018-104/2024 Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Dobava števcev električne energije s PLC komunikacijskim vmesnikom« v zvezi s predlogom vlagatelja Iskraemeco, d. d., Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila naročnika Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 14. 8. 2024

odločila:

Predlogu za zadržanje postopka oddaje naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava obvestila o javnem naročilu – infrastrukturno področje 13. 5. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003155/2024-EUe17/01, in 13. 5. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 278629-2024) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila št. JN2024/035« št. 30-1/2024-34388 z dne 26. 7. 2024 (objava 29. 7. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003155/2024-ODL/01) obvestil sodelujoča ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnikov v skupnem nastopu Energonet, d. o. o., Ljubljana, in Metricsx, d. o. o., Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 8. 8. 2024 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 8. 2024 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje naročila.

Naročnik je 13. 8. 2024 po portalu eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval posamezno dokumentacijo skupaj z dokumentom »Mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila« št. 30-1/2024-37727 z dne 12. 8. 2024, v katerem je navedel, da je predlog za zadržanje postopka oddaje naročila brezpredmeten, saj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s podanim predlogom pa bi lahko dosegel le še zadržanje sklenitve pogodbe o izvedbi naročila, kar je posledica vložitve zahtevka za revizijo, ki jo določa že prvi odstavek 17. člena ZPVPJN. Naročnik je predlagal, da Državna revizijska komisija ne ugodi vlagateljevemu predlogu.

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN možnost, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz teh določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe ali opraviti določenih drugih ravnanj (razen če to dovoljuje zakon) do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (v tem smislu prim. prvo poved iz petega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v vlogi, s katero je vložil zahtevek za revizijo, podal tudi predlog v smislu prve povedi iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v obravnavo vlagateljev predlog, pri čemer je podal mnenje (dokument »Mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila« št. 30-1/2024-37727 z dne 12. 8. 2024) z nasprotovanjem, da bi Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu ugodila. Naročnik torej ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje naročila in ni ravnal v smislu prve alinee drugega odstavka 19. člena ZPVPJN, temveč je ravnal v smislu druge alinee drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Vlagatelj sicer ni navedel razlogov, s katerimi bi utemeljil svoj predlog, vendar niti Državna revizijska komisija sama ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje naročila. Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj, katerega ponudbe naročnik ni izbral, izpodbijal odločitev o oddaji naročila drugemu ponudniku (tj. izbranemu ponudniku) in ne vlagatelju. Ker je naročnik torej že sprejel odločitev o oddaji naročila, bi vlagatelj lahko dosegel le še zadržanje sklenitve pogodbe o izvedbi naročila, učinek, ki ga vlagatelj zasleduje s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, pa je dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo (zoper odločitev o oddaji naročila), o katerem najprej odloča naročnik v predrevizijskem postopku (prva alinea 2. člena ZPVPJN), nato pa še Državna revizijska komisija v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN), če so za to izpolnjeni pogoji iz ZPVPJN. Če bi se v postopku pravnega varstva izkazalo, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni sprejel skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.), se taka odločitev praviloma razveljavi (prim. drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki velja za naročnika, in drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ki velja za Državno revizijsko komisijo). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


































Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran