018-107/2024 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-107/2024-8Datum sprejema: 26. 9. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-5/24; UJMA - Rekonstrukcija G2-112/1256 Ravne-Dravograd, od km 0+500 do km 3+500 in ureditev kolesarske poti od km 0+500 do km 2+040«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VOC Celje d.o.o., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2A, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 9. 2024
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 26. 7. 2024.
2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 16. 2. 2024 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 23. 2. 2024 pod št. objave JN001068/2024-EUe16/01, ter v Uradnem listu EU pod št. objave 114784-2024; 15. 3. 2024, 18. 3. 2024, 25. 3. 2024 in 2. 4. 2024 je naročnik objavil še popravke.
Naročnik je 26. 7. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN001068/2024-ODL/01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudnikom v skupnem nastopu KIT-AK, d.o.o., Kidričeva ulica 28, Rogaška Slatina in MAPRI PROASFALT d.o.o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik); iz odločitve še izhaja, da je ponudba vlagatelja dopustna in po merilih uvrščena na drugo mesto.
Vlagatelj je 7. 8. 2024 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal, naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter sem mu povrnejo priglašeni stroški pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker:
1. priglašeni vodja gradnje A. A. ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2.4 Navodil za pripravo ponudbe, saj ni izkazal, da je v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del (naziv po ZGO-1) oziroma vodja gradnje ali vodja del (naziv po GZ) vsaj enkrat vodil rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste v vrednosti vsaj 1.200.000,00 EUR brez DDV, saj:
- pri referenci »Gradnja Ekonomsko poslovne infrastrukture v PC AG III« sploh ni bila izvedena novogradnja (državne ali) lokalne ceste – zgrajeni sta bili cesti P in J v skupni dolžini 873,63 m, ki pa izrecno predstavljata dostopni cesti do posameznih gradbenih parcel na območju Arnovski gozd III, ti cesti pa nista bili kategorizirani kot lokalni cesti (kar bi moralo biti naročniku znano, saj izdaja mnenja k spremembi kategorizacije občinskih javnih cest). Dodaja še, da je iz odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Žalec razvidno, da je Poslovna cona Arnovski gozd 2 kategorizirana kot javna pot, enako pa vlagatelj zatrjuje za referenčni cesti;
- pri referenci »Gradnja Ekonomsko poslovne infrastrukture v PC AG III« vrednost novogradnje ceste ni znašala 1.567.723,96 EUR brez DDV, kot to navaja izbrani ponudnik, saj slednji tega kljub pozivu naročnika ni dokazal in bi ga moral naročnik že zaradi tega (skladno z opozorilom v svojem pozivu) izločiti ¬– vlagatelj še zatrjuje, da navedena vrednost gradnje ceste vključuje tudi izvedbo meteorne kanalizacije, TK/CATV, elektro kanalizacije in platojev;
- pri referenci »Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju« z datumom zaključka del 25. 8. 2020 pogoj iz točke 3.2.4 Navodil ni izpolnjen, saj je javno naročilo sicer pridobil izbrani ponudnik KIT-AK, d.o.o., ki to referenco v tem postopku javnega naročanja hkrati tudi sam uveljavlja, vendar pa vodja del pri tem izvajalcu ni bil A. A., ki se je pri KIT-AK, d.o.o. zaposlil šele 1. 9. 2022, pač pa je bil vodja del B. B., kar naj bi izhajalo tudi iz same pogodbe o izvedbi del;
2. strokovnjak za izvedbo podpornih in opornih konstrukcij C. C. nima zahtevane stopnje izobrazbe, pridobljene po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, s področja gradbeništva (dipl. inž. grad.), saj ima izobrazbo (le) inženir gradbeništva (inž. grad.), ki je višja strokovna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena na višješolskem študijskem programu, kar določa tudi 20. člen Zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih (Uradni list RS, št. 100/2022 s sprem.; v nadaljevanju: ZSZUN);
3. je podizvajalec S. v svojem ESPD sam navedel, da v tej ponudbi nastopa kot podizvajalec družbe G., ki pa kot partner v izbrani ponudbi sploh ne nastopa (za to družbo ni bil predložen ESPD ali druga dokumentacija).
Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Pipanova pot 30, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 12. 8. 2024. Uvodoma navaja, da mu je naročnik v izjasnitev posredoval zahtevek za revizijo brez prilog. Pojasnjuje, zakaj je referenčno delo »Gradnja Ekonomsko poslovne infrastrukture v PC AG III« ustrezno, pri čemer kot ključno izpostavlja, da:
- so za presojo referenčnega dela brezpredmetne navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na Poslovno cono Arnovski gozd 2;
- je bila cesta, ki je predmet referenčnega dela »Gradnja Ekonomsko poslovne infrastrukture v PC AG III«, izgrajena in zaključena šele v letu 2023, pri čemer ta cesta izpolnjuje vsa merila, ki jih 9. člen Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997 s sprem.) določa za lokalno cesto, enako pa je navedeno tudi v referenčnem potrdilu Občine Žalec, ki je edina upravičena določiti kategorizacijo ceste;
- iz zahtev naročnika ne izhaja, da bi morala biti cesta dejansko kategorizirana ¬– treba je izhajati iz namena določitve referenčnega pogoja in skladno s tem ugotoviti, da referenčno delo izpolnjuje vsa merila za lokalno cesto;
- je vlagatelj le pavšalno navedel, da meteorna kanalizacija, TK/CATV, elektro kanalizacija in platoji niso sestavni del referenčne ceste – izbrani ponudnik poudarja, da se vse navedeno nahaja pod cestiščem in je sestavni del ceste, vse skupaj pa je enovita gradba;
- tudi če se vrednost spornih del ne bi upoštevala kot del objekta ceste, pa je tudi že z drugimi deli, ki jih je treba upoštevati pri gradnji referenčne ceste, priti do zaključka, da je vrednost preostalih upoštevnih postavk iz rekapitulacije zadostna;
Kot zmotno označuje vlagateljevo interpretacijo zahtevane izobrazbe strokovnjaka za izvedbo podpornih in opornih konstrukcij, pri čemer pojasnjuje, da ima C. C. izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/2006; v nadaljevanju: ZViS-E); res je sicer, da C. C. nima naziva »dipl. inž. grad.«, vendar izbrani ponudnik zagovarja stališče, da gre pri zadevni določbi razpisne dokumentacije za nejasnost, ki mu ne more iti v škodo. Meni še, da iz vse podane dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja, da je za podizvajalca določil družbo S., navedba sodelujočega subjekta G. na strani tega podizvajalca pa je očitna napaka.
Naročnik je z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 23. 8. 2024 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil ter posledično zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja smiselno enako kot izbrani ponudnik, ter dodaja, da:
- se v referenčnem pogoju iz točke 3.2.4 Navodil za vodjo gradnje ob sklicu na državno ali lokalno cesto ni v ničemer konkretno opredelil, čeprav je v Sloveniji pod pojmom »lokalna cesta« splošno znano dejstvo, da so mišljene ceste, kot jih opredeljuje 33. točka 2. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/2022 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-2), vendar pa ponudbe ni mogoče oceniti kot nedopustne, saj se v pogoju ni skliceval na noben izrecen predpis in ni zahteval, da je morala biti lokalna cesta kategorizirana;
- se strinja z izbranim ponudnikom v tem, da referenčna cesta ni javna pot, ampak izpolnjuje vsa merila, ki jih 9. člen Uredbe določa za lokalno cesto (v nadaljevanju ta merila tudi podrobneje razčleni);
- reference »Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju« ni upošteval pri izpolnjevanju referenčnega pogoja za vodjo gradnje, saj A. A. na tem objektu ni bil imenovan za vodjo del;
- niti ni postavil drugih vsebinskih zahtev, vezanih na vrsto del v okviru rekonstrukcije, novogradnje ali obnove državne ali lokalne ceste, in tudi ni zahteval istovrstnih del ali kaj podobnega, zato po roku za oddajo ponudb nima pravice do dodatnih zahtev v zvezi z referenčnim delom in nima pravice, da bi natančneje specificiral referenčno zahtevo ali podobno (npr. s sklicevanjem na določene postavke v ponudbenem predračunu, popisu del ali podobno), tako pa ob odsotnosti podrobnejših zahtev zadostuje, da je ponudnik izvedel rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste v zahtevani vrednosti;
- za strokovnjaka za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij ni zahteval izobrazbe v skladu z ZSZUN (saj slednji tega ne ureja) – zakon, ki ureja visoko šolstvo je Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993 s sprem.; v nadaljevanju: ZViS), po tem zakonu pa C. C. ima zahtevano izobrazbo (kar naročnik tudi podrobneje pojasnjuje).
Naročnik je Državni revizijski komisiji 23. 8. 2024 odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 27. 8. 2024 (ki pa jo je Državni revizijski komisiji posredoval po portalu eRevizija dne 28. 8. 2024). Odločno zavrača stališče naročnika glede referenčne ceste ¬– opozarja, da cesta ne postane lokalna cesta z mnenjem naročnika v postopku javnega naročanja ali v postopku pravnega varstva, pač pa po postopku in na način, kot ga ureja ZCes-2, sama definicija lokalne ceste pa je jasna oziroma drugačna definicija kot tista v predpisih ne obstaja. Kot neresno označuje navedbo, da za priznanje reference (poleg izpolnjevanja meril za lokalno cesto, ki pa v konkretnem primeru niso izpolnjena) zadostuje predložitev referenčnega potrdila Občine Žalec o tem, da je bila izvedena lokalna cesta, saj bi sprejeti tako argumentacijo pomenilo, da karkoli že referenčni naročnik zapiše v potrdilu, predstavlja neizpodbojno pravno domnevo. Opozarja, da Občina Žalec ni tista, ki v referenčnih potrdilih kategorizira ceste v lokalne, pač pa status lokalne ceste določajo predpisi, za ustrezno kategorizacijo pa je treba izvesti predpisan postopek. Dodaja, da je lokalna cesta lahko samo kategorizirana cesta, saj nekategorizirane državne ali lokalne ceste ne obstajajo. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah glede vrednostne neustreznosti referenčnega posla in jih še dodatno utemeljuje, glede izobrazbe C. C. pa izpostavlja, da C. C. ni pridobil izobrazbe po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z ZViS in zato tudi nima izrecno zahtevanega naziva »dipl. inž. grad.«. Meni, da pri navedbi subjekta G. v ESPD obrazcu podizvajalca S. ne gre za očitno napako, saj naročnik ob ugotovitvi neskladja seveda ni mogel vedeti, kateri od obeh podatkov v izbrani ponudbi je pravilen in kako je lahko izključil možnost, da S. v tem postopku oddaje javnega naročila ne sodeluje z G. in da je izbrani ponudnik ravnal neskrbno, ko za G. ni predložil ostale zahtevane dokumentacije.
Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku 10. 9. 2024 posredovala še priloge k zahtevku za revizijo, ki mu ob prvotno vročenem zahtevku za revizijo niso bile posredovane. Izbrani ponudnik se je o prejetih prilogah zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 13. 9. 2024. Opozarja, da je zahtevku za revizijo predložen dokument z arhitekturno ureditveno situacijo iz Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP LO 4/3 (Arnovski gozd III) le predlog in ne končni dokument. Ne glede na to iz dokumenta ne izhaja s strani vlagatelja zatrjevano dejstvo »da pri referenčnem delu ne gre za lokalne ceste«. Dodaja, da je vlagatelj zahtevku priložil dokumente (1) odločitev o oddaji javnega naročila (2) vlagateljev obrazec ponudba in (3) vlagateljevo rekapitulacijo iz ponudbe v postopku javnega naročila »Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC AG III«. V zvezi s predloženimi dokazili izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo v predmetnem postopku ni bil izbrani ponudnik in posledično vlagateljev obrazec ponudba in njegova rekapitulacija nista relevantni za presojo vrednosti referenčnega dela, saj del ni izvajal, pač pa je dela izvajal izbrani ponudnik (natančneje družba KIT-AK gradnje d.o.o.). Izbrani ponudnik je že v zahtevku za revizijo predložil svojo končno rekapitulacijo, na kateri je z rumeno barvo označil, katere postavke se nesporno morajo upoštevati pri gradnji referenčne ceste, in se v zvezi s tem v celoti sklicuje na vse, kar je v zvezi z vrednostjo referenčnega dela že pojasnil v zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
I. Uvodno
Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik javno naročilo zakonito oddal izbranemu ponudniku – vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika [29. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3)].
Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Določene pomanjkljivosti v ponudbi je (po poteku roka za oddajo ponudb) dopustno odpravljati ali jih spregledati, vendar gre pri tem dodati, da je to mogoče le pod pogoji in z omejitvami, določenimi v zakonu. Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko tako naročnik na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Četudi torej peti odstavek 89. člena ZJN-3 (pod pogoji, določenimi v zakonu) načeloma dopušča odpravo oziroma spregled določenih pomanjkljivosti v ponudbi, pa je v zvezi s popravljanem in dopolnjevanjem ponudbe (po poteku roka za oddajo ponudb) potrebno upoštevati tudi določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki jo v konkretnem primeru izpostavlja že naročnik. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (odprava računskih napak), in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
II. Vodja gradnje
ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.
Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.
ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja.
V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je naročnik pod točko 3.2.4 v poglavju »3.2 Pogoji za sodelovanje« navedel:
»Zagotovljen mora biti vodja gradnje, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, s področja gradbeništva (dipl. inž. grad.)
- vpisan je v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir ali kot vodja del za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta (Vz-vodja del)
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner), ki nastopa v ponudbi, in bo dela tudi dejansko izvajal
- aktivno govori slovenski jezik
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del (naziv po ZGO-1) oz. vodja gradnje ali vodja del (naziv po GZ) vsaj enkrat vodil:
- rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste v vrednosti vsaj 1.200.000,00 EUR brez DDV.
Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik upošteval datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.
dokazilo:
Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: vodja gradnje), navedeni skladno s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta, pri katerem je oseba zaposlena.
opombe:
Zahtevana referenca mora v celoti izhajati iz enega posla.
Ponudnik mora podati tudi lastno izjavo, da bo do njegovega podpisa pogodbe za imenovanega vodjo gradnje izkazal aktivno znanje slovenskega jezika. Šteje se, da oseba aktivno govori slovenski jezik, če je državljan Republike Slovenije ali je zahtevano formalno izobrazbo pridobil v Republiki Sloveniji ali razpolaga s potrdilom, izdanim s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B1, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL. Ponudnik mora v ta namen do podpisa pogodbe predložiti:
- dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije ali,
- dokazilo o pridobitvi formalne izobrazbe v Republiki Sloveniji ali,
- dokazilo o znanju slovenskega jezika, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B1, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL.
V primeru, da zahteva ne bo izpolnjena, bo naročnik odstopil od podpisa pogodbe in unovčil garancijo za resnost ponudbe.
Za vodjo gradnje, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik IZS, mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.
Če pooblaščeni inženir opravlja poklicne naloge na način, določen v tretji alineji tretjega odstavka 5. člena ZAID, mora družba, za katero opravlja poklicne naloge, nastopati v ponudbi (kot ponudnik, partner).«.
Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen obrazec »PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH – vodja gradnje«, s katerim je za vodjo gradnje imenoval A. A., dipl. inž grad., kot referenci za to funkcijo pa navedel:
1. »Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC AG III« (»Gradnja ekonomsko poslovne infrastrukture v PC AG III, ki zajema gradnjo celotnega cestnega omrežja v vrednosti 2.026.324,60 € brez DDV«) in
2. »Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju« z vrednostjo 2.173.789,94 EUR brez DDV.
Iz odstopljene dokumentacije je razvidno še, da je naročnik po pozivu od izbranega ponudnika v zvezi s prvonavedeno referenco pridobil še »ANEKS ŠT. 3 K POGODBI št. PG-0051/2021 »Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC AG III««, vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta, zapisnik sprejema in izročitve izvedenih del (iz katerega izhaja, da je izvajalec gradnjo zaključil 31. 8. 2023) ter zapisnik o končnem obračunu za omenjeni objekt; izbrani ponudnik kljub pozivu ni predložil ničesar v zvezi z drugonavedeno referenco »Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju«.
Med strankama ni sporno, da drugonavedena referenca (»Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju«) za presojo izpolnjevanja zadevnega pogoja za sodelovanje ni upoštevna iz razloga, ker A. A. na referenčnem objektu ni bil imenovan za vodjo del. Glede na to je treba presoditi, ali podlago za ugotovitev izpolnjevanja pogoja za sodelovanje predstavlja prvonavedena referenca »Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC AG III«, kjer pa sta med strankama sporni kategorizacija ceste in vrednost izvedenih del.
Naročnik je v zadevnem pogoju za sodelovanje v točki 3.2.4 za izkaz usposobljenosti zahteval izkazano rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste, v obravnavanem primeru pa je med strankama sporen status referenčne ceste – naročnik zatrjuje, da gre za lokalno cesto, vlagatelj pa temu oporeka.
ZCes-2 v prvem odstavku 2. člena opredeljuje med drugim naslednje:
- lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije (33. točka);
- javna cesta je cesta, ki jo država ali občina v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je tudi cesta, ki je kategorizirana v sosednji državi in deloma poteka po ozemlju Republike Slovenije, pri čemer v zvezi z zagotavljanjem odvijanja prometa po cesti obstaja mednarodnopravna obveznost Republike Slovenije (skupna javna cesta) (25. točka);
- nekategorizirana cesta je zasebna cesta v lasti fizične oziroma pravne osebe, prek katere se na javno cesto navezujejo stavbna in kmetijska zemljišča (42. točka);
- nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je zasebna cesta, po kateri poteka promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec (43. točka) in
- občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini (45. točka).
Skladno s prvim in drugim odstavkom 49. člena ZCes-2 so javne ceste državne in občinske ceste; državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda ter državne kolesarske poti, občinske ceste pa na lokalne ceste, javne poti ter občinske kolesarske poti (tretji odstavek 49. člena ZCeS-2). V četrtem odstavku istega člena je določeno, da se lokalne ceste v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v predpisu iz petega odstavka tega člena. Peti odstavek 49. člena ZCes-2 določa, da merila za kategorizacijo javnih cest določi vlada – gre za Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest, ki se skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZCes-2 uporablja do novega predpisa, izdanega na podlagi ZCes-2. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest predlog nove kategorizacije občinskih cest pripravi občina najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe, uredbe o kategorizaciji državnih cest ter pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih; predlog pošlje v predhoden pregled in mnenje Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki v sodelovanju z občino preveri pravilnost uporabe meril za razmejitev občinskih cest med lokalne ceste in javne poti, določenih v 4. členu te uredbe, meril za razvrščanje lokalnih cest v naseljih v podkategorije, določenih v 8. do 14. členu te uredbe, ter označitve občinskih cest. Direkcija Republike Slovenije za ceste mora mnenje o predlogu kategorizacije občinskih cest in o označitvi občinskih cest dati najkasneje v 60 dneh po njegovem prejemu. Če v predlogu ugotovi sporne kategorizacije posameznih občinskih cest, razvrstitve lokalnih cest v podkategorije ali označitve občinskih cest, o tem pisno obvesti občino in Ministrstvo za promet in zveze. Sporne rešitve v kategorizaciji občinskih cest se rešujejo po postopku, kot ga določa zakon. Drugi odstavek 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest še določa, da predloge sprememb in dopolnitev kategorizacije občinskih cest pošlje občina v predhoden pregled in mnenje Direkciji Republike Slovenije za ceste, ta pa mora mnenje o predlogu, določeno v tretjem odstavku 17. člena te uredbe, dati najkasneje v 30 dneh po njegovem prejemu. Če v predlogu ugotovi sporne kategorizacije posameznih občinskih cest, razvrstitve lokalnih cest v podkategorije ali označitve občinskih cest, o tem pisno obvesti občino in Ministrstvo za promet in zveze. Sporne rešitve v kategorizaciji občinskih cest se rešujejo po postopku, kot ga določa zakon.
Nesporno med strankama je, da je referenčna cesta v lasti Občine Žalec ter da ni kategorizirana – enako potrjuje tudi vpogled v Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS št. 82/2015 s sprem.). Ob tem, da med strankama ni sporna opredelitev pojma »lokalna cesta« iz ZCes-2 ter da drugačnih opredelitev pojmov »državna ali lokalna cesta« naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni podal, je za presojo ustreznosti referenčne ceste ključna opredelitev, kot izhaja iz ZCes-2. Državna revizijska komisija kot nerelevantno zavrača navedbo naročnika, da »ni izrecno zahteval, da je morala biti lokalna cesta kategorizirana«, saj navedeno opredeljuje že sam ZCes-2, ki določa, da je lokalna cesta občinska javna cesta (33. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2), javna cesta pa je cesta, ki jo država ali občina v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije (25. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2). Vlagatelj utemeljeno opozarja, da javna cesta ne postane lokalna cesta z mnenjem naročnika v postopku javnega naročanja oziroma v postopku pravnega varstva v postopku javnega naročanja, pač pa po postopku in na način, ki je v skladu z ZCes-2 določen v Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da predmetna referenca vodje gradnje ni skladna z zahtevami naročnika, saj ni izkazano, da se nanaša na (državno) ali lokalno cesto, v posledici česar naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za sodelovanje iz točke 3.2.4 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se ni posebej opredeljevala do vprašanja vrednostne (ne)ustreznosti izvedenih del kot drugega razloga, ki ga vlagatelj navaja v prid zatrjevani neustreznosti reference »Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC AG III«, saj je že na podlagi presoje sporne reference odločila, kot je bilo pojasnjeno, vprašanje vrednostne (ne)ustreznosti že sicer z zahtevami neskladne reference pa ne bi moglo več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije oziroma na položaj vlagatelja v predmetnem postopku pravnega varstva.
III. Strokovnjak za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij
V razpisni dokumentaciji je naročnik pod točko 3.2.6 v poglavju »3.2 Pogoji za sodelovanje« navedel:
»Zagotovljen mora biti strokovnjak za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, s področja gradbeništva (dipl. inž. grad.)
- vpisan je v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir ali kot vodja del za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta (Vz-vodja del)
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi, in bo dela tudi dejansko izvajal
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del (naziv po ZGO-1) oz. vodja gradnje ali vodja del (naziv po GZ) vsaj enkrat vodil:
- izvedbo armirano betonskih podpornih ali opornih zidov na državni ali lokalni cesti v dolžini vsaj 30 m in celotne višine skupaj s temeljem vsaj 4m.
Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik upošteval datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.
dokazilo:
Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: strokovnjak za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij), navedeni skladno s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta, pri katerem je oseba zaposlena.
opombe:
Zahtevana referenca mora v celoti izhajati iz enega posla
Za strokovnjaka, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik pri IZS, mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.
Če pooblaščeni inženir opravlja poklicne naloge na način, določen v tretji alineji tretjega odstavka 5. člena ZAID, mora družba, za katero opravlja poklicne naloge, nastopati v ponudbi (kot ponudnik, partner, podizvajalec).
Imenovanje strokovnjaka za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij ni potrebno, če zagotovljeni vodja gradnje iz točke 3.2.4., izpolnjuje tudi pogoje iz točke 3.2.6.«.
Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen obrazec »PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH«, s katerim je za funkcijo strokovnjaka za izvedbo podpornih in opornih armirano betonskih konstrukcij imenoval C. C., inž. grad. (skupaj z navedbo številke strokovnega izpita pri IZS, številko vpisa v imenik IZS ter navedbo reference).
Skladno z ZViS, na katerega odkazuje tudi zadevni pogoj za sodelovanje (»ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, s področja gradbeništva (dipl. inž. grad.)«) se študijski programi za pridobitev izobrazbe razvrščajo v tri stopnje, pri čemer so študijski programi prve stopnje dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi:
a) prva stopnja
- visokošolski strokovni študijski programi,
- univerzitetni študijski programi,
b) druga stopnja
- magistrski študijski programi,
- enoviti magistrski študijski programi,
c) tretja stopnja
- doktorski študijski programi.
Naročnik utemeljeno opozarja, da je prej veljaven Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/1980 s sprem.; v nadaljevanju: ZUI) – ki je v določbah, ki se nanašajo na visoko šolstvo, prenehal veljati z dnem uveljavitve ZViS (gl. 99. člen ZViS) – kot enega od programov za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju določal tudi programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe (gl. 51. člen ZUI), ter da ZViS višjega izobraževanja kot samostojnega študijskega programa ne pozna več. Vendar pa 15. člen ZViS-E določa, da v Republiki Sloveniji raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena ZViS.
Določbe razpisne dokumentacije, skladno s katero mora zadevni strokovnjak imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ni mogoče na jasen in nedvoumen način interpretirati v smislu, da pogoj za sodelovanje izpolnjuje le tisti strokovnjak, ki ima izobrazbo, pridobljeno v času po uveljavitvi ZViS, ne pa tudi strokovnjak, ki je pridobil izobrazbo pred tem, kot to v bistvu zatrjuje vlagatelj v vlogi z dne 27. 8. 2024. Upoštevaje navedeno zato za C. C., ki je izobrazbo pridobil pred uveljavitvijo ZViS (kar med strankama ni sporno), ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjeval pogoja ustreznega nivoja izobrazbe iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj kot problematično izpostavlja še, da C. C. nima izrecno zahtevanega naziva »dipl. inž. grad.«. S tem v zvezi Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da se v zadevnem pogoju za sodelovanje ni skliceval na ZSZUN, pač na pa raven izobrazbe po ZViS (ki jo C. C. ima, kot že pojasnjeno); v tem smislu gre zato naziv izobrazbe v oklepaju besedila šteti kot primeroma navedeno izobrazbo, ki zadosti temu pogoju, ne pa kot edino možnost.
Državna revizijska komisija posledično ne more ugotoviti naročnikove kršitve ZJN-3 v zvezi z ugotovitvijo, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za sodelovanje iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, s tem povezane očitke vlagatelja pa zavrača kot neutemeljene.
IV. Navedba subjekta G.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz razloga, ker vsebuje obrazec ESPD podizvajalca S., v katerem je navedeno, da S. v tej ponudbi nastopa kot podizvajalec družbe G., ki pa kot partner v izbrani ponudbi sploh ne nastopa, saj za to družbo ni bil predložen ESPD ali druga dokumentacija, posledično pa naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nedopustna.
Vlagatelj se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-027/2023-10, kjer je Državna revizijska komisija odločila, da ni mogoče kot zakonitega in skladnega z načeloma transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) sprejeti ravnanja naročnika, ko je kot dopustno spoznal in izbral ponudbo, v kateri je izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe kot podizvajalca navedel gospodarski subjekt R., zanj pa ni predložil nobene dokumentacije, zahtevane z razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bilo predmet obravnave v sklepu št. 018-027/2023-10, zatem potekal še en postopek pravnega varstva, v katerem je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-067/2023-6 in glede nejasnosti vloge subjekta R. zavzela smiselno enako stališče kot v predhodnem sklepu – vključno s tem, da pri navedbi subjekta R. v vzorcu pogodbe ne gre za očitno napako. Vendar pa je bil zoper sklep št. 018-067/2023-6 sprožen upravni spor, Upravno sodišče Republike Slovenije pa je v sodbi I U 1114/2023-95 z dne 21. 11. 2023 zavzelo stališče, da zapis subjekta R. (le) v vzorcu pogodbe na jasnost ponudbe glede vprašanja, ali tedanji vodilni partner v ponudbi nastopa s podizvajalcem, ne vpliva, saj po presoji sodišča iz ponudbe jasno izhaja, da tedanji vodilni partner s podizvajalcem ne nastopa – pojasnjeno je bilo, da je iz ponudbe razvidno, da je prvi tožnik (tedanji vodilni partner) na za to predvidenem mestu (v obrazcu ESPD) jasno in nedvoumno izjavil, da s podizvajalcem ne nastopa, v nobenem delu ponudbe ni bilo opredeljeno, da naj bi družba R. v kakršnikoli vlogi izvedla kak konkreten del predmeta javnega naročila, za to družbo pa v ponudbi tožnikov niti ni bil predložen noben od (v primeru nominacije podizvajalca) zahtevanih obrazcev (ESPD in obrazec o podizvajalcu) niti zanjo niso bili navedeni podatki, ki so bili zahtevani za primer nominacije podizvajalca. Še dodatno je bilo poudarjeno, da vpis podizvajalca v vzorec pogodbe v razpisni dokumentaciji ni bil opredeljen kot način nominacije podizvajalca. Po stališču Upravnega sodišča Republike Slovenije je bil zapis subjekta R. v vzorcu pogodbe očitna napaka v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki na jasnost ponudbe ni vplivala; glede na celotno vsebino ponudbe je bilo po presoji sodišča že na prvi pogled očitno, da zapis v vzorcu pogodbe ne odraža volje tožnikov (partnerjev zadevne ponudbe), kljub temu zapisu pa je iz ponudbe bilo mogoče jasno ugotoviti njihovo (že v času predložitve ponudbe obstoječo) voljo, da z družbo R. ne nastopajo.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku in izbranemu ponudniku v ugotovitvah, da ponudba izbranega ponudnika:
- vsebuje obrazec ESPD vodilnega partnerja KIT-AK d.o.o., v katerem je navedeno, da v postopku oddaje javnega naročila poleg vodilnega partnerja sodelujejo še MAPRI PROASFALT d.o.o. (kot član skupine oziroma ponudnik v skupni ponudbi) ter podizvajalca T. in S.;
- vsebuje obrazec ESPD partnerja v skupni ponudbi MAPRI PROASFALT d.o.o. (v katerem je navedeno, da v postopku oddaje javnega naročila sodelujejo še KIT-AK d.o.o. (kot vodilni partner) ter podizvajalca T. in S.;
- (razen v spornem obrazcu ESPD podizvajalca S.) ne vsebuje navedbe gospodarskega subjekta G. kot partnerja v skupni ponudbi – v predloženem sporazumu o predložitvi skupne ponudbe in skupni izvedbi javnega naročila sta opredeljena vodilni partner KIT-AK d.o.o. in partner MAPRI PROASFALT d.o.o., ni pa omenjen subjekt G.;
- ne vsebuje obrazca ESPD za subjekt G.;
- ne vsebuje izpolnjenega obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za subjekt G.;
- ne vsebuje izpolnjenega obrazca »Referenca gospodarskega subjekta« za subjekt G.
Iz ponudbe izbranega ponudnika v nobenem delu ne izhaja, da naj bi gospodarski subjekt G. v kakršnikoli vlogi izvedel kak konkreten del predmeta javnega naročila, zanj pa tudi ni bil predložen noben od zahtevanih obrazcev; naročnik tudi utemeljeno opozarja, da sploh ni izkazana volja gospodarskega subjekta G. za sodelovanje v ponudbi.
Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija soglaša z naročnikom v tem, da je zapis oziroma omemba subjekta G. v obrazcu ESPD enega od podizvajalcev očitna napaka v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki na jasnost ponudbe ni vplivala in jo je naročnik lahko spregledal; glede na celotno vsebino ponudbe je tako tudi po presoji Državne revizijske komisije že na prvi pogled očitno, da sporni zapis v obrazcu ESPD podizvajalca S. ne odraža volje partnerjev zadevne ponudbe, kljub temu zapisu pa je iz ponudbe bilo mogoče jasno ugotoviti njihovo (že v času predložitve ponudbe obstoječo) voljo, da s subjektom G. ne nastopajo.
V. Sklepno
V posledici dosedanjih ugotovitev glede neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje iz točke 3.2.4 razpisne dokumentacije (kot obrazloženo v II. točki te obrazložitve) Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 s tem, ko je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 26. 7. 2024.
Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (89. člen ZJN-3 v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje konkretnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb upoštevati določila ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 27. 8. 2024 zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 25.000,00 EUR za plačilo takse, 1.080,00 EUR kot 20 % zneska, potrebnega za pripravo zahtevka za revizijo (»20% od tar. št. 44 iz Odvetniške tarife, glede na vrednost spora in upravičenost obračuna 9.000 odvetniških točk […]«) ter 540,00 EUR kot 20 % zneska, potrebnega za pripravo opredelitve do navedb naročnika (»20% od tar. št. 44 iz Odvetniške tarife, glede na vrednost spora in upravičenost obračuna 4.500 odvetniških točk […]«).
Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben priznala strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR.
Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za pripravo zahtevka za revizijo ter za opredelitev do navedb naročnika, saj vlagatelj, ki v tem postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), teh priglašenih stroškov ni z ničemer utemeljil, kot tudi ne izkazal (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-097/2015, 018-026/2019, 018-125/2020, 018-065/2024 in 018-085/2024). Državna revizijska komisija vlagatelju nadalje tudi ni priznala priglašenega stroška za opredelitev do navedb naročnika že iz razloga, ker ta v konkretnem primeru ni bil potreben [peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife [Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.)]. Vlagateljeve navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 13. 9.2024 priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS, MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve.