018-099/2024 RTV SLOVENIJA

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okolju prijazne storitve čiščenja poslovnih prostorov RC Maribor in Studia madžarskih programov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja EES SISTEMI, d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška družba AZ ODVETNIKI, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTV SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega »Okolju prijazne storitve čiščenja poslovnih prostorov RC Maribor in Studia madžarskih programov«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0690« z dne 3. 7. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.281,99 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 13. 5. 2024, pod št. objave JN003139/2024-EUe16/01, in v Uradnem listu EU dne 13. 5. 2024, pod št. objave 277843-2024.

Naročnik je dne 3. 7. 2024 sprejel in na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0690« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku VALINA, d.o.o., Moskovska ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, medtem ko naročnik dopustnosti ostalih prejetih ponudb ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 7. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega cenika storitev, ki jih opravlja, na katerega je ponudil 10 % popusta. Naročnik naroča tudi izvedbo storitev, ki v cenah v predračunu niso zajeta; gre za nepredvidene oz. dodatne storitve, ki prav tako predstavljajo del javnega naročila in katere bo naročnik obračunaval po veljavnem ceniku ponudnika. Ker izbrani ponudnik ni predložil cenika, ni izkazal, da ponuja izvajanje vseh storitev, ki so predmet javnega naročila, s predložitvijo cenika pa je, v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), dopolnjeval cene na enoto brez DDV in del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, ter vsebinsko opredelil storitve, ki jih bo po potrebi in na podlagi veljavnega cenika izvajal za naročnika. Dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu je tudi v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj se nanaša na dopolnjevanje ponudbe v delu, katerega obstoj ni mogoče objektivno preveriti. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval ponudbo tudi z naknadno predložitvijo vzorca pogodbe.

Naročnik je dne 18. 7. 2024 izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 1. 8. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da so ponudniki predstavili cene na enoto v ponudbenem predračunu, in ne v ceniku storitev, ki jih opravljajo. Kot pogoj je naročnik zahteval višino popusta na storitve, ki jih ponudniki opravljajo, pri tem pa ni definiral, kaj naj bi bile ostale storitve. Ni mogoče pričakovati, da bi ponudniki opravljali isti obseg storitev, teh storitev tudi ni mogoče dati na isti imenovalec. Zato tudi ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil spreminjanje cene na enoto. Niti višina ponujenega popusta niti obseg dodatnih storitev, kot tudi ne cena posamezne storitve, niso vplivali na razvrstitev ponudb. Naročnik v tem trenutku ne more potrditi, da bo potreboval kakšne dodatne storitve. Cenik ostalih storitev ne predstavlja tehničnih specifikacij, te je naročnik določil v poglavju 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik na nobenem mestu ni določil, da predložen cenik ostalih storitev sodi med tehnične specifikacije. Namen cenika je zagotoviti transparentnost in poštenost pri obračunavanju potencialnih (in ne zagotovo potrebnih) dodatnih storitev, saj omogoča, da se dodatne storitve, če se pojavijo, obračunajo po že dogovorjenih cenah in popustih, kar preprečuje nepredvidene stroške naročnika. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, vezane na objektivno preverljivost naknadno predloženega cenika ter na naknadno predložitev vzorca pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 6. 8. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 6. 8. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik z navedbami, da je namen predložitve cenika zagotoviti transparentnost in poštenost pri obračunavanju potencialnih dodatnih storitev, negira svoje navedbe, da cene iz cenika ne predstavljajo cen na enoto. Ker je naročnik predvidel možnost naročanja dodatnih storitev, te predstavljajo del predmeta javnega naročila, naročnik pa jih bo naročal po cenah iz cenika.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika, vključno s pozivom naročnika na dopolnitev in njeno dopolnitev. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika, v kateri manjka cenik storitev, ki jih izbrani ponudnik opravlja, in na vsaki strani žigosan in parafiran vzorec pogodbe, brez pozivanja na popravo ponudbe zavrniti.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe strank v zvezi s cenikom storitev. Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo veljavni cenik storitev, ki jih opravljajo, in da na ta cenik storitev ponudijo najmanj 10 % popusta, v nasprotnem primeru, če ponudnik ne ponudi zahtevanega popusta, se njegova ponudba zavrne (glej točki 4.2.2 in 4.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Ob tem je naročnik določil, da v kolikor se veljavni cenik v času trajanja pogodbe spremeni, ga mora ponudnik najkasneje v roku 5 dni od datuma spremembe posredovati naročniku, višina ponujenega popusta na veljavni cenik pa je fiksna celotno trajanje pogodbe (glej točki 4.2.2 in 4.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter člen 3.1. vzorca pogodbe).

Nadalje med strankama ni sporno, potrjeno pa je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da izbrani ponudnik, ki je sicer ponudil 10 % popusta na veljavni cenik (glej predračun, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika), v ponudbeno dokumentacijo do poteka roka za predložitev ponudb ni predložil zahtevanega veljavnega cenika storitev, ki jih opravlja. Glede na predstavljeno dejansko stanje Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z izrecnimi zahtevami naročnika, saj v ponudbo, predloženo do poteka roka za prejem ponudb, ni predložil cenika storitev, kot je to zahteval naročnik v točki 4.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila

Med strankama je nadalje nesporno, potrjeno pa je z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva (po poteku roka za predložitev ponudb) predložil cenik storitev, ki jih opravlja, katerega je naročnik upošteval pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

Med strankama pa je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je izbranega ponudnika (po poteku roka za prejem ponudb) pozval k predložitvi cenika storitev, ki jih opravlja, oziroma ko je kot ustrezno sprejel njegovo dopolnitev ponudbe v tem delu. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik s predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, dopolnil ponudbo v delu, ki se nanaša na ceno na enoto, in v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, poleg tega je izbrani ponudnik šele s predložitvijo cenika vsebinsko opredelil storitve, ki jih ponuja. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik s predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, dopolnil ponudbo v delu, ki ni objektivno preverljiv. Navedenemu naročnik na drugi strani nasprotuje.

Naročnikovo ravnanje, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev v ponudbi manjkajočega cenika storitev, ki jih opravlja, in ko je sprejel dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tem delu, je potrebno presojati z vidika petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Četudi torej peti odstavek 89. člena ZJN-3 (pod pogoji, določenimi v zakonu) načeloma dopušča odpravo oziroma spregled določenih pomanjkljivosti v ponudbi, pa je v zvezi s popravljanem in dopolnjevanjem ponudbe (po poteku roka za oddajo ponudb) potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že po samem zakonu ni dopustno posegati. Skladno z omenjeno določbo namreč ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Glede na navedeno je v konkretnem primeru za presojo naročnikovega ravnanja, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočega cenika storitev, ki jih opravlja, in ko je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika upošteval naknadno predložen cenik storitev, ki jih opravlja, bistvena narava cenika storitev, natančneje, narava podatkov, ki jih je izbrani ponudnik po poteku roka za prejem ponudb predstavil naročniku s predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so predmet javnega naročila storitve čiščenja. Vsebino in obseg zahtevanih storitev je naročnik natančneje opredelil v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil. Za storitve, opredeljene v omenjenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, so ponudniki oblikovali ponudbene cene, ki so jih predstavili v ponudbenem predračunu. Naročnik sicer v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil, kot tudi ne na katerem drugem mestu v dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni izrecno predvidel, da bo v izvedbeni fazi poleg storitev, opredeljenih v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročal še katere druge storitve, vendar pa navedeno izhaja iz naročnikove zahteve, da ponudniki predložijo cenik storitev, ki jih opravljajo, v povezavi z zahtevo, da ponudniki na cenik ponudijo (vsaj) 10 % popusta.

V ceniku gospodarski subjekti predstavijo storitve, ki jih opravljajo na trgu, in ceno teh storitev. Četudi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno pojasnil namena predloženega cenika storitev, pa gre, upoštevaje, da je naročnik zahteval, da ponudniki na cenik ponudijo (vsaj) 10 % popusta, ugotoviti, da zahtevani cenik nima zgolj informativnega značaja, saj bi bila v tem primeru naročnikova zahteva glede popusta povsem brez pomena. Iz naročnikove zahteve, da ponudniki ponudijo 10 % popusta na cenik, izhaja, da bo naročnik v izvedbeni fazi naročal (tudi) storitve iz cenika, in sicer po cenah iz cenika, znižani (vsaj) za 10 %. Z zahtevo, da ponudniki predložijo cenik storitev, v povezavi z zahtevo, da ponudniki ponudijo (vsaj) 10 % popusta na cenik, si je naročnik pridržal možnost, da v izvedbeni fazi naroči tudi dodatne storitve, tj. storitve, ki niso opredeljene v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično niso zajete v cenah ponudbenega predračuna, so pa opredeljene v ceniku storitev, ki ga predloži ponudnik. Upoštevaje navedeno gre zato ugotoviti, da predmet javnega naročila, poleg storitev, ki jih je naročnik izrecno opredelil v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predstavljajo, tudi dodatne storitve, ki jih ponudniki opredelijo v ceniku storitev.

Da si je naročnik z zahtevo po predložitvi cenika, v povezavi z zahtevanim popustom, pridržal možnost naročanja dodatnih storitev, izhaja tudi iz naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik namreč navaja, da je namen predložitve cenika v zagotovitvi transparentnosti in poštenosti pri »obračunavanju teh potencialnih […] dodatnih storitvah«, s čimer, kot to pravilno navaja vlagatelj, v bistvu priznava, da obstoji možnost, da v izvedbeni fazi naroči dodatne storitve, torej storitve, ki niso zajete v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v ponudbenih cenah iz ponudbenega predračuna. Četudi v tem trenutku še ni gotovo, da bo naročnik v izvedbeni fazi sploh potreboval dodatne storitve iz cenika, kot to zatrjuje naročnik, to ne pomeni, da dodatne storitve iz cenika niso del predmeta javnega naročila, ampak zgolj, da je realizacija dela javnega naročila (tj. storitev, ki niso opredeljene v točki 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, so pa opredeljene v ceniku) negotova, ker je ta odvisna od dejanskih potreb naročnika.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so v obravnavanem primeru ponudniki s predložitvijo cenika storitev, ki jih opravljajo, naročniku predstavili, katere dodatne storitve ponujajo v tem postopku oddaje javnega naročila in po kakšni ceni oz. so naročniku predstavili, katere dodatne storitve lahko v izvedbeni fazi naroči in po kakšni ceni. Naročnik sicer utemeljeno navaja, da ni definiral storitev, ki naj bi bile zajete v ceniku storitev, temveč je vsakemu ponudniku prepuščena odločitev, katere storitve bo opredelil v ceniku storitev, prav tako naročnik utemeljeno navaja, da niti obseg posameznih storitev, niti cena teh storitev kot tudi ne ponujeni popust, ne vplivajo na razvrstitev ponudb, vendar z njimi naročnik v bistvu odpira vprašanja ustreznosti oblikovanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more pa z njimi utemeljiti, da dodatne storitve, opredeljene v ceniku vsakega posameznega ponudnika, ne predstavljajo dela ponujenega predmeta in niso del predmeta javnega naročila.

Upoštevaje navedeno gre pritrditi vlagatelju, da se cenik storitev veže na tehnične zahteve predmeta javnega naročila, saj so v ceniku storitev ponudniki vsebinsko opredelili storitve, ki jih, poleg storitev iz točke 3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponujajo in jih bodo po potrebi opravljali za naročnika. Prav tako vlagatelj pravilno navaja, da so ponudniki v ceniku predstavili cene, na podlagi katerih se bo, ob upoštevanju ponujenega popusta, oblikovala cena teh storitev. Izbrani ponudnik je z naknadno predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, šele po poteku roka za prejem ponudb predstavil in opredelil, katere dodatne storitve ponuja in jih bo naročnik lahko v izvedbeni fazi naročil, s čimer je izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Prav tako je izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, šele po poteku roka za prejem ponudb predstavil izhodišča (ceno, na katero se ponuja 10 % popust) za oblikovanja cen dodatnih storitev, s čimer je izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na ceno na enoto. Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, posegel v del ponudbe, v katerega dopolnjevanje ponudbe, razen v primeru očitnih napak, skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, ni dopustno. Upoštevaje navedeno se za presojo naročnikovega ravnanja kot pravno nerelevantne izkažejo navedbe vlagatelja, da je dopolnjevanje ponudbe s predložitvijo cenika storitev tudi v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Čeprav naročnik ne zatrjuje, da umanjkanje cenika storitev v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja očitno napako, Državna revizijska komisija še dodaja, da je ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in cene na enoto, skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Izpolnjena morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, obenem pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba.

Očitnost napake je treba ugotavljati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem njegove pravilnosti. Poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan (zato pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. Za opredelitev pomanjkljivosti v ponudbi za očitno napako morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer, da jo je mogoče zaznati na prvi pogled in da je naročniku pravilen podatek znan (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-194/2018, 018-165/2020, 018-046/2021, 018-027/2023 in 018-148/2023). Državna revizijska komisija ugotavlja, da odsotnosti zahtevanega cenika storitev v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče opredeliti za očitno napako. Čeprav je sicer mogoče že na prvi pogled zaznati, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega cenika, pa na podlagi ponudbe izbranega ponudnika, predložene do poteka roka za prejem ponudb, ni mogoče sklepati o tem, katere dodatne storitve (ki so opredeljene v naknadno predloženem ceniku) izbrani ponudnik ponuja in po kakšni ceni. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da odsotnost cenika storitev, v katerem so ponudniki opredelili vsebino dodatno ponujenih storitev in njihovo ceno, ne predstavlja očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku po poteku roka za oddajo ponudb omogočil dopolnitev ponudbe s predložitvijo cenika storitev, ki jih opravlja, omogočil dopolnitev ponudbe v delu, ki se veže na predmet javnega naročila in na cene na enoto, ravnal v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Posledično je naročnik s tem, ko je (po predložitvi cenika) ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal predmetno javno naročilo, ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0690« z dne 3. 7. 2024.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, ni vsebinsko presojala preostalih revizijskih navedb, vezanih na dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika s predložitvijo vzorca pogodbe. Obravnava teh navedb namreč ne bi mogla v ničemer vplivati niti na položaj vlagatelja v predmetnem postopku, niti na sprejeto odločitev, saj je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila) in razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb ponudnikov opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.387,49 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 878,40 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 22 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 16,10 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 6. 8. 2024), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v vlogi z dne 6. 8. 2024 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.281,99 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran