018-098/2024 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Igorja Luzarja kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitev fizičnega in tehničnega varovanja in dviga ter prevoza gotovine za obdobje 36 mesecev za potrebe Okrožnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in okrajnih sodišč ljubljanskega sodnega okrožja (Okrajno sodišče v Cerknici, Okrajno sodišče v Domžalah, Okrajno sodišče v Grosupljem, Okrajno sodišče v Kamniku, Okrajno sodišče v Kočevju, Okrajno sodišče v Litiji, Okrajno sodišče v Trbovljah in Okrajno sodišče na Vrhniki) in zunanjih oddelkov Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani v Domžalah in Trbovljah« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Galekom IN, d. o. o., Kočevje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Ljubljani, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 3. 9. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Storitev fizičnega in tehničnega varovanja in dviga ter prevoza gotovine za obdobje 36 mesecev za potrebe Okrožnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in okrajnih sodišč ljubljanskega sodnega okrožja (Okrajno sodišče v Cerknici, Okrajno sodišče v Domžalah, Okrajno sodišče v Grosupljem, Okrajno sodišče v Kamniku, Okrajno sodišče v Kočevju, Okrajno sodišče v Litiji, Okrajno sodišče v Trbovljah in Okrajno sodišče na Vrhniki) in zunanjih oddelkov Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani v Domžalah in Trbovljah« (objava obvestila o javnem naročilu 19. 6. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004275/2024-EUe16/01, in 19. 6. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 362548-2024).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 7.112,46 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 19. 6. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004275/2024-EUe16/01, in 19. 6. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 362548-2024) po odprtem postopku (točka B.1 obvestila o javnem naročilu) 19. 7. 2024 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (24. 7. 2024 do 10. ure; točka B.6 obvestila o javnem naročilu), vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 7. 2024 in predlagal razveljavitev merila »Certifikat kakovosti ISO 9001« oziroma postopka oddaje javnega naročila v celoti, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da naročnik ni upravičen zahtevati razpolaganja s certifikatom kakovosti ISO 9001 in da ravna v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer razpolaganje s tem certifikatom ne zagotavlja ekonomskih prednosti, je diskriminatorno, neupravičeno omejuje konkurenco, ni povezano s predmetom javnega naročila in ni potrebno za izvedbo javnega naročila, prav tako bi moral naročnik dopustiti dokazovanje enakovrednega certifikata kakovosti in ne bi smel zahtevati, da s certifikatom razpolagajo ponudnik in vsi sodelujoči podizvajalci.

Naročnik je sprejel sklep št. Su 333/2024 z dne 23. 7. 2024, da zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, in ga vložil 23. 7. 2024 na portalu eRevizija. Kljub sprejemu sklepa št. Su 333/2024 z dne 23. 7. 2024, je s portala e-JN (https://ejn.gov.si/ponudba/pages/javno/javni_pregled_ponudnikov.xhtml?zadevaId=42229), razvidno, da je bila ob terminu odpiranja ponudb 24. 7. 2024 ob 11. uri edina prejeta ponudba, ki je sicer ni predložil vlagatelj, tudi odprta.

Naročnik je s sklepom št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024, ki ga je vložil 31. 7. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo zavrnil, o povrnitvi stroškov pa ni odločil. Naročnik je pojasnil, da merilo nima izključujoče narave, glede na predmet javnega naročila, številčnost in razpršenost lokacij izvajanja tega predmeta, specifičnost in številčnost strank, ki vstopajo v objekte, občutljivo območje glede varovanja, spomeniško zaščito nekaterih od varovanih stavb in dnevno sodelovanje izbrane varnostne službe s pravosodno in uniformirano policijo pa je sorazmerno in povezano s predmetom javnega naročila, čemur pritrjujejo tudi varnostna poročila za pretekla tri leta. Naročnik je nadaljeval, da je v 78. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) določeno, da mora pod zakonskimi pogoji sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, sicer pa »vlagatelj zahteve ni izpostavil v svojem vprašanju z dne 12. 7. 2024«. Naročnik je še navedel, da ni jasno razviden vlagateljev interes za izpodbijanje ocenjevanja ponudb, da se točke podelijo le v primeru, če tudi podizvajalci razpolagajo s certifikatom po standardu ISO 9001, sicer pa je taka določba določena sorazmerno, je povezana s predmetom javnega naročila in ni diskriminatorna. Naročnik je zaključil, da pri spornem merilu » gre zgolj eno od meril, ki v skupni vrednosti celotne ponudbe predstavlja 5 točk in ne za pogoj, ki bi ga izvajalci in njihovi podizvajalci morali izpolnjevati za oddajo ponudbe«.

Naročnik je 2. 8. 2024 po portalu eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 8. 2024, ki jo je vložil 5. 8. 2024 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je zaradi ugotovitve, da se v prejeti dokumentaciji nahajajo podatki, ki jih je možno razumeti, da je »Certifikat kakovosti ISO 9001« določen tako kot pogoj kot merilo, z dopisom št. 018-098/2024-4 z dne 23. 8. 2024 pozvala naročnika za pojasnilo.

Naročnik je odgovoril z dopisom št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, ki ga je vložil 26. 8. 2024 na portalu eRevizija, in pojasnil, zakaj »je Certifikat kakovosti ISO 9001 zgolj eno izmed meril za ocenjevanje ekonomske najugodnejše ponudbe, ki ga bo upošteval zgolj, če bo posamezni ponudnik izpolnjeval pogoje iz 4. točke Razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku«.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je pred potekom roka za prejem ponudb (24. 7. 2024 do 10. ure; točka B.6 obvestila o javnem naročilu) vložil zahtevek za revizijo in z več različnimi argumenti uveljavljal, da je merilo »Certifikat kakovosti ISO 9001« določeno v nasprotju z ZJN-3, čemur je naročnik nasprotoval.

Že glede na dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je uveljavljal obrazložene kršitve zaradi določitve merila »Certifikat kakovosti ISO 9001«, je treba zaključiti, da enkratna uporaba besede »zakonito« v besedni zvezi »zakonito določilo razpisne dokumentacije« v prvem odstavku na str. 3 zahtevka za revizijo, na katero je opozoril naročnik (sklep št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024, str. 3, točka 8), pomeni le očitno (tipkarsko) napako (ker bi se besedilo moralo glasiti »nezakonito določilo razpisne dokumentacije«), ki v nasprotju s tem, kar je navedel naročnik (sklep št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024, str. 3, točka 8), ne ustvarja nejasnosti. Jasno in enoznačno je namreč treba zaključiti, da je vlagatelj uveljavljal le, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zaradi določitve merila »Certifikat kakovosti ISO 9001« nezakonita.

Kot izhaja iz točke C.2.10 obvestila o javnem naročilu, je naročnik kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki je sestavljeno iz štirih meril:
− cena,
− delež zaposlenih mladih,
− delež zaposlenih starejših
in
− (tudi upoštevaje popravo tipkarske napake s črtanjem ene ničle iz prvotno zapisane številke 90001, kot je razvidno iz odgovora, objavljenega 2. 7. 2024 ob 14.22 na portalu javnih naročil, ki je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3) »Certifikat kakovosti ISO 9001«, ki je v razdelku »Opis merila za oddajo naročila« opisano kot »Veljaven ISO 9001 Certifikat kakovosti pristojne institucije. V primeru, da nastopa ponudnik v skupini ponudnikov ali s podizvajalci, ponudnik prejme 5 točk le v primeru, da imajo vsi ponudniki in podizvajalci veljaven certifikat kakovosti in so tudi predloženi«, in po njem ponudba lahko prejme pet točk (gl. tudi podatke iz razdelkov »Vrsta ponderja« in »Številka«).

Naročnik je enako kot v točki C.2.10 obvestila o javnem naročilu določil v točki 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 8–9).

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku (sklep št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024, str. 4, točka 10; na to točko se je naročnik skliceval tudi v dopisu št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, str. 1), da merilo »nima izključujoče narave, ampak je samo instrument merjenja oz. razvrščanja ponudb«, saj imajo izključujočo naravo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3), ponudniku pa ne more biti oddano javno naročilo niti, če ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje iz 76. člena ZJN-3 (točka b prvega odstavka 89. člena ZJN-3) ali ponudba ni skladna s tehničnimi specifikacijami (gl. točko a prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Merila so, kot je pravilno uveljavljal naročnik (sklep št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024, str. 4, točka 10; dopis št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, str. 1), namenjena ocenjevanju ponudb in njihovi medsebojni primerjavi.

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o javnem naročilu ne izhaja, da bi morali gospodarski subjekti predložiti certifikat ISO 9001, da bi naročnik štel, da je gospodarski subjekt sposoben, pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se je naročnik skliceval v točki B.2 obvestila o javnem naročilu, izhaja nasprotno, česar naročnik ne uspe ovreči niti z odgovorom v dopisu št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024. V točki 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 24–25) z naslovom »Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti« je namreč določeno:
− »Ponudnik mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa in mora imeti naslednje veljavne licence, dovoljenja in pogodbe:«,
pri čemer je pod številko 6 naštet:
− »Certifikat kakovosti pristojne institucije ISO 9001«,
med dokazili, ki so našteta na koncu točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa so našteti:
− »izpolnjen Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD, ki ga gospodarski subjekt izpolni na spletni strani: https://ejn.gov.si/espd/ v delu IV. A, ki se predloži v tiskani obliki za vse gospodarske subjekte v ponudbi« (prva alinea)
in
− »fotokopije veljavnih licenc, dovoljenj, standardov, pooblastila in pogodbe oziroma police za zavarovanje odgovornosti za škodo oz. veljavne zavarovalne police« (druga alinea).

Kot je razvidno iz točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 24–25), 6. točka sledi petim točkam, v katerih je naročnik zahteval predložitev različnih licenc, 6. točki pa sledita še točki, ki se nanašata na pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja (7. točka) in potrebno zavarovanje (8. točka). Nobena od drugih točk iz točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen že izpostavljene 6. točke, se ne nanaša na kakšno vsebino, ki se nanaša na merila iz točke C.2.10 obvestila o javnem naročilu in točke 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 8–9). Točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 24–25) kot taka tudi glede na svoj naslov in svojo umestitev v točko 4 z naslovom »Pogoji za priznanje sposobnosti in razlog za izključitev« ne kaže, da bi se (lahko) nanašala na merila.

Nadalje je iz prve alinee besedila pod dokazili iz točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 25) razvidno, da se sklicuje na obrazec ESPD, ki ga je mogoče pridobiti iz dokumentacije, na katero se je naročnik skliceval v točki B.2 obvestila o javnem naročilu. V obrazcu ESPD so v delu IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek D (Sheme za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje) vključena, med drugim, besedila:
• »Člen 62 (2) Direktive 2014/24/EU določa naslednje pogoje za sodelovanje«,
• »Potrdila neodvisnih organov o standardih zagotavljanja kakovosti«,
• »Ali bo gospodarski subjekt lahko predložil potrdila, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva zahtevane standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide?«
in
• »Certifikat kakovosti ISO 90001«.

Čeprav se je naročnik v obrazcu ESPD skliceval na certifikat kakovosti ISO 90001, ne pa ISO 9001, je očitno, da je napačno zapisana ena ničla preveč (prim. odgovor, objavljen 2. 7. 2024 ob 14.22 na portalu javnih naročil). Tudi iz obrazca ESPD je tako razvidno, da se je naročnik skliceval na certifikat kakovosti ISO 9001 glede priznavanja sposobnosti.

Državna revizijska komisija je pri pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovila še, da je naročnik v točki 3.18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 14–15) naštel kateri dokumenti sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, pri čemer je v 14. točki naštel, da je to tudi »fotokopija veljavnega "Certifikata kakovosti pristojne institucije ISO 9001"«. Četudi bi bilo treba 14. točko iz točke 3.18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 14–15) v povezavi z merili tolmačiti, da je med dokumenti, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, naštet tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ker naj bi naročnik gospodarske subjekte le želel spomniti, da ga ne pozabijo za potrebe ocenjevanja po merilih, zaradi česar ga gospodarskim subjektom, ki ga nimajo, ni treba predložiti kot del ponudbene dokumentacije, pa takega prožnejšega tolmačenja ni mogoče uporabiti, če je certifikat kakovosti ISO 9001 tudi dokazilo izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti. Četudi bi bilo v primeru ugotavljanja sposobnosti morebiti mogoče kakšno prožnejše tolmačenje zaradi npr. pravil iz 79. člena ZJN-3, ki se nanašajo na uporabo obrazca ESPD, o času predložitve certifikata kakovosti ISO 9001 ali pravil iz 81. člena ZJN-3 o uporabi zmogljivosti drugih subjektov, če naj bi se smel kakšen gospodarski subjekt sklicevati na certifikat kakovosti ISO 9001 drugega gospodarskega subjekta, to ne bi v ničemer spremenilo dejstva, da bi bilo mogoče priznati sposobnost gospodarskemu subjektu le, če ima (ali v primeru dopustnosti možnosti sklicevanja na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta) certifikat kakovosti ISO 9001.

Iz predstavljenega je tako razvidno, da dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila (tj. kombinacija obvestila o javnem naročilu in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni mogoče tolmačiti tako, da je »Certifikat kakovosti ISO 9001« v tem primeru javnega naročanja element, ki je povezan le z merili. Naročnik v tej dokumentaciji nima nikakršne osnove za uspešno zatrjevanje, da »je Certifikat kakovosti ISO 9001 zgolj eno izmed meril za ocenjevanje ekonomsko najugodnejše ponudbe« (sklep št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024 na str. 3, točka 10; dopis št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, str. 2). Še več. Naročnik svojo trditev zanika že zgolj s tem, da se v dopisu št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, str. 2, sklicuje še na izpolnjevanje pogojev iz 4. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med katerimi je, kot že ugotovljeno, določen tudi certifikat kakovosti ISO 9001.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je dokumentacija iz postopka oddaje javnega naročila (obvestilo o javnem naročilu in dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila) glede certifikata kakovosti ISO 9001 nasprotujoča. Naročnik je v postopku javnega naročanja gospodarskim subjektom zagotovil informacije, ki so si nasprotujoče celo o elementih, ki bistveno vplivajo na potek postopka javnega naročanja (pogoji in merila), kar ni skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), naročniku pa bi v fazi odločanja o izbiri ponudb pri njihovem pregledu in ocenjevanju omogočalo ravnanje v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) (prim. z zadevo št. 018-138/2017). Če pa bi morali upoštevati naročnikova stališča iz sklepa št. Su 333/2024 z dne 31. 7. 2024 na str. 3, točka 10, in str. 7, točka 18, ter dopisa št. Su 333/2024-56 z dne 26. 8. 2024, da je certifikat kakovosti ISO 9001 določen le kot merilo, bi se s tem priznalo, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb s tolmačenjem spreminja pravila iz postopka javnega naročanja, kar pa bi bilo neskladno tako s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 kot že izpostavljenima temeljnima načeloma iz 6. in 7. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik tisti subjekt, ki določi pogoje in merila, te pa mora določiti ob upoštevanju tudi temeljnih načel javnega naročanja (3. člen ZJN-3), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3; prim. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, EU:C:2012:284, točka 109), ki zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu (tj. obvestilu o javnem naročilu) ali razpisni dokumentaciji (tj. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo. Jasna, natančna in nedvoumna določitev, kot kaj je treba upoštevati certifikat kakovosti ISO 9001, je do poteka roka za prejem ponudb pomembna tudi zaradi ravnanj Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva, saj mora pri ugotavljanju kršitev upoštevati, da pogoje (oziroma sposobnost) in merila ureja ZJN-3 v različnih členih zaradi različnosti namena teh institutov.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo, pri čemer je upoštevala dejstvo, da je naročnik kljub zadržanju postopka oddaje javnega naročila že odprl edino prejeto ponudbo, pri čemer po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), zato je razveljavila postopek oddaje naročila v celoti, kot je to vlagatelj tudi predlagal.

Državna revizijska komisija ni posebej obravnavala kršitev, ki jih je uveljavljal vlagatelj, saj bi to bilo v tem primeru javnega naročanja z nasprotujočo vsebino dokumentacije mogoče šele, če bi naročnik do poteka roka za prejem ponudb jasno, natančno in nedvoumno določil, kot kaj je treba upoštevati certifikat kakovosti ISO 9001.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Če naročnik želi še vedno nabaviti predmet tega naročila in ker po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), bo moral izvesti nov postopek javnega naročanja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
- takse v višini 4.000 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 2.520 eurov (4.200 točk; kolikor jih je priglasil vlagatelj ne glede na višjo ocenjeno vrednost javnega naročila, od katere bi se sicer obračunali stroški), povečani za 22 % DDV, kar znese 3.074,40 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 4.200 točk v višini 31,20 eurov (20 + 32 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 38,06 eurov,
kar skupaj znese 7.112,46 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri« (tarifna številka 39/1 OT) in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« (tarifna številka 39/2 OT), saj to nista samostojni storitvi v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT).

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 5. 8. 2024, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, ker njena vsebina ni bila v ničemer bistvena za rešitev zadeve.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 7.112,46 eurov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije





































Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščenki,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran