo, vendar k temu dopisu ni predložil zahtevka za revizijo in tako ni razvidno, da je izbranega ponudnika z njim seznanil prek portala eRevizija. Ker Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik prek portala eRevizija seznanil izbranega ponudnika z zahtevkom za revizijo, je z dopisom št. 018-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024, ki ga je vložila 16. 10. 2024 na portalu eRevizija, izbranemu ponudniku poslala zahtevek za revizijo in mu omogočila, da se izjasni o zahtevku za revizijo v treh delovnih dneh od prejema tega dopisa.

Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024, ki ga je Državna revizijska komisija vložila 16. 10. 2024 na portal eRevizija, je naročnik 16. 10. 2024 prek portala eRevizija posredoval Državni revizijski komisiji še del dokumentacije.

Do poteka roka za podajo mnenja o predlogu po 20. členu ZPVPJN [upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZPVPJN; tj. najkasneje na 17. 10. 2024] na portalu eRevizija ni bilo vloženo vlagateljevo mnenje o tem predlogu.

Do poteka roka za izjasnitev o zahtevku za revizijo na podlagi dopisa št. 018-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024 (upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZPVPJN; tj. najkasneje na 21. 10. 2024) je izbrani ponudnik po pooblaščenki – Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), 21. 10. 2024 na portal eRevizija vložil vlogo z dne 21. 10. 2024, s katero je nasprotoval tolmačenju kadrovskega pogoja, kot ga je podal vlagatelj, pri čemer je uveljavljal, da ga je treba tolmačiti v kontekstu predmeta javnega naročila, saj bi sicer drugačno tolmačenje pomenilo tudi spreminjanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, kar ni skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Izbrani ponudnik je tudi navedel, da je izbrani ponudnik prepozno uveljavljal kršitev o nesorazmernosti kadrovskega pogoja. Izbrani ponudnik je priglasil povrnitev stroškov.

Tako naročnik kot naročnik pooblastitelj (tj. Občina Krško, Krško) sta naročnika v smislu točke b prvega odstavka 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki oddajata javno naročilo storitev v smislu 5. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (gl. tudi točko C.2.1 obvestila o javnem naročilu) na splošnem področju v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 4300-13/2024 z dne 29. 7. 2024 je razvidna ocenjena vrednost z DDV, ki je nižja od 221.000 eurov brez DDV, kolikor za javna naročila storitev znaša mejna vrednost za objave na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije v smislu druge alinee točke a drugega odstavka 22. člena ZJN-3 glede na 1. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2495 z dne 15. novembra 2023 o spremembi Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za javna naročila blaga, storitev in gradenj ter projektne natečaje (UL L, 2023/2495, 16. 11. 2023; v nadaljevanju: Uredba 2023/2495) od 1. 1. 2024 (drugi odstavek 2. člena Uredbe 2023/2495). Naročnik bi to javno naročilo tako lahko oddajal tudi kot naročilo male vrednosti (prva poved iz prvega odstavka 47. člena ZJN-3), kar je navedel na str. 1 dokumenta »Razpisna dokumentacija« št. 4300-13/2024 z dne 1. 8. 2024 (tj. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila). Enako je mogoče razbrati iz drugega odstavka pravnega pouka dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024, saj je naročnik navedel rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni, kar je rok, ki se upošteva pri vložitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Vendar se naročnik kljub ocenjeni vrednosti manj kot 221.000 eurov brez DDV lahko odloči tudi za drug postopek oddaje javnega naročila storitev, npr. odprti postopek iz 40. člena ZJN-3. Naročnik se je v dokumentaciji o postopku oddaje javnega naročila skliceval tudi na odprti postopek, saj ga je navedel v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 4300-13/2024 z dne 29. 7. 2024 (točka 1.1) in objavi obvestila o javnem naročilu (točka B.1 obvestila o javnem naročilu). Podatki o vrsti postopka oddaje javnega naročila, ki ga je naročnik uporabil pri oddaji javnega naročila, so v dokumentaciji o postopku oddaje javnega naročila torej različni. Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva ZJN-3, se v postopku pravnega varstva skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZPVPJN v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila. Vendar Državna revizijska komisija ni razjasnjevala, kateri postopek oddaje javnega naročila je naročnik dejansko uporabil pri oddaji tega javnega naročila, saj glede na institute iz ZJN-3 in ZPVPJN, ki jih je treba tolmačiti pri reševanju te zadeve, kar bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa, to ni odločilno. Uporaba pravil iz ZJN-3, ki veljajo za odprti postopek, če bi bilo treba ta primer oddaje javnega naročila tako tolmačiti zaradi tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN, ne bi privedla do drugačne odločitve, kot če je treba uporabiti (le) pravila iz ZJN-3, ki veljajo za naročilo male vrednosti.

Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 30. 9. 2024, kar je upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 13. člena ZPVPJN drugi delovni po objavi dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 na portalu javnih naročil, zato je vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno ne glede na to, ali bi bilo treba uporabiti četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, ko je rok osem delovnih dni (ki bi bil relevanten v primeru odprtega postopka), ali peti odstavek 25. člena ZPVPJN, ko je rok pet delovnih dni (ki bi bil relevanten v primeru naročila male vrednosti).

Po pregledu posredovane dokumentacije in preučitvi zadeve je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal, da izpolnjuje tudi kadrovski pogoj, ki ga je naročnik določil tudi neskladno z ZJN-3. Vlagatelj je tudi predlagal sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN, s katerim se zadrži postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je opozoril na nezmožnost izpodbijanja določitve kadrovskega pogoja, vendar se je strinjal z vlagateljem, da je kadrovski pogoj mogoče tolmačiti tudi tako, kot je uveljavljal vlagatelj, a je kljub temu zavrnil zahtevek za revizijo, ker bi moral šteti, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) zaradi neizpolnjevanja zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del. Naročnik se ni izjasnil izrecno o predlogu za sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN, je pa predlagal, da Državna revizijska komisija sprejme sklep po 20. členu ZPVPJN, s katerim bi mu dovolila sklenitev pogodbe še pred zaključkom revizijskega postopka. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 16. 10. 2024 opozoril, da je vlagatelj prepozen z očitkom o nesorazmernosti kadrovskega pogoja, sicer pa je nasprotoval, da bi se kadrovski pogoj tolmačil tako, kot je to uveljavljal vlagatelj.

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki je bilo nato objavljeno 2. 8. 2024 tako na portalu javnih naročil kot v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, poslal v objavo 1. 8. 2024 (gl. podatke v uvodnem delu tega obvestila). Naročnik je kot rok za prejem ponudb določil 6. 9. 2024 do 9. ure (točka B.6 obvestila o javnem naročilu) in ga ni spremenil oziroma podaljšal. Naročnik tudi ni spremenil roka za postavljanje vprašanj, ki ga je določil kot 21. 8. 2024 do 12. ure (točka B.3.2 obvestila o javnem naročilu).

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave iz točke B.2 obvestila o javnem naročilu, in vanjo v točki B.III.2.4.a vključil kadrovski pogoj z zahtevami, ki jih je naštel v štirih alineah, pri čemer je prvotno besedilo alinee 1.4:
»V zadnjih sedmih (7) letih pred objavo predmetnega naročila je bil vodja projekta pri izdelavi vsaj enega projekta za izvedbo (PZI) za gradbeni inženirski objekt, ki je obsegal novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta, in je bila pogodbeni vrednosti vsaj 100.000,00 EUR brez DDV (pogodbena vrednost za izdelavo projektne dokumentacije).«
deloma spremenil s pojasnilom, ki je bilo 28. 8. 2024 ob 10.19 objavljeno na portalu javnih naročil:
»Ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevajo, da se točka B.III.2.4. Kadrovska sposobnost ponudnika, v alineji 1.4 prvega odstavka pravilno glasi:
Izkazuje najmanj eno (1) referenco in sicer:
V zadnjih sedmih (7) letih pred objavo predmetnega naročila je bil vodja projekta pri izdelavi vsaj enega projekta za izvedbo (PZI) za gradbeni inženirski objekt, ki je obsegal novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta, in je bila pogodbeni vrednosti vsaj 60.000,00 EUR brez DDV (pogodbena vrednost za izdelavo projektne dokumentacije).«
To pojasnilo je postalo sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Za sprejem zahtevka za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo pred naročnikom (drugi odstavek 26. člena ZPVPJN) oziroma Državno revizijsko komisijo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN) morajo biti izpolnjeni (postopkovni, procesni) pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN (pred naročnikom) oziroma prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (pred Državno revizijsko komisijo). Eden od pogojev, ki onemogočajo obravnavo zahtevka za revizijo, je obstoj omejitev iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma četrta alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ki se lahko nanaša tudi na odsotnost opozorila na očitane kršitve prek portala eRevizija (gl. tretji odstavek 16. člena ZPVPJN), kot je po vsebini pravilno opozoril naročnik (sklep št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, str. 4), pri čemer je treba upoštevati, da omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN velja le za kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (po terminologiji ZJN-3 je to dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila; gl. drugo poved iz sedmega odstavka 13.a člena ZPVPJN). Vendar je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za prejem ponudb že potekel, podana omejitev za obravnavo zahtevka za revizijo, če se ta nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (po terminologiji ZJN-3 je to dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila; gl. drugo poved iz sedmega odstavka 13.a člena ZPVPJN), tudi zaradi poteka roka iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN (gl. prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in prvo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) in torej v primeru nepravočasne vložitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj tako, razen v primerih iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. če to dopušča ZPVPJN ali ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za prejem ponudb), na kar je opozoril izbrani ponudnik v vlogi z dne 21. 10. 2024 (str. 7), ne more po poteku roka za prejem ponudb izpodbijati naročnikovih ravnanj, ki izvirajo iz časa pred potekom roka za prejem ponudb, in tako praviloma ne more šele po poteku roka za prejem ponudb izpodbijati, kako je naročnik določil kadrovski pogoj. Po poteku roka za prejem ponudb pa lahko vlagatelj izpodbija, kako je naročnik tolmačil kadrovski pogoj pri obravnavi vlagateljeve ponudbe, saj se je to naročnikovo ravnanje zgodilo šele po poteku roka za prejem ponudb.

Državna revizijska komisija je vpogledala v objavljena vprašanja in odgovore na portalu javnih naročil, pri čemer ni mogla ugotoviti, da bi bilo objavljeno kakšno opozorilo v zvezi z določitvijo kadrovskega pogoja, niti ni mogla ugotoviti, da se katero vprašanje nanaša na kadrovski pogoj. Vlagatelj po drugi strani niti ni navedel, da je naročnika prek portala javnih naročil opozoril na to, kar je o kadrovskem pogoju uveljavljal v zahtevku za revizijo. Zato se v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za prejem ponudb že potekel, vlagatelj ne more uspešno sklicevati, da je naročnik določil kadrovski pogoj neskladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo na portal javnih naročil in v Dodatek k Uradnemu listu Evropske unije 1. 8. 2024 (gl. uvodni del tega obvestila), rok za prejem ponudb pa je določil do 6. 9. 2024 do 9. ure (točka B.6 obvestila o javnem naročilu), zaradi česar so imeli gospodarski subjekt več kot 10 delovnih dni za pripravo ponudbe. Tako ni podana možnost izjeme iz drugega dela prve povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. Na to stališče ne vpliva dejstvo, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer najprej določil, da pogodbena vrednost znaša vsaj 100.000 eurov brez DDV, to vrednost pa je s pojasnilom, ki je bilo objavljeno 23. 8. 2024 ob 10.19 (in je postalo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), znižal na 60.000 eurov brez DDV, saj je treba upoštevati vsaj to, da se kadrovski pogoj v sporni zahtevi glede vodenja projekta pri izdelavi vsaj enega PZI za »gradbeni inženirski objekt« ni spremenil s tem pojasnilom. Zahteva za »gradbeni inženirski objekt« je bila torej v kadrovski pogoj vključena že od objave obvestila o javnem naročilu, ki je v točki B.2 napotoval na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj se je torej imel možnost seznaniti s tem delom kadrovskega pogoja že takoj, ko bi se zaradi objave obvestila o javnem naročilu lahko seznanil, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila. Četudi se ne bi oprli na 16. člen ZPVPJN, na katerega je opozoril naročnik (sklep št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, str. 4), konkretno pa za ta primer relevantni le tretji odstavek 16. člena ZPVPJN, do (vsebinske, meritorne) obravnave očitka v zvezi z določitvijo kadrovskega pogoja glede zahteve za »gradbeni inženirski objekt«, ki bi presegla ugotovitev o prepoznih navedbah, vseeno ne bi moglo priti, saj ne bi bila podana nobena od možnosti iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN. Kar toliko bolj velja, da zahtevek za revizijo v tem delu ne bi bil vložen pravočasno glede na prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato (vsebinsko, meritorno) odločala le o delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj nasprotuje tolmačenju uporabe kadrovskega pogoja glede na svoj položaj, kot ga je predstavil v ponudbi.

Vlagatelj je v ponudbi priglasil vodjo projekta in kot referenco zanj na obrazcu »Seznam kadrov ponudnika« uveljavljal »IZP in PZI projektna dokumentacija za ureditev […]« (gl. razdelek »Naziv / lokacija objekta«) v pogodbeni vrednosti 61.413,00 eurov brez DDV (gl. razdelek »Pogodbena vrednost del (EUR brez DDV)«).

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, izhaja, da je naročnik po elektronski pošti 13. 9. 2024, kar je še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024, poizvedoval pri naročniku referenčnega posla vlagateljevega vodje projekta in še istega dne po elektronski pošti prejel odgovor, da je izdelava PZI tudi skupaj s popisi znašala manj kot 60.000 eurov brez DDV. Naročnik je obe elektronski sporočili predložil k dokumentu »Poročilo o ocenjevanju in odločanju o ponudbah« št. 4300-13/2024 z dne 25. 9. 2024.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena). Vendar je pri tem treba opozoriti, da mora naročnik sporočiti ponudnikom svojo odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, ki lahko predstavlja tudi odločitev o oddaji javnega naročila, ker je izbral ponudbo, za katero je štel, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu drugi odstavek 90. člena ZJN-3), tako, da jo objavi na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), hkrati pa jo mora, upoštevajoč drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, obrazložiti v obsegu, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, kar pomeni, da mora navesti tako razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo (prva alinea), pa tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika (del druge alinee). Zoper to odločitev lahko ponudniki uveljavljajo pravno varstvo po ZPVPJN (gl. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), o čemer jih mora naročnik poučiti v obsegu iz enajstega odstavka 90. člena ZPVPJN, kar pomeni, da jih mora seznaniti tudi z rokom za vložitev zahtevka za revizijo (gl. prvo alineo v enajstem odstavku 90. člena ZJN-3), ki glede na ZPVPJN ni nikoli krajši od vsaj pet delovnih dni (gl. v tem smislu četrti in peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Iz navedenega izhaja, da naročnik lahko razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, v smislu prvega dela prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 navede le v postopku oddaje javnega naročila, ne pa šele v predrevizijskem postopku, saj je predrevizijski postopek skladno s prvo alineo 2. člena ZPVPJN postopek pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom.

Podanega stališča ne spremeni dejstvo, da je v prvi alinei prvega odstavka 28. člena ZPVPJN določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo, »če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila«.

Najprej velja opozoriti, da naročnik ni v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 navedel razloga, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) zaradi neizpolnjevanja zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del, temveč šele v sklepu št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, zato vlagatelj objektivno gledano ni mogel že v zahtevku za revizijo izpodbijati tega razloga. Kar tudi pomeni, da vlagatelj objektivno gledano v zvezi s tem finančnim zavarovanjem ni mogel v zahtevku za revizijo navajati ničesar, zaradi česar se naročnik niti ne bi mogel opreti na prvi del citiranega dela prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (tj. »ob upoštevanju navedb v zahtevku«). V tem primeru ne bi bil razlog za opustitev navajanja kršitve zaradi neizpolnjevanja zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del že v zahtevku za revizijo na vlagateljevi strani (npr. zaradi neskrbnosti), temveč v tem, da naročnik s tem ni seznanil vlagatelja na način in v vsebini, kot to določata prva in druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tudi ne bi mogla v tem primeru ugotoviti, da bi bil izpolnjen pogoj iz drugega dela citiranega dela prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (tj. »njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila«), saj tega dela ni primerno tolmačiti, ne da bi se upoštevalo, kaj je tisto ravnanje, ki ga je naročnik opravil v postopku oddaje javnega naročila in je z njim seznanil ponudnike na način, kot to določata prva in druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3. Ugotovitev, da naročnik v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 pri vlagatelju ni pravilno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, pri čemer za vlagateljevo ponudbo v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 ni navedel nobenega drugega razloga, zakaj ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, hkrati pa je vlagateljevo ponudbo v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 najbolje razvrstil po merilih, bi vlagatelju lahko izboljšala položaj v postopku oddaje javnega naročila. Vlagateljeva ponudba bi namreč imela glede na to, kar bi bilo v zvezi z njo izpodbito iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024, najboljše izhodišče za morebitno izbiro. V takih dejanskih okoliščinah bi bilo ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila, kar bi zahtevalo ugoditev zahtevku za revizijo tako v predrevizijskem kot revizijskem postopku (gl. 16.a člen ZPVPJN).

Čeprav je v drugem odstavku 28. členu ZPVPJN določeno, da »pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral«, niti te določbe ZPVPJN ni mogoče tolmačiti neodvisno od zahtev iz prve in druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3. Mogoče pa je to določbo ZPVPJN tolmačiti tako, da se povezuje s tistim, kar je vsebina zahtevka za revizijo. Vsebina zahtevka za revizijo pa, kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, ni nič v zvezi z neizpolnjevanjem zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del, pri čemer je odsotnost take vsebine v zahtevku za revizijo objektivno pogojena.

Da se naročnik v tem primeru ne more opirati na pogoja iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZJN-3 šele, če bi določeno ravnanje opravil v predrevizijskem postopku in bi vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi drugega razloga, kot ga je navedel pred tem v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024, bi potrjevala pravila o rokih za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj se ima namreč skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN možnost opredeliti do navedb naročnika v odločitvi iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN le v treh delovnih dneh od prejema, kar je manj, kot je najkrajši rok za vložitev zahtevka za revizijo (gl. peti odstavek 25. člena ZPVPJN, prim. s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN), pri čemer ima v takem primeru tudi izbrani ponudnik določene pravice (gl. 27. člen ZPVPJN). Tudi v primeru, ko vlagatelj lahko dopolni zahtevek za revizijo zaradi ugotovitve kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, to lahko stori v petih delovnih dneh, takrat od vpogleda v dokumentacijo (druga poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN). Iz predstavljenega je razvidno, da pogojev iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ni mogoče tolmačiti, ne da bi se upoštevalo še 10. člen ZPVPJN, ki zahteva, da je vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev javnega naročila, pravno varstvo dostopno pod enakimi pogoji. Sprejeti nasprotno stališče bi pomenilo, da je pravno varstvo različnim vlagateljem omogočeno pod različnimi pogoji, ker bi bilo vsaj glede obsega in rokov, v katerih ga je treba uveljavljati, odvisno od naročnikovih ravnanj v predrevizijskem postopku, ne pa v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je v predrevizijskem postopku (sklep št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, str. 3) pritrdil vlagatelju, da je mogoče kadrovski pogoj v alinei 1.4 točke B.III.2.4.a dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na zahtevo za »pogodbeno vrednost za izdelavo projektne dokumentacije«, razumeti tudi tako, kot je to uveljavljal vlagatelj, tj. da se zahteva za pogodbeno vrednost ne omejuje le na vrednost za izdelavo PZI. Naročnik se je tako strinjal z vlagateljem, da v tem delu kadrovski pogoj omogoča tudi blažje tolmačenje, kot ga je podal v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024. Ob takem izhodišču pa naročnik ni imel podlage, da zavrne zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, saj se je strinjal s tem, kar je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo, kot je Državna revizijska komisija že ugotovila v obrazložitvi tega sklepa, izpodbijal edini razlog, ki ga je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024. Naročnik bi se torej moral opreti na drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, zaradi česar bi moral zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 (prim. 16.a člen ZPVPJN). Šele s tem bi naročnik dobil podlago, da vlagatelju lahko očita, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del, kar pa bi mu lahko predstavil le v dokumentu z novo odločitvijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila je namreč naročnik dolžan ravnati v mejah 90. člena ZJN-3, da zaključi postopek oddaje javnega naročila na enega izmed dopustnih načinov, ki je lahko bodisi (ne)oddaja javnega naročila na podlagi drugega odstavka 90. člena ZJN-3, ko razlogi za sprejeto odločitev izhajajo iz sfere ponudb in ponudnikov, bodisi neoddaja javnega naročila na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, ko razlogi za sprejeto odločitev izhajajo iz sfere naročnika. Ker je naročnik glede na dejansko stanje in tolmačenje kadrovskega pogoja v alinei 1.4 točke B.III.2.4.a dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga je sam potrdil pri obravnavi zahtevka za revizijo, nepravilno opustil uporabo druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, je to pomanjkljivost popravila Državna revizijska komisija (gl. 16.a člen ZPVPJN), zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024.

Državni revizijski komisiji se glede na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo tako ni treba opredeliti do vlagateljevih navedb iz vloge z dne 18. 10. 2024 o izpolnjevanju zahteve za finančno zavarovanje za dobro izvedbo del.

Državna revizijska komisija tako ni mogla spregledati, da so edine naročnikove navedbe iz sklepa št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, ki bi bile lahko relevantne pri obravnavi zahtevka za revizijo, utemeljevale le uporabo druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, vlagatelj pa je imel podlago v prvi povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da se le v tem obsegu opredeli do navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 21. 10. 2024 sicer nasprotoval tolmačenju kadrovskega pogoja v vsebini, ki jo je sprejel naročnik v sklepu št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da to ne spremeni tega, da bi naročnik na podlagi tega, kar je v sklepu št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024 zaključil v zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja pri vlagatelju, lahko uporabil le drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. Opredeljevanje Državne revizijske komisije do navedb izbranega ponudnika iz vloge z dne 21. 10. 2024 o obsegu tolmačenja kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na »pogodbeno vrednost za izdelavo projektne dokumentacije«, v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN v dejanskih okoliščinah te zadeve tako ne bi v ničemer pripomoglo k njenemu reševanju. Tudi v primeru, če bi morala Državna revizijska komisija pritrditi izbranemu ponudniku glede tolmačenja kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na »pogodbeno vrednost za izdelavo projektne dokumentacije«, to ne bi spremenilo tega, da je naročnik opustil uporabo druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa nima podlage v ZPVPJN, da bi lahko nasprotovala naročniku, če zahtevku za revizijo ugodi. Naročnik je v tem primeru sicer sprejel sklep št. 4300-13/2024 z dne 10. 10. 2024, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, vendar tak izrek nakazuje le navidezno zavrnitev, saj je po vsebini, ki je lahko relevantna pri odločanju o zahtevku za revizijo glede na dejansko stanje, ki ga je naročnik predstavil v dokumentu »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024 (le glede kadrovskega pogoja), zahtevku za revizijo ugodil.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe.

Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Četrti odstavek 20. člena ZPVPJN med drugim določa, da Državna revizijska komisija ne glede na določbe 17. člena ZPVPJN predlogu naročnika (za sklenitev pogodbe) iz (prve alinee) prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo.

Državna revizijska komisija je odločila o zahtevku za revizijo in mu ugodila (druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), pri čemer je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« št. 4300-13/2024 z dne 26. 9. 2024. S to odločitvijo Državne revizijske komisije sta se zgodili dve spremembi stanja: prvič, revizijski postopek (in s tem postopek pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo) se je zaključil in, drugič, naročnik v postopku oddaje javnega naročila nima več izbrane ponudbe, zaradi česar ponudnik ELEA iC, d. o. o., Ljubljana, tudi nima več položaja izbranega ponudnika. S tema spremembama stanja intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po 20. členu ZPVPJN tako ni več mogoča. Državna revizijska komisija zato predlogu za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe.

Vlagatelj ima skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN možnost, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (prva alinea) bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (druga alinea). Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz teh določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe ali opraviti določenih drugih ravnanj (razen če to dovoljuje zakon) do odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (v tem smislu prim. prvo poved iz petega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v vlogi, s katero je vložil zahtevek za revizijo, podal tudi predlog v smislu prve povedi iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN. Ker iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, ni razvidno, da bi naročnik sprejel sklep o zadržanju nadaljnjih aktivnosti (prva alinea drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), razvidno pa je, da je z vlogo št. 4300-13/2024 z dne 14. 10. 2024 predlagal, da Državna revizijska komisija izda sklep po 20. členu ZPVPJN, s katerim mu dovoli skleniti pogodbo pred zaključkom revizijskega postopka, je Državna revizijska komisija štela, da naročnik ni ugodil predlogu za sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN in da ji je ta predlog odstopil v smislu druge alinee drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Ker je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, bi vlagatelj lahko dosegel le še zadržanje sklenitve pogodbe, učinek, ki ga vlagatelj zasleduje s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, pa je dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo, s katerim je v postopku pravnega varstva po ZPVPJN sicer tudi uspel in dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Čeprav je naročnik med postopkom pravnega varstva po ZPVPJN vložil predlog za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN, s katerim bi mu Državna revizijska komisija dovolila, da sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, niti to naročnikovo ravnanje ne vpliva bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, saj neodvisno od tega, ali bi bilo treba predlog za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN, s katerim bi Državna revizijska komisija naročniku dovolila sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, razumeti kot dejanje, ki bi lahko bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva (v smislu četrtega odstavka 19. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu ni ugodila (gl. 2. točko izreka tega sklepa). Državna revizijska komisija zato predlogu za sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
- takse v višini 3.312,06 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 780 eurov (priglašenih 1.300 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 951,60 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od priglašenih 1.300 točk v višini 13,80 eurov (20 + 3 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 16,84 eurov,
kar skupaj znese 4.280,50 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 15. 10. 2024, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Čeprav je vlagatelj v vlogi z dne 15. 10. 2024 opozoril, da bi moral naročnik glede na ravnanja v predrevizijskem postopku ugoditi zahtevku za revizijo, vlagateljeva opozorila niso bila ključna za rešitev zadeve. Naročnik je namreč po zavrnitvi zahtevka za revizijo tega posredoval Državni revizijski komisiji v obravnavo na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, zaradi česar se je revizijski postopek začel neodvisno od vlagateljeve volje (30. člen ZPVPJN), v revizijskem postopku pa mora Državna revizijska komisija upoštevati tudi naročnikove navedbe (prva poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), zaradi česar je morala že sama upoštevati, da je naročnik pritrdil vlagateljevemu tolmačenju izpolnitve kadrovskega pogoja v alinei 1.4 točke B.III.2.4.a dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 4.280,50 eurov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 16. 10. 2024 zahteval povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava ne stroškov iz vloge z dne 16. 10. 2024, saj ti stroški niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da navedbe izbranega ponudnika niso v ničemer bistveno pripomogle k hitrejši ali bolj enostavni rešitvi zadeve, ni pa niti mogla spregledati, da je vlagatelj po vsebini z zahtevkom za revizijo uspel že pred naročnikom, pri čemer je Državna revizijska komisija v tem sklepu le popravila naročnikovo pomanjkljivo uporabo druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščenki,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran