018-110/2024 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila blaga po postopku naročila male vrednosti za dobavo merilnih instrumentov TETRA, implementacijo ter izvedbo usposabljanja«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SUBNET d.o.o., Sorška cesta 39, Škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 9. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo naročila« št. 430-861/2024/14 (1541-07) z dne 6. 8. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.084,21 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 3. 7. 2024, pod št. objave JN004657/2024.

Naročnik je 9. 8. 2024 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev v zvezi z oddajo naročila« št. 430-861/2024/14 (1541-07) z dne 6. 8. 2024, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku S-TTM sistemi d.o.o., Zabrv 120, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi in da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in ugodnejša od vlagateljeve ponudbe. Naročnik vlagateljeve ponudbe ni preveril.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 16. 8. 2024 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter se mu dovoli vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere mu vpogled ni bil omogočen. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višine plačane takse. Navaja, da mu je naročnik 16. 8. 2024, na podlagi zahteve za vpogled, omogočil le delni vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Kljub zahtevi mu naročnik ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki naj bi bili označeni z oznako poslovne skrivnosti - to pa so deli, ki izkazujejo ključne informacije, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, predvsem razkritje referenc in tehničnih specifikacij ponujene rešitve. Z navedenim mu je onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, zato ne more argumentirano in z gotovostjo navajati kršitev. Vlagatelj predpostavlja tri naročnikove kršitve. 1. Navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložena tehnična dokumentacija »MKT-23-006-01_SC20_Datasheet«. Zatrjuje, da predstavlja navedeni dokument tehnično dokumentacijo za terminal Sepura SC20, v ponudbenem predračunu pa je izbrani ponudnik navedel terminal Sepura SC21, za katerega ni predložil tehnične dokumentacije. 2. Druga kršitev se nanaša programsko rešitev BMCE Networks B700, za katero izbrani ponudnik ni predložil tehnične dokumentacije. V pridobljenem seznamu je navedena datoteka »mat46476973«, v velikosti 58 KB, pri čemer velikost dokumenta nakazuje, da tehnična dokumentacija ni predložena. Vlagatelj pojasnjuje, da je opozoril predstavnico naročnika (Š. S.), da mu je posredovala zgolj del tehnične dokumentacije (Lenovo računalnik, Lenovo zaslon in Microsoft Surface) in ne celotne tehnične rešitve. Bistveni del predmeta javnega naročila je dobava merilne opreme, kateri ključni deli so terminali, programska rešitev za izvedbo meritev ter programska rešitev za shranjevanje in obdelavo merilnih rezultatov. 3. Tretja kršitev se nanaša na vpogled v reference. Vlagatelj ponovno navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v reference izbranega ponudnika. Predstavnica naročnika je navedla, da mu zaradi oznake poslovne skrivnosti ne more razkriti referenc izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da predstavljajo reference in tehnična specifikacija ponujene opreme javno dostopen podatek, zato ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost (vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-205/2012, 018-213/2016 in 018-048/2017). Iz navedenega razloga, zaključuje vlagatelj, je izpodbijana odločitev netransparentna in v nasprotju z določbami ZJN-3.

Izbrani ponudnik se o vlagateljevih navedbah ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 430-861/2024/33 (1541-11) z dne 29. 8. 2024 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tajne podatke (v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov) ali osebne podatke (ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov). Pojasnjuje, da je oznako poslovne skrivnosti spregledal v celotni tehnični dokumentaciji ponujene opreme, razen v tistih dokumentih, za katere bi izbrani ponudnik potreboval izrecno soglasje proizvajalca opreme Sepura - to je za ročni TETRA radijski terminal, mobilni TETRA radijski terminal ter avtomobilski nosilec za ročno radijsko postajo (z vso pripadajočo opremo, ki jo izbrani ponudnik ponuja v kompletu z radijskimi terminali) in podatek o referenci iz Priloge št. 6, v kateri je navedena referenca uporabnika ponujene aplikativne programske opreme za TETRA meritve proizvajalca Sepura. V tehnični dokumentaciji za avtomobilski nosilec za ročno radijsko postajo Sepura in dodatke, ki jih izbrani ponudnik ponuja v kompletu z ročnim in mobilnim radijskim terminalom, namreč proizvajalec navaja avtorske pravice oziroma je dokument označil z oznako »Copyright © Sepura Limited. All rights reserved«. Enaka oznaka se nahaja tudi na ostali dokumentaciji proizvajalca Sepura. Iz navedenega razloga, pojasnjuje naročnik, je presodil, da tehnična dokumentacija proizvajalca Sepura izpolnjuje vse tri zahteve za priznanje poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Glede na stopnjo zaščite gre za skrivnost, ki ni splošno znana, zato je bil tehnično dokumentacijo dolžan varovati kot poslovno skrivnost. Poleg tega, še navaja naročnik, bi lahko vlagatelj izpolnjevanje tehničnih zahtev s strani izbranega ponudnika preveril iz dokumenta »Priloga - MNZ - Tetra - Ponudba podrobno«, v katerega mu je bil omogočen vpogled. Naročnik je v nadaljevanju obravnaval še vse tri kršitve, ki mu jih očita vlagatelj. 1. Navaja, da med njim in vlagateljem ni spora o tem, katere ročne TETRA radijske terminale je ponudil izbrani ponudnik - izbrani ponudnik ponuja ročni TETRA radijski terminal Sepura SC21. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da se datoteka »MKT-23-006-01_SC20_Datasheet«, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, nanaša na ročni TETRA radijski terminal SC20 in ne SC21, ki ga dejansko ponuja izbrani ponudnik. Naročnik navaja, da so morali ponudniki kot dokaz, da ponujena oprema ustreza določilom razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije iz Priloge št. 3, predložiti tehnično dokumentacijo ponujene opreme, ki jo je izbrani ponudnik predložil v dokumentu »Priloga - MNZ - Tetra - Ponudba podrobno«. Na podlagi podatkov, navedenih v tem dokumentu, je lahko potrdil, da ponujeni ročni TETRA radijski terminali SC21 ustrezajo vsem postavljenim zahtevam. Naročnik še navaja, da je dolžan slediti določilom lastne razpisne dokumentacije, ki v nobenem delu ni opredeljevala, v kakšni obliki mora biti podana zahtevana tehnična dokumentacija ponujene opreme. Pojasnjuje, da je v tehnični specifikaciji (Priloga št. 3) za ročni terminal zahteval, da mora delovati po standardu TETRA v frekvenčnem območju 380-400 MHz, uporabljeno mora biti AIE kriptiranje TEA2 in security class 3 (DCK). Poleg tega mora imeti ročni terminal minimalno izhodno moč 1 W (power class 4). Priložena mora biti tudi kompletna oprema za programiranje terminalov s časovno neomejenimi licencami, da lahko naročnik v bodoče sam spremlja parametre radijskih terminalov glede na svoje omrežje. Naročnik poudarja, da je za radijske terminale navedel le osnovne zahteve delovanja, zato tovrstne zahteve izpolnjujejo vsi večji proizvajalci radijskih terminalov (kot npr.: Airbus, Motorola, Sepura). Naročnik še dodaja, da radijske terminale SC20, za katere je izbrani ponudnik v ponudbi predložil brošuro, uporablja pri svojem operativnem delu, ki ni vezano na predmetno javno naročilo ter da bi bili (glede na postavljene zahteve) v konkretnem primeru ustrezni tudi ročni radijski terminali SC20. Naročnik ob tem poudarja, da dokument »MKT-23-006-01_SC20_Datasheet« (proizvajalčeva tehnična dokumentacija za produkt SC20), ki ga je bil dolžan varovati kot poslovno skrivnost, in ga vlagatelj obravnava kot tehnično dokumentacijo ponujene opreme izbranega ponudnika, ni relevanten, saj iz ponudbe izbranega ponudnika dejansko izhaja, da ponuja ročni radijski terminal SC21 in ne SC20, zato vpogled v ta dokument tudi sicer ne bi v ničemer koristil vlagatelju. 2. Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek, da v ponudbi ni tehnične specifikacije za programsko rešitev BMCE Networks B7000. Opozarja na 2. točko poglavja Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika ter navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izjavo ponudnika, da ponujena oprema in izvedba storitev ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije (Priloga št. 2). Za preverjanje ustreznosti ponujene programske opreme je relevantna izpolnitev prve alineje 2. točke dokumenta Opis predmeta javnega naročila, iz katere je razvidno, da so morali ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo ponujene opreme, iz katere mora biti (v povezavi s ponujeno programsko opremo) nedvoumno razviden zgolj naziv ponujene programske opreme. Ponudniki so morali tako v obravnavanem primeru navesti le naziv ponujene programske opreme iz zaporedne št. 3 ponudbenega predračuna, naročnik pa je bil dolžan slediti določilom lastne razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v Prilogi št. 4.1 tudi navedel, da za opremo za izvajanje meritev in opremo za shranjevanje ter obdelavo vseh shranjenih meritev ponuja programsko opremo BMCE Networks B7000 in ne BMCE Networks B700 ali MBCE B7000, kot napačno zatrjuje vlagatelj. Izbrani ponudnik je tudi v predloženi tehnični dokumentaciji ponujene opreme (v datoteki »Priloga - MNZ - Tetra - Ponudba podrobno«) navedel, da za izvedbo analize meritev pokrivanja ponuja programsko opremo BMCE Netvorks B7000, iz česar izhaja izpolnjevanje obeh zahtev iz prve alineje 2. točke dokumenta Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika. 3. Naročnik na koncu zavrača še očitek, ki se nanaša na vpogled v reference. Navaja, da je izbrani ponudnik reference, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka točke 2, vpisal v Prilogo št. 6 (Podatki o referencah), ki jo je označil z oznako poslovne skrivnosti. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da so podatki o referencah javni podatki v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3, saj navedeni podatki ne predstavljajo cene na enoto, vrednosti posamezne postavke niti skupne vrednosti iz ponudbe. Ravno tako ne vplivajo na razvrstitev ponudb v okviru drugih meril - referenca ni bila določena kot merilo, temveč kot pogoj za izpolnjevanje ustreznosti ponujene programske opreme. Poleg tega ni bilo zahtevano, da bi moral biti referenčni naročnik javni naročnik v smislu 9. člena ZJN-3, niti ne gre za referenco v smislu dokazovanja sposobnosti ponudnika, temveč za dokazilo o ustreznosti ponujene programske opreme.

Vlagatelj se do naročnikovih navedb ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v nekatere ključne dele ponudbe izbranega ponudnika - to je v podatke o referencah in tehničnih specifikacijah ponujene rešitve.

ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, da naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v vse njene dele, razen v tiste, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt v postopkih javnega naročanja ne more označiti kot poslovno skrivnost, so določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Kaj šteje za poslovno skrivnost je sicer določeno v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami) in v prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19).

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik vlagatelju, na podlagi njegove zahteve z dne 12. 8. 2024 (in njene dopolnitve z dne 13. 8. 3024), vpogled omogočil 16. 8. 2024. Vlagatelj je vpogledal v naslednje dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika: v ponudbeni predračun (pri čemer je bila specifikacija blaga delno prikrita) ter v tehnično dokumentacijo Lenovo računalnik, Lenovo zaslon in Microsoft Surface.

Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi ni presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil (vlagatelj je zahteval vpogled v tehnično dokumentacijo, ponudbeni predračun in podatke o referencah). Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-110/2015, 018-078/2016, 018-232/2017, 018-068/2018, 018-101/2019, 018-183/2021, 018-057/2024, 018-091/2024) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija sama vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (tudi v tiste dokumente, ki vlagatelju niso bili razkriti, ker so bili označeni kot poslovna skrivnost), in sicer v delih, v katerih je vlagatelj konkretiziral sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivali na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma v katerih je izpostavil konkretno zahtevo, za katero zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča EU (sodba v zadevi C-450/06, Varec SA), ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi očita naročniku, da ni ravnal pravilno, ko je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, saj za ponujeno programsko opremo ni predložil tehnične dokumentacije, zaradi česar ponudba izbranega ponudnika ni dopustna.

Navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V točki 10.2.2 (Druga dokazila) točke 10.2 (Ponudbena dokumentacija) Navodila za izdelavo ponudbe je naročnik zahteval od ponudnikov, da morajo v ponudbi predložiti tehnično dokumentacijo ponujene opreme, ki je navedena v prilogi Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika.

Naročnik je 2. točki poglavja Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika (Tehnična ustreznost ponujene opreme in izvedbe storitev) postavil naslednje zahteve:

»Ponujena oprema in izvedba storitev morajo v celoti ustrezati vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Kot dokazilo o ustreznosti ponujene opreme in izvedbe storitev mora ponudnik v ponudbi predložiti:
- Tehnično dokumentacijo ponujene opreme, iz katere bo razvidno, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije. Iz navedene tehnične dokumentacije mora biti nedvoumno razviden naziv ponujene programske opreme iz zaporedne št. 3 ponudbenega predračuna (Priloga št. 4.1).
- Referenco referenčnega naročnika, ki že uporablja ponujeno aplikativno programsko opremo za TETRA meritve; ponujena programska oprema mora biti uporabljena na področju Evrope, na najmanj enem TETRA sistemu. Ponudnik navede reference v obrazec Podatki o referencah (Priloga št. 6).
- Izjavo ponudnika, da ponujena oprema in izvedba storitev ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije, ki jo ponudnik poda na obrazcu iz Priloge št. 2.«

Naročnik v zvezi z navedenimi zahtevami na Portalu javnih naročil ni prejel vprašanj.

Naročnikove zahteve, ki se nanašajo na zahtevano tehnično dokumentacijo, so konsistentne in razumljive. Ponudniki so morali predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da ponujena oprema ustreza vsem naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa je ponudnike opozoril, da mora biti iz tehnične dokumentacije nedvoumno razviden tudi naziv ponujene programske opreme iz točke 3 Ponudbenega predračuna (Priloga 4.1). V obravnavanem primeru je torej morala tehnična dokumentacija ponujene opreme izkazovati izpolnjevanje vseh naročnikovih tehničnih zahtev, iz nje pa je moral biti tudi jasno razviden naziv ponujene programske opreme. Iz zgoraj citirane prve alineje je razvidno, da je namen predložitve tehnične dokumentacije v preverjanju, ali ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve in ali je posledično ponudbo mogoče oceniti kot dopustno.

Naročnikovemu stališču, da so morali ponudniki v zvezi s ponujeno programsko opremo predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere je razviden le naziv ponujene programske opreme, ki je enak nazivu iz ponudbenega predračuna, zato ni mogoče slediti. Iz predložene tehnične dokumentacije
je moralo biti, kot že navedeno, poleg nedvoumnega naziva ponujene programske opreme, razvidno, da ponujena oprema (v katero sodi tudi ponujena programska oprema) ustreza vsem zahtevam, ki jih je naročnik postavil v Tehničnih specifikacijah predmeta javnega naročila - Priloga št. 3.

Naročnik je tehnične zahteve razpisane programske (in strojne) opreme, torej specifikacije, ki jih je morala izpolnjevati ponujena programska oprema in izkazovati zahtevana tehnična dokumentacija, navedel v 3. točki Tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila - Priloga št. 3, in sicer:

»Oprema za shranjevanje in obdelavo vseh shranjenih meritev:

- Na opremo se (po opravljenih meritvah) prenašajo rezultati meritev z namenom shranjevanja, obdelave, interpretacije rezultatov in izdelave poročil.
- Programska oprema mora omogočati primerjavo med meritvami, opravljenimi v različnih časovnih obdobjih (npr.: pred letom dni in zdaj, pred postavitvijo nove bazne postaje in po njej…).
- Strojna oprema mora imeti varovanje v primeru okvare diskov (najmanj mirroring = RAID1).
- Oprema mora zajemati LED monitor z diagonalo najmanj 22" in z resolucijo najmanj 1920 x 1080 (Full HD). Napajalnik mora biti vgrajen. Vključena mora biti standardna slovenska tipkovnica in optična miška z vrtljivim gumbom.
- Oprema mora delovati samostojno, to pomeni, da ne bo povezana z zunanjim svetom in se ne bo povezovala v morebitne oblačne storitve.
- Sistem mora omogočati lokalni prenos podatkov iz opreme za zajem meritev na opremo za shranjevanje in obdelavo (preko LAN, USB,…).
- Ponujena programska in strojna oprema mora omogočati shranjevanje za vsaj 50.000 ur zajema podatkov.
- Na opremi za shranjevanje in obdelavo morajo biti prednaloženi digitalni zemljevidi - vektorske karte v standardu WGS-84 in merilu 1:5000 ali bolj podrobno. Oprema mora naročniku omogočati posodabljanje zemljevidov. Način posodabljanja mora ponudnik pokazati na šolanju za dobavljeno merilno opremo.
- Omogočati mora izvoz podatkov za izdelavo poročil (tabelarični in grafični prikaz) v najmanj naslednjih formatih:
- ⃰ .xls/xlsx ali ⃰ .csv,
- ⃰ .jpg ali ⃰ .bmp ali ⃰ png in
- ⃰ .kmz/kml.
- Omogočati mora najmanj:
- prikaz jakosti signala (RSSI) na zemljevidu,
- informacijo o celicah (serving in neighbour) na zemljevidu,
- prikaz lokacij s slabim QoS,
- informacijo o času vzpostavitve klica,
- lokacije prehodov med celicami,
- lokacije z neujemanjem sosednjih celic.
- Oprema mora delovati na operacijskem sistemu Windows.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ponudil programsko opremo BMCE Networks B7000 in da zanjo ni predložil tehnične dokumentacije. Iz ponudbe izbranega ponudnika (iz »Priloge 2: Ponudba - Cene - Ponudba št. 24-010-0104«) je sicer razvidno, da naj bi bil k navedenemu dokumentu predložen tudi »Tehnični list programske opreme B7000«, vendar ga v ponudbi izbranega ponudnika ni najti. Ker je razpisna dokumentacija izrecno zahtevala, da mora biti predložena tehnična dokumentacija, iz katere bodo, poleg jasnega naziva ponujene programske opreme, razvidne vse naročnikove tehnične zahteve, ki se nanašajo na razpisano opremo, ponudba izbranega ponudnika ni dopustna.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil podpisano in žigosano Izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtev in pogojev (Priloga št. 2), s katero je med drugim potrdil (točka III), da ponujena oprema in storitve ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije. Naročnik je navedeno, vnaprej pripravljeno izjavo zahteval v zgoraj citirani tretji alineji 2. točke poglavja Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika. Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila (npr. v zadevah št. 018-149/2023 in 018-092/2024), da lahko izjava o izpolnjevanju tehničnih zahtev predstavlja le splošno izjavo ponudnika in ne more nadomestiti natančne specifikacije ponujenega predmeta, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ga mora ponudnik pripraviti s posebno skrbnostjo, pri tem pa strogo spoštovati zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo upoštevanje zgolj izjave izbranega ponudnika na obrazcu Priloge št. 2 (izjave, da ponujena oprema in storitve ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in tehnične specifikacije) v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik izrecno zahteval, da morajo ponudniki za ponujeno blago (poleg navedene izjave) predložiti tudi tehnično dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve iz specifikacije zahtev naročnika. Navedeno je, kot že poudarjeno v tej obrazložitvi, tudi namen predložitve tehnične dokumentacije, zaradi česar je predložitev tehnične dokumentacije običajna praksa v primerljivih postopkih javnega naročanja.

Tudi Sodišče Evropske unije je že v več odločitvah zapisalo, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu npr. sodbe Sodišča Evropske unije v zadevah C-496/99 CAS Succhi di Frutta SpA, točka 115; C-336/12 Manova, točka 40; C-42/13 CEM Ambiente SpA, točka 42, pa tudi C-131/16 Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A., točka 33). Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo spoštovati naročniki. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več odločitvah, je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam. Navedeno velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretnih zahtev, ki jih je naročnik jasno in nedvoumno določil v 2. točki poglavja Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika.

Ker gre manjkajočo tehnično dokumentacijo obravnavati kot del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (pri čemer v danem primeru ni mogoče ugotoviti, da gre za očitno napako), dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu, upoštevajoč določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ni dopustna.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo naročila« št. 430-861/2024/14 (1541-07) z dne 6. 8. 2024.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predmetnega očitka ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila ter razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, preostalih vlagateljevih očitkov (ki se nanašajo na ročni radijski terminal Sepura in na referenco), tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti iz 9. člena ZPVPJN, ni vsebinsko obravnavala. Tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila niti na drugačen status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva, in sicer takse za predrevizijski in revizijski postopek, plačane v višini 1.084,21 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek, plačano v višini 1.084,21 EUR. Naročnik mora vlagatelju znesek v višini 1.084,21 EUR, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran