018-116/2024 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem, transport in zbiranje odpadkov iz zdravstva: 18 01 02 - Deli teles in organov, tudi vrečke s krvjo in konzervirano krvjo (razen 18 01 03*)« v zvezi s predlogom vlagatelja Žale, javno podjetje, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 9. 2024

odločila:

Predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, ki ga je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo z dne 13. 9. 2024, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 2. 9. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006193/2024-EUe16/01, in 2. 9. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 522934-2024) po odprtem postopku (točka B.1 obvestila o javnem naročilu) 13. 9. 2024 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (4. 10. 2024 do 10. ure; točka B.6 obvestila o javnem naročilu), vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 9. 2024 in predlagal »spremembo razpisne dokumentacije«. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila, saj »se želi« »v primeru, da bo razpisna dokumentacija oblikovana zakonito, prijaviti oz. oddati ponudbo na razpis. V primeru, da se bo postopek vodil na podlagi trenutne (nezakonite) razpisne dokumentacije, pa vlagatelj razpisnih pogojev ne izpolnjuje in se na razpis ne želi in ne more uspešno prijaviti«.

Naročnik je s sklepom št. 845080118-049-24-2 z dne 16. 9. 2024, ki ga je vložil 18. 9. 2024 na portal eRevizija, zavrgel zahtevek za revizijo, predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila pa ni ugodil.

Naročnik je z dopisom št. 845080118-046-24-3 z dne 16. 9. 2024, ki ga je 18. 9. 2023 vložil na portalu eRevizija, Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in pojasnil razloge, zakaj predlaga Državni revizijski komisiji, da ne ugodi predlogu za izdajo sklepa, da se zadrži izvajanje postopka oddaje javnega naročila.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN tako izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in pojasnil razloge, zakaj predlaga Državni revizijski komisiji, da mu ne ugodi. Iz tega (pa tudi dejstva, da je naročnik izdal sklep št. 845080118-049-24-2 z dne 16. 9. 2024, s katerim je v 2. točki izreka zavrnil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila), je razvidno, da naročnik ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevega stališča o nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila na podlagi obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija najprej pripominja, da vlagatelj pri utemeljevanju predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni navedel nobenega pravno relevantnega stališča, kako bi nadaljevanje postopka oddaje naročila lahko vplivalo, še manj pa – kot to določa četrti odstavek 19. člena ZPVPJN – bistveno vplivalo, na učinkovitost pravnega varstva za vlagatelja. Taka stališča ne izhajajo niti iz zahtevka za revizijo, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj izpodbijal posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma oddajo enotnega javnega naročila (vlagatelj je predlagal razdelitev predmeta javnega naročila na dva sklopa ali oddajo predmeta v dveh ločenih postopkih javnega naročanja), nasprotoval pa je tudi nekaterim pogojem za sodelovanje. Na podlagi kršitev, ki jih je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, je mogoče razbrati le prizadetost vlagateljevega položaja v postopku javnega naročanja, ne pa tudi pravnega varstva. Sicer pa, če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bil postopek oddaje naročila razveljavljen v celoti, pa tudi če bi bil postopek oddaje naročila le deloma razveljavljen oziroma bi bila naročniku naložena odprava kršitev, bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. izvedba novega postopka oddaje naročila), zaradi česar bi se vlagatelj lahko potegoval za javno naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (prim. npr. zadeve št. 018-119/2014, 018-192/2016, 018-181/2018, 018-190/2018, 018-146/2019, 018-092/2021, 018-149/2021, 018-150/2021, 018-137/2022, 018-102/2023 in 018-103/2023).

Državna revizijska komisija dodaja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Državna revizijska komisija tudi opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi z določanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.) šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, kot se je to zgodilo v tem primeru, bi Državna revizijska komisija lahko odločala o kršitvah, ki jih je vlagatelj očital v zahtevku za revizijo, šele v primeru, če bi vlagatelj vložil pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN in prva poved iz 50. člena ZPVPJN) in z njo uspel, naročnik pa bi nato zahtevek za revizijo zavrnil, mu le deloma ugodil in bi vlagatelj zahteval začetek revizijskega postopka ali v primeru molka naročnika (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pred Državno revizijsko komisijo pa ne bi bile podane postopkovne (procesne) omejitve za obravnavo zahtevka za revizijo (gl. 31. člen ZPVPJN).

Ne glede na nadaljevanje postopka oddaje naročila (največ do sklenitve pogodbe, ustavitve postopka javnega naročanja, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja) učinkovitost pravnega varstva vlagatelju tako ne bo zmanjšana ali otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev razveljavljena vsa nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja. Na podano stališče ne vpliva dejstvo, da je naročnik s sklepom št. 845080118-049-24-2 z dne 16. 9. 2024 zavrgel zahtevek za revizijo, saj ZPVPJN vlagatelju omogoča vložitev pritožbe zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN in prva poved iz 50. člena ZPVPJN) in v primeru ugoditve pritožbi, če so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN je naročnik dolžan o zahtevku za revizijo vsebinsko (meritorno) odločiti (28. člen ZPVPJN), ob izpolnjenih pogojih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN ter 31. člena ZPVPJN pa je o zahtevku za revizijo dolžna vsebinsko (meritorno) odločiti tudi Državna revizijska komisija (39. člen ZPVPJN).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščenki,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran