018-003/2024 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Manjša vzdrževalna dela« (sklop 1) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 13. 8. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Vlagatelj je dolžan naročniku povrniti stroške v višini 1.250,00 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o naročilu 5. 6. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003499/2023-B01, in 6. 6. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 107-335654) potem, ko je z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-MK-73/2023 odl_2 z dne 7. 9. 2023 (objava 7. 9. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003499/2023-ODL02) razveljavil prvotno sprejeto odločitev za sklop 1 o izbiri ponudbe, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-MK-73/2023 odl z dne 1. 8. 2023 (objava 28. 8. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003499/2023-ODL01), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-MK-73/2023 odl-3 z dne 15. 11. 2023 (objava 5. 12. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003499/2023-ODL03) obvestil sodelujoča ponudnika, da je za sklop 1 znova izbral ponudbo ponudnika Garnol, d. o. o., Laze 18a, 4000 Kranj (sedaj sedež Verovškova ulica 64 A, Ljubljana; opomba Državne revizijske komisije) (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 15. 12. 2023 po pooblaščenki na portalu eRevizija zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1 vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 12. 2023 in navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj pri referenčnem poslu, na katerega se je skliceval, ni na cesti kategorije G izvedel referenčnih asfalterskih del v zahtevani površini vsaj 10.000 m2, poleg tega pa iz predloženega referenčnega potrdila ni razvidno, ali je ta dela izvedel izbrani ponudnik ali gospodarski subjekt Gratel, d. o. o., Kranj. Vlagatelj je navedel, da je vsaj del referenčnega posla izvedel gospodarski subjekt Gratel, d. o. o., Kranj, naročnik pa v zvezi z dejansko izvedbo kvadrature posameznega partnerja ni navedel nič v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila. Da izbrani ponudnik ni izvedel asfalterskih del, je po prepričanju vlagatelja razvidno tudi iz aplikacije Erar, saj izbrani ponudnik ni prejel nobenih plačil. Vlagatelj je predlagal izvedbo posameznih dokazov in ustne obravnave. Vlagatelj je zaključil, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zato je predlagal, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je z dopisom št. 313/2023-MK-73/2023-rev1 z dne 20. 12. 2023, ki ga je vložil 20. 12. 2023 na portalu eRevizija, izbranemu ponudniku poslal zahtevek za revizijo v možnost izjasnitve.

Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu mag. Franciju Kodeli, odvetniku v Ljubljani (v nadaljevanju: pooblaščenec), z vlogo z dne 27. 12. 2023, ki jo je vložil 27. 12. 2023 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrže in podredno zavrne, v tej vlogi pa je predložil tudi stroškovnik.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024, ki ga je vložil 9. 1. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, zakaj izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj. Naročnik je med drugim tudi navedel, da »je sporna dejstva mogoče preveriti na podlagi obstoječe dokumentacije in uradnih podatkov«, zaradi česar »predlagana ustna obravnava v konkretnem primeru ne bi pripomogla k razjasnitvi zadeve«. Naročnik je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, o povrnitvi stroškov izbranemu ponudniku pa ni odločil.

Naročnik je 9. 1. 2024 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 1. 2024, ki jo je vložil 12. 1. 2024 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisi št. 018-003/2024-4 z dne 30. 1. 2024, 018-003/2024-9 z dne 13. 2. 2024 in 018-003/2024-25 z dne 29. 2. 2024 pozvala referenčnega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana (v nadaljevanju: referenčni naročnik), da predloži nekatera pojasnila in dokumentacijo. Referenčni naročnik je odgovoril z dopisi št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024, 37165-18/2024/227 (913) z dne 16. 2. 2024 in 37165-18/2024/310 (913) z dne 4. 3. 2024. Državna revizijska komisija je z gradivom, ki ga je prejela od referenčnega naročnika, prek portala eRevizija 13. 2. 2024 (dopis št. 018-003/2024-8 z dne 13. 2. 2024), 20. 2. 2024 (dopis št. 018-003/2024-18 z dne 19. 2. 2024), 12. 3. 2024 (dopis št. 018-003/2024-30 z dne 12. 3. 2024, brez predložitve vseh prilog) in 10. 4. 2024 (dopis št. 018-003/2024-53 z dne 10. 4. 2024, s predložitvijo prilog) seznanila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika ter jim omogočila izjasnitev, pri čemer se je vlagatelj nanje odzval z dopisoma z dne »16. 1. 2024« (očitno napačen datum; op. Državne revizijske komisije) (vložen na portalu eRevizija 16. 2. 2024) in 22. 2. 2024 (vložen na portalu eRevizija 23. 2. 2024), izbrani ponudnik pa z dopisi z dne 16. 2. 2024 (vložen na portalu eRevizija 16. 2. 2024), 23. 2. 2024 (vložen na portalu eRevizija 23. 2. 2024), 13. 3. 2024 (vložen na portalu eRevizija 13. 3. 2024) in 12. 4. 2024 (vložen na portalu eRevizija 12. 4. 2024). Vlagatelj in izbrani ponudnik sta v vseh svojih vlogah uveljavljala povrnitev stroškov. Naročnik se ni odzval na nobenega od pozivov za izjasnitev. Državna revizijska komisija je z izjasnitvami vlagatelja in izbranega ponudnika medsebojno seznanila vse udeležence revizijskega postopka prek portala eRevizija 20. 2. 2024 (dopis št. 018-003/2024-17 z dne 19. 2. 2024), 27. 2. 2024 (dopis št. 018-003/2024-22 z dne 26. 2. 2024), 19. 3. 2024 (dopis št. 018-003/2024-37 z dne 18. 3. 2024), 26. 4. 2024 (dopis št. 018-003/2024-63 z dne 26. 4. 2024), 8. 5. 2024 (dopis št. 018-003/2024-68 z dne 8. 5. 2024), 16. 5. 2024 (dopis št. 018-003/2024-71 z dne 16. 5. 2024) in 23. 5. 2024 (dopis št. 018-003/2024-77 z dne 23. 5. 2024). Vlagatelj se je nanje odzval z dopisoma z dne 30. 4. 2024 (vložen na portalu eRevizija 30. 4. 2024) in 21. 5. 2024 (vložen na portalu eRevizija 21. 5. 2024), izbrani ponudnik pa z dopisom z dne 15. 5. 2024 (vložen na portalu eRevizija že dan prej, tj. 14. 5. 2024). Vlagatelj in izbrani ponudnik sta vsak v svojih vlogah uveljavljala povrnitev stroškov. Naročnik se ni odzval v nobenem primeru.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-003/2024-31 z dne 12. 3. 2024 odredila pridobitev strokovnega mnenja po prof. dr. Martinu Ivanu Lipičniku (v nadaljevanju: strokovnjak), hkrati pa je vlagatelju in naročniku naložila, da vsak založi po 1.250,00 eurov za njegovo izdelavo. Vlagatelj je založil sredstva 14. 3. 2024, naročnik pa 15. 3. 2024.

Državna revizijska komisija je 4. 6. 2024 prejela strokovno mnenje (datirano kot maj 2024) in ga kot prilogo k dopisu št. 018-003/2024-82 z dne 7. 6. 2024 prek portala eRevizija 7. 6. 2024 vročila vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku, nato pa ponovno (na ustrezni naslov) vlagatelju 17. 6. 2024.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 6. 2024 (vložena na portalu eRevizija 14. 6. 2024) izjasnil o strokovnem mnenju, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov.

Vlagatelj se je z vlogama z dne 13. 6. 2024 (vložena na portalu eRevizija 17. 6. 2024) in 18. 6. 2024 (vložena na portalu eRevizija 18. 6. 2024) izjasnil o strokovnem mnenju in mu nasprotoval, pri čemer je v obeh vlogah uveljavljal povrnitev stroškov.

Naročnik je z vlogo št. 313/2024-MK-073/2023strizv z dne 17. 6. 2024, ki jo je vložil na portalu eRevizija 18. 6. 2024 uveljavljal povrnitev stroškov v višini zneska, ki ga je založil za izdelavo strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-003/2024-90 z dne 20. 6. 2024, ki mu je predložila dopis izbranega ponudnika z dne 14. 6. 2024 in vlagateljev dopis z dne 18. 6. 2024, pozvala strokovnjaka, da se pisno odzove na vlagateljeve pripombe.

Državna revizijska komisija je dopis št. 018-003/2024-90 z dne 20. 6. 2024 skupaj z dopisom izbranega ponudnika z dne 14. 6. 2024 in vlagateljevim dopisom z dne 18. 6. 2024 prek portala eRevizija 20. 6. 2024 seznanila vse udeležence revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je na podlagi seznanitve, da je strokovnjak 27. 6. 2024 in 1. 7. 2024 zaprosil referenčnega naročnika za posamezno dokumentacijo, z dopisom št. 018-003/2024-94 z dne 3. 7. 2024 pozvala referenčnega naročnika, da ji posreduje to dokumentacijo, kar je ta storil 4. 7. 2024. Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-003/2024-98 z dne 4. 7. 2024 poslala prejeto dokumentacijo strokovnjaku, z njo pa je prek portala eRevizija 5. 7. 2024 seznanila tudi vse udeležence revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je 10. 7. 2024 prejela dopolnitev strokovnega mnenja z dne 5. 7. 2024 in ga kot prilogo k dopisu št. 018-003/2024-102 z dne 10. 7. 2024 prek portala eRevizija 10. 7. 2024 vročila vsem udeležencem revizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 7. 2024 (vložena na portalu eRevizija 15. 7. 2024) izjasnil o dopolnitvi strokovnega mnenja in ji nasprotoval, pri čemer je uveljavljal tudi povrnitev stroškov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 7. 2024 (vložena na portalu eRevizija 15. 7. 2024) izjasnil o dopolnitvi strokovnega mnenja, pri čemer je uveljavljal tudi povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-003/2024-110 z dne 16. 7. 2024 (vložen na portalu eRevizija 16. 7. 2024) seznanila vse udeležence revizijskega postopka z vlagateljevo vlogo z dne 15. 7. 2024, z dopisom št. 018-003/2024-113 z dne 16. 7. 2024 (vložen na portalu eRevizija 16. 7. 2024) pa je seznanila vse udeležence revizijskega postopka z vlogo izbranega ponudnika z dne 15. 7. 2024.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč drugo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljev predlog za izvedbo ustne obravnave (zahtevek za revizijo, str. 9), saj je, kot bo razvidno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila že na podlagi listinske dokumentacije iz postopka javnega naročanja ter predrevizijskega in revizijskega postopka. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da ni izpolnjen niti pogoj iz druge povedi iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN za njeno obvezno izvedbo (prim. tretjo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN), saj njene izvedbe ni predlagal tudi naročnik (prim. dokument »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024, str. 8, prvi odstavek, zadnja poved).

Po pregledu posredovane dokumentacije in preučitvi zadeve je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uveljavljal več kršitev, povezanih s pregledom ponudbe izbranega ponudnika glede izpolnjevanja referenčnega pogoja. Naročnik in izbrani ponudnik sta nasprotovala vlagatelju.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).

Naročnik lahko skladno s točko c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, pri čemer naročnik lahko skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik skladno z dvanajstim odstavkom 76. člena ZJN-3 v, med drugim, obvestilu o javnem naročilu navede zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižja stopnja usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili. Naročnik skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko zahteva le dokazila, določena v 77. in 78. členu ZJN-3. V točki a osmega odstavka 77. člena ZJN-3 je določeno, da tehnično sposobnost gospodarskega subjekta, ki jo naročnik preverja v skladu s 77. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj izkaže s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje, zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence pa lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu. Sestavni del te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je poglavje 1, ki predstavlja dokument »Navodila ponudnikom«, v njem pa so v točki 5.2 določeni pogoji za sodelovanje. Sestavni del te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi poglavje 6, ki vključuje obrazce.

Naročnik je v točki 5.2 d) dokumenta »Navodila ponudnikom« določil:
»Ponudnik mora izkazati, da ima v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec, partner ali kot podizvajalec s področja gradenj, obnov ali vzdrževanja obrabno zapornih, nosilnih ali veznih asfaltnih voziščnih konstrukcij avtocest, hitrih cest ali državnih cest kategorije G. Iz referenc mora biti razvidno, da je v pogodbenem roku in brez uveljavljanja pogodbene kazni za vsako izmed referenc izvedel gradbena dela v obsegu najmanj 10.000,00 m2.
V primeru, da se ponudnik javi na oba sklopa, mora biti referenca izkazana za vsak posamezen sklop.
Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana.
Ponudnik pogoje lahko izpolnjuje skupaj s podizvajalcem. V kolikor se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca, mora dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogoja priložiti podizvajalec. V primeru, da ponudnik reference izkazuje z več gospodarskimi subjekti ali s podizvajalcem, mora gospodarski subjekt ali podizvajalec prevzeti v izvedbo dela, za katera izkazuje referenco.
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo od ponudnika naknadno zahteva dodatna pojasnila ali dokazila (npr. kopijo pogodbe o izvedbi navedenega referenčnega dela ipd.) oz. navedbe preveri neposredno pri referenčnem naročniku.
Način dokazovanja:
Ponudnik predloži izpolnjen in podpisan obrazec 5.2 (d) – Seznam referenc v Poglavju 6 – Sposobnost (izpolni ločeno za vsak sklop). Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, za referenčna dela, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 6 - Sposobnost kot PRILOGA št. 1 (ločeno za vsak sklop). V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1 (ločeno za vsak sklop).
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.«

Kot izhaja iz prvega odstavka točke 5.2.d) dokumenta »Navodila ponudnikom«, je bila za priznanje izpolnjevanja referenčnega pogoja bistvena tudi kategorija cest, na katerih je gospodarski subjekt izvedel zahtevana referenčna dela. Naročnik je namreč priznanje referenčnega pogoja vezal le na izvedena dela na avtocestah, hitrih cestah in državnih cestah kategorije G. Če so se referenčna dela izvajala (tudi) na cestah, ki nimajo kategorije, kot so določene v referenčnem pogoju, potem takih referenčnih del ni mogoče priznati kot skladnih z referenčnim pogojem.

Iz poglavja 6 je razvidno, da obrazec 5.2 (d) za vsakega izmed sklopov vključuje tabelo za vpis podatkov v stolpcih, ki so poimenovani »Naziv Naročnika«, »Predmet referenčnih del«, »Datum dokončanja« in »Obseg referenčnih del v m2«. Priloga 1 obrazca 5.2 (d) za vsak sklop je obrazec referenčnega potrdila, ki vsebuje tudi posamezne razdelke za navedbo zahtevanih podatkov o referenčnih poslih.

Naročnik je prek portala javnih naročil podal posamezna pojasnila kot odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov, s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Tako je bilo prek portala javnih naročil med drugim zastavljeno zaprosilo:
»Pozdravljeni, glede na to, da zahtevate gradbena dela v obsegu najmanj 10.000,00 m2 vas prosim za potrditev, da se za izpolnitev zahteve vse izvedene asfaltne plasti seštevajo«,
v zvezi s katerim je bil 22. 6. 2023 ob 8.29 na portalu javnih naročil objavljen odgovor:
»Ponudnik lahko izkazuje Sposobnost iz točke 5.2 d) z več referencami, ki se v tem primeru seštevajo. Posamezna referenca se lahko nanaša na obrabno zaporno, vezno ali nosilno plast asfaltnih voziščnih konstrukcij - v primeru, da je ponudnik izvedel več plastno asfaltno konstrukcijo, se površine posamezne plasti v tem primeru seštevajo. V primeru, da se ponudnik javi na oba sklopa, mora biti referenca izkazana za vsak posamezen sklop in ne sme biti ista.«

Izbrani ponudnik, ki je predložil ponudbo le za sklop 1, je v ponudbi predložil obrazec 5.2 (d) (str. 49 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf), pri čemer je v tabelo vpisal podatke za en referenčni posel, in sicer:
– »Naziv Naročnika«: »Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana«,
– »Predmet referenčnih del«: »Preureditev obstoječega križišča Primskovo na G2-104/1136 v km 0,000«,
– »Datum dokončanja«: »12.12.2019«
in
– »Obseg referenčnih del v m2«: »21.062,67 m2«.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi nepotrjen (brez podpisa in žiga) obrazec referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d) (str. 50 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf), v katerega je vpisal posamezne podatke, in potrjeno (podpis in žig) referenčno potrdilo z dne 3. 9. 2020 (str. 51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf), s katerim je referenčni naročnik izjavil, da je izbrani ponudnik kot partner po pogodbi št. 2431-18-001411/0 z dne 2. 4. 2019 ter aneksih št. 2431-18-001411/1 z dne 6. 6. 2019, 2431-18-001411/2 z dne 10. 7. 2019 in 2431-18-001411/3 z dne »28. 10. 2020« (pravilno 28. 10. 2019; opomba Državne revizijske komisije, gl. pojasnilo v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) »v okviru pogodbe izvedel« »rekonstrukcijo« »glavne ceste G2-104/1136«, »pri kateri je vgradil vsaj dve izmed asfaltnih plasti, ki sestavljajo krovno plast« »v skupnem tlorisnem obsegu merjeno na vseh voznih pasovih 21.062,67 m2«. V nadaljevanju so navedene kvadrature za vse tri izvedene plasti, tj. obrabno zaporno, vezno in vezano zgornjo nosilno plast. Državna revizijska komisija dodaja, da oznake »poslovna skrivnost« na referenčnem potrdilu z dne 3. 9. 2020 ni upoštevala, saj je treba med drugim upoštevati, da ta referenca izvira iz javnega naročanja, pri čemer so podatki o referenčnem poslu razvidni tudi iz več objav na portalu javnih naročil (gl. tudi obrazložitev v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa).

Naročnik je tudi po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj, pri čemer je pojasnil, da je izbrani ponudnik pri rekonstrukciji državne ceste kategorije G izvedel zahtevane asfaltne voziščne konstrukcije v zahtevanem obsegu najmanj 10.000 m2.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je izbrani ponudnik skliceval na referenčni posel »Preureditev obstoječega križišča Primskovo na G2-104/1136 v km 0,000«, kar je naziv javnega naročila, v zvezi s katerim je bilo objavljeno obvestilo o naročilu 10. 10. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-B01 (gl. točki II.1.1 in II.1.4), referenčni naročnik pa je izbral ponudbo, ki sta jo predložila izbrani ponudnik s partnerjem Gratel, d. o. o., Kranj, ki je bil pri referenčnem poslu vodilni partner (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-393/2018/35 411 z dne 12. 3. 2019, objavljen 2. 4. 2029 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-C01). Referenčni naročnik je s partnerjema, ki sta imela priglašenega podizvajalca Vigred, d. o. o., Milje, sklenil pogodbo št. 2431-18-001411/0 z dne 2. 4. 2019 (objava 2. 4. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-C01/POG-123799), ki so ji sledili še aneksi št. 2431-18-001411/1 z dne 6. 6. 2019 (objava 10. 6. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-C01/DOD-128064; zamenjava vodje del - vodje gradnje), 2431-18-001411/2 z dne 10. 7. 2019 (objava 17. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-C01/DOD-130213; priglasitev družbe Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj, kot novega podizvajalca) in 2431-18-001411/3 z dne 28. 10. 2019 (objava 30. 10. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007027/2018-C01/DOD-137820; sprememba vrednosti del zaradi izvedbe več del, nepredvidenih del in dodatnih del). Predmet po pogodbi so bila dela po projektu št. P-93/16, ki ga izdelal gospodarski subjekt Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj, april 2017 po recenziji, oktober 2017.

Kot je razvidno iz prilog k dopisoma št. 37165-18/2024/227 (913) z dne 16. 2. 2024 in 37165-18/2024/310 (913) z dne 4. 3. 2024, ki vsebujejo gradbeno dokumentacijo, pri referenčnem poslu niso bila izvedena le dela na krožišču, temveč tudi na delih cest, ki vodijo v krožišče in iz njega [gl. npr. grafični prikaz na str. 3 priloge k dopisu 37165-18/2024/227 (913) z dne 16. 2. 2024 ali pregledno situacijo 101 izvedbenega načrta izvedenih del, september 2019, kot prilogo iz priponke »1136_0056_00_11360056000050« v formatu .pdf k dopisu št. 37165-18/2024/310 (913) z dne 4. 3. 2024]. V krožišče iz referenčnega posla in iz njega poleg glavne ceste kategorije G vodita še regionalna in lokalna cesta, vendar referenčnih del na teh dveh cestah, kot je pravilno uveljavljal vlagatelj, ni mogoče upoštevati pri izpolnitvi referenčnega pogoja, saj ti cesti nista ne avtocesta, ne hitra cesta, ne glavna cesta kategorije G. Vendar je vlagatelj tudi uveljavljal, da v potrebno površino za izpolnitev referenčnega pogoja ni mogoče vključiti niti celotnega krožišča, temveč le njegov del, saj je le del krožišča kategoriziran kot glavna cesta kategorije G.

Da bi bilo mogoče odločiti o zadevi, je bilo treba najprej razjasniti, katere površine pri referenčnem poslu je mogoče upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja referenčnega pogoja, ker predstavljajo glavno cesto kategorije G. Med vlagateljem in naročnikom, sicer pa niti izbranim ponudnikom, ni sporno, da površine 21.062,67 m2, kot je navedena v obrazcu 5.2 (d), nepotrjenem obrazcu referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d), in potrjenem referenčnem potrdilu z dne 3. 9. 2020 (str. 49–51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf), ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju izpolnitve referenčnega pogoja, saj so v tej površini upoštevane tudi površine na cestah, ki niso ceste, kot jih določa referenčni pogoj.

Vlagatelj je uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 5), da bi naročnik lahko izbranemu ponudniku priznal le izvedbo asfaltnih voziščnih konstrukcij v skupni površini 8.980 m2, kar pa je premalo za priznanje izpolnjevanja referenčnega pogoja. Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 12. 1. 2024 (str. 2) navedel, da je izbrani ponudnik v dokazilih za izpolnjevanje referenčnega pogoja »navedel izključno glavno cesto G2-104/1136, to je samo priključni krak krožišča na cesti G2-104 vzhodno od krožišča, medtem ko mu je naročnik očitno v želji po izpolnjevanju pogoja upošteval tudi odsek celotnega krožišča s številko G2-104/1604 ter vso komunikacijo z izbranim ponudnikom in upravljavcem cest temelji na seštevku kvadratur iz obeh odsekov, torej tako tistega, ki ga je izbrani ponudnik priglasil, kot tistega, ki ga ni«, vendar je treba upoštevati, da je bil vlagatelj seznanjen z vsebino referenčnega posla, ki ga je priglasil izbrani ponudnik, že ob vložitvi zahtevka za revizijo, saj mu je kot prilogo predložil posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika (str. 49–51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf): obrazec 5.2 (d), nepotrjen obrazec referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d), in potrjeno referenčno potrdilo z dne 3. 9. 2020. Čeprav so v nepotrjenem obrazcu referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d), in potrjenem referenčnem potrdilu z dne 3. 9. 2020 (str. 50 in 51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf) nekateri podatki prekriti, niso prekriti podatki, ki se nanašajo na opis del iz referenčnega posla. Vlagatelj tako nima podlage v prvi povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi lahko šele v vlogi z dne 12. 1. 2024 uspešno uveljavljal, da iz dokazil o izpolnjevanju referenčnega pogoja, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, izhajajo podatki le za glavno cesto, ki vodi v krožišče in iz njega, ne pa tudi za krožišče. Vlagatelj nekrivdnih razlogov za svoje ravnanje namreč ni dokazal. Dejstvo, da se je naročnik oprl na podatke, ki se nanašajo tudi na krožišče, ne izhaja šele iz obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo (dokumenta »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024), kot bi bilo mogoče razumeti vlagatelja (vloga z dne 12. 1. 2024, str. 2), temveč že iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-MK-73/2023 odl-3 z dne 15. 11. 2023, s katerim je naročnik obvestil sodelujoča ponudnika o sprejeti odločitvi o ponovni oddaji javnega naročila po tem, ko je razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila (gl. str. 4, drugi odstavek: »Zaradi dodatne potrditve o kategorizaciji cest je naročnik pozval upravljavca državnih cest, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, za podatek o kategorizaciji prometnih površin priključnih krakov in prometnih pasov znotraj referenčnega projekta. Istega dne je naročnik prejel odgovor, da je območje rondoja v celoti del G ceste skupaj s priključnimi kraki posameznih cest, ki se priključujejo na G cesto. Osi cest so sicer zvezne med odseki in nakazujejo tudi posebne pasove za odvijanje prometa v krožišču, pod območje glavne ceste pa spadajo tudi priključni kraki v krožišču. Priložena je bila tudi slika z označenimi območji, ki spadajo pod državno cesto kategorije G. Na podlagi podatka o tem, kaj spada pod državno cesto kategorije G, je naročnik še dodatno preračunal površino izvedenih plasti asfaltnih površin na delu, ki spada pod državno cesto kategorije G. Ugotovljeno je bilo, da je površina ustrezna glede na postavljen referenčni pogoj, tj. najmanj 10.000,00 m2.«). Temu ne nazadnje pritrjuje vsebina zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj problematiziral tudi to, katere dele krožišča iz referenčnega posla bi smel naročnik upoštevati, da bi izbranemu ponudniku lahko priznal izpolnitev referenčnega pogoja.

V času izvedbe del iz referenčnega posla sta veljala Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-1) in Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/2012 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba 1), ki sta [kot izhaja iz prvega odstavka 156. člena in druge alinee tretjega odstavka 156. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/2022), ki je bil kasneje spremenjen, a ne tudi v tem delu (v nadaljevanju: ZCes-2)] 29. 10. 2022 prenehala veljati, saj je takrat začel veljati ZCes-2 (158. člen ZCes-2). Uredba 1 se je skladno z uvodno povedjo iz tretjega odstavka 156. člena ZCes-2 uporabljala do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi ZCes-2, in torej do 23. 4. 2024, ko je začela veljati Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 24/2024 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba 2). Obema zakonoma je skupno določanje in urejanje kategorizacije javnih cest (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZCes-1 in prva alinea prvega odstavka 1. člena ZCes-2), pri čemer so javne ceste državne in občinske (prvi odstavek 39. člena ZCes-1 in prvi odstavek 49. člena ZCes-2). Merila za kategorizacijo javnih cest določi vlada (peti odstavek 39. člena ZCes-1 in peti odstavek 49. člena ZCes-2). Ta merila so bila določena z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (v nadaljevanju: Uredba MK), ki se do uveljavitve predpisa na podlagi ZCes-2 še naprej uporablja (tretja alinea četrtega odstavka 156. člena ZCes-2). Državne ceste se kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda (prvi odstavek 3. člena Uredbe MK). Občinske ceste so skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 4. člena Uredbe MK javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste, in se med drugim kategorizirajo na lokalne ceste (LC) (prva alinea druge povedi iz prvega odstavka 4. člena Uredbe MK). Občine lahko lokalne ceste v naseljih, ki imajo uveden ulični sistem, razvrstijo tudi v podkategorijo glavnih mestnih cest, s skrajšano oznako LG, ki so kot nadaljevanje državnih cest skozi mesto namenjene prometnemu povezovanju mestnih območij in četrti (prva alinea tretjega odstavka 4. člena Uredbe MK), pa tudi podkategorijo zbirnih mestnih cest ali zbirnih krajevnih cest, s skrajšano oznako LZ, ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij na ceste višje kategorije (druga alinea tretjega odstavka 4. člena Uredbe MK).

Na območju, kjer se nahaja krožišče iz referenčnega posla, je bila kot glavna cesta kategorije G skladno s 6. členom Uredbe 1 in enako s 6. členom Uredbe 2 določena cesta G2-104 z začetkom na R1-210 (tj. regionalni cesti I. reda) in koncem na (HC) H3 (tj. hitri cesti) ter potekom »Kranj vzhod–Brnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana (Tomačevo)«. Regionalni cesti R1-210 je bil skladno s 7. členom Uredbe 1 in enako s 7. členom Uredbe 2 določen začetek na meji z Republiko Avstrijo in konec na G2-102 (tj. glavni cesti II. kategorije) ter potek »Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin in Škofja Loka–Jeprca«.

Na območju, kjer se nahaja krožišče iz referenčnega posla, se nahaja tudi Cesta Staneta Žagarja, ki je občinska cesta, ki je bila kategorizirana kot lokalna cesta in sprva razvrščena v podkategorijo glavne mestne ceste skladno s 5. členom Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 51/2012 s sprem.; v nadaljevanju: Odlok 1), ko je začel veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 15/2024; v nadaljevanju: Odlok 2), tj. 9. 3. 2024 (7. člen Odloka 2), pa je bila razvrščena v podkategorijo zbirne mestne ceste (3. člen Odloka 2). Potek Ceste Staneta Žagarja v teh dveh podkategorijah se po obeh odlokih upošteva skupaj z Oldhamsko cesto, pri čemer je obakrat kot konec odseka naveden podatek »C G2 104«, kar pomeni glavno cesto G2-104, ki ima po 6. členu Uredbe 1 in enako 6. členu Uredbe 2 določen začetek na R1-210 (tj. regionalni cesti I. reda) in konec na (HC) H3 (tj. hitri cesti) ter potek »Kranj vzhod–Brnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana (Tomačevo)«. Kot izhaja iz 6. člena Odloka 2, so bila h kategorizaciji občinskih cest, določenih z Odlokom 1, v skladu z Uredbo MK pridobljena mnenja Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 37162-3/2012-162(507) z dne 8. 6. 2012, št. 37162-3/2016-157(507) z dne 10. 8. 2016, št. 37162-3/2016-198(507) z dne 22. 11. 2016, št. 37162-3/2018-202(507) z dne 17. 12. 2018, št. 37162-4/2019-34(507) z dne 14. 10. 2019, št. 37162-3/2020-52 (507) z dne 5. 3. 2020, št. 007-1/2021-15-402101 z dne 13. 4. 2022 in 37162-3/2023-318 (509) z dne 29. 12. 2023. Ker je bil Odlok 1 spremenjen tudi v letu 2024 (gl. Uradni list RS, št. 15/2024 z dne 23. 2. 2024), pri čemer je spremembo v letu 2024 sprejel Mestni svet Mestne občine Kranj na 11. redni seji 14. 2. 2024, je treba razumeti, da se mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 37162-3/2023-318 (509) z dne 29. 12. 2023, na katerega se sklicuje 6. člen Odloka 2, v resnici nanaša na mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (gl. 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev, Uradni list RS, št. 35/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba OSM), kar je aktualni naziv organa (ne pa staro ime, kot je bilo določeno pred sprejemom Uredbe OSM in torej v času sprejema Odloka 1 v letu 2012, ko se je organ imenoval Direkcija Republike Slovenije za ceste; prva alinea prvega odstavka 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev, Uradni list RS, št. 58/2003 s sprem.), torej referenčnega naročnika, in je bilo očitno izdano že po izvedenih delih iz referenčnega posla.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (prim. zahtevek za revizijo, str. 6–7), da ne lokalne ne regionalne ceste ni mogoče upoštevati pri obravnavanem referenčnem pogoju, zaradi česar je uveljavljana površina 21.062,67 m2, v kateri so upoštevane še površine na lokalni in regionalni cesti, nujno nižja, pa se ne more strinjati z vlagateljem, ki je utemeljeval (zahtevek za revizijo, str. 4–8), da bi bilo treba pri ugotavljanju izpolnjevanja referenčnega posla upoštevati le seštevek površin »v delu cestišča, ki vodi od avtoceste do krožišča« in delu krožišča brez voznega pasu z regionalne ceste na lokalno cesto in voznega pasu z regionalne ceste na glavno cesto.

Državna revizijska komisija se ne more strinjati z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 5 in 8), da bi dokument »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023 (na katerega vlagatelj očitno opira svoj izračun površine 8.980 m2), ki ga je vlagatelj pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1604.pdf), prikazoval oziroma dokazoval, da je zgolj del krožišča kategoriziran kot glavna cesta kategorije G. Najprej velja ugotoviti, da so na tem izrisu prikazani podatki v dveh razdelkih, pri čemer so v prvem razdelku navedeni podatki o številki odseka (1604), dolžini odseka (93 m) in imenu odseka [Rondo Kranj (Primskovo)], v drugem razdelku pa številka ceste (104), kategorija ceste (G2) in ime ceste [Kranj vzhod-Brnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana (Tomačevo)]. Nadalje je v tem izrisu kljub datumu 21. 2. 2023 prikazan ortofoto posnetek krožišča pred izvedenimi deli iz referenčnega posla, pri čemer sta v izrisu uporabljeni rdeča in modra barva za izris črt na cestnih površinah, skupaj s podatki »RONDO«, »93 m« in »0 m«, oba številčna podatka pa se nahajata vsak na eni strani pike v kvadratu. V rdeči črti, ki se nazobčano nahaja v krožišču, se nahajajo posamezni črni trikotniki. Razen navedbe merila 1 proti 1.000, ravnila in določitve usmeritve proti severu, na tem izrisu ni nobenega pojasnila pomena barv. Pomen rdeče barve je tako le lastno vlagateljevo tolmačenje, kar je še bolj očitno, če se upošteva, da je tudi za vlagatelja nesporna glavna cesta (cesta od krožišča proti hitri cesti; tudi po Uredbi 1 in Uredbi 2 kategorizirana kot glavna cesta) označena z modro (ne pa morebiti rdečo) barvo in je z modro barvo označena tudi regionalna cesta do krožišča in od krožišča naprej. Ker je v prvem razdelku navedena dolžina odseka 93 m, kar je tudi podatek, ki je naveden v ortofoto posnetku krožišča, je tudi glede na črne trikotnike v rdeči nazobčani črti, ki so usmerjeni v nasprotni smeri urinega kazalca (kakor se v Sloveniji odvija cestni promet), mogoče sklepati, da ta črta prikazuje le dolžino kroga pri poti okoli krožišča, ko se štarta iz točke, ki je označena kot pika v kvadratu, in se razdaljo meri v nasprotni smeri urinega kazalca. Ta pika v kvadratu je tako začetna točka (zato tudi 0 m) in končna točka (zato tudi 93 m). Razen navedbe kategorije G2 v drugem razdelku ta izris ne vsebuje drugih podatkov o kategorizaciji, ne vsebuje pa niti kakšne navedbe, da se za krožišče upošteva različna kategorizacija ali da bi bila za krožišče navedena še kakšna (druga) kategorizacija. Možno je kvečjemu razumevanje, da je celotno krožišče kategorizirano kot G2, ker je krožišče odsek št. 1604 (z dolžino odseka 93 m pri poti okoli krožišča, ko se štarta iz točke, ki je označena kot pika v kvadratu, in se dolžina meri v nasprotni smeri urinega kazalca) ceste št. 104. Odsek je namreč del ceste, kar izhaja zlasti iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik 1), ki je veljal v času izvedbe del iz referenčnega posla, in enako izhaja iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 6/2024; v nadaljevanju: Pravilnik 2), ki velja od 10. 2. 2024, ko je začel veljati Pravilnik 2 (31. člen Pravilnika 2). Odsek državne ceste se označi s štirimestno številko (tretji odstavek 3. člena Pravilnika 1 in prva poved iz četrtega odstavka 3. člena Pravilnika 2), krožišče iz referenčnega posla pa ima, kot že ugotovljeno, številko odseka 1604. Kot je razvidno iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika 1 in prvega odstavka 3. člena Pravilnika 2) so odseki javnih cest medsebojno razmejeni, praviloma, s križiščem dveh ali več kategoriziranih cest. Ker ima krožišče iz referenčnega posla glede na omenjeni dokument »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ga je vlagatelj pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1604.pdf), določen svoj samostojen odsek (tj. številka 1604), je mogoče sklepati, da imajo posamezne ceste, ki vodijo v krožišče in iz njega, začetek ali konec (odseka) pred krožiščem, kar velja tudi za regionalno cesto R1-210, ki ima na Primskovem meje dveh odsekov. Vlagatelj je namreč predložil (zahtevek za revizijo, str. 6) tudi izsek iz dokumenta »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ga je pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1108.pdf), iz katerega izhaja, da ima odsek št. 1108 ime »KR(Primskovo-Labore)«, in izsek iz dokumenta »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ga je pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1107.pdf), iz katerega izhaja, da ima odsek št. 1107 ime »Preddvor-KR(Primskovo)«. Res pa je, da iz dokumenta »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ga je vlagatelj pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1604.pdf), na ortofoto posnetku niso razvidne nobene meje, ki bi jasno označevale cestne površine, ki bi imele kategorijo glavne ceste G. Čeprav Državni revizijski komisiji med revizijskim postopkom ni uspelo prejeti takega posnetka na podlagi pozivov št. 018-003/2024-4 z dne 30. 1. 2024, 018-003/2024-9 z dne 13. 2. 2024 in 018-003/2024-25 z dne 29. 2. 2024 referenčnemu naročniku, ki je tudi upravljavec državnih cest (65. člen ZCes-2), pa se je na tak posnetek skliceval naročnik (»Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024, str. 5) in tudi strokovnjak v prilogi št. 4 k strokovnemu mnenju, maj 2024, pri čemer sta ga oba prejela od referenčnega naročnika kot upravljavca državnih cest. Iz teh posnetkov je razvidno, da je celotno krožišče (tudi oba vozna pasova, ki ju je vlagatelj izključil; gl. zahtevek za revizijo, str. 4), ki ima svojo številko odseka G2-104/1604, upoštevano kot glavna cesta, to pa so tudi podatki, ki sta jih upoštevala tudi naročnik in strokovnjak.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (str. 7) in nadaljnjih vlogah opozarjal na ureditev, ki jo določa »Uredba o kategorizaciji cest« (ne glede na to, ali se upošteva kot Uredbo 1 ali Uredbo 2; opomba Državne revizijske komisije), saj ta »jasno določa, da se cesta G2-104 začne na R1-210, to je regionalna cesta, ki teče pravokotno (levo in desno) od kraka glavne ceste G2-104, torej skozi krožišče«. Vlagatelj je v vlogi z dne 18. 6. 2024 (str. 4, točka 10) tudi izpostavil, da »pričetek ceste G2-104, ki je v stiku z R1-210, v veljavni Uredbi o kategorizaciji državnih cest vse od časa, ko je bilo tam še semaforizirano križišče, kljub vmesnim spremembam ostalih delov uredbe, ni bila spremenjen[a]«. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v 6. členu Uredbe 1 in enako v 6. členu Uredbe 2 za cesto G2-104 določen začetek na R1-210, je vseeno treba upoštevati, da je ta podatek vključen v predpis, predpise pa je treba tolmačiti. Državna revizijska komisija je pri tem tolmačenju upoštevala še naslednja izhodišča:
• Tako v 1. členu Uredbe 1 kot v 1. členu Uredbe 2 je določeno, da se s tema uredbama določa državne ceste po njihovih kategorijah, poteku, obsegu in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, pri čemer je potek vsake ceste opredeljen z določitvijo posameznih točk (npr. krajev) na trasi ceste.
• Tako v Uredbi 1 kot v Uredbi 2 so začetki in konci vseh državnih cest, ki so navedene v teh uredbah (gl. člene od 3 do 9), vedno opredeljeni le z enim podatkom, pri čemer ta podatek ni v nobenem primeru podatek o odseku (državne) ceste.
• Pri opisu poteka cest so iz obeh uredb razvidni primeri, ko se dve cesti (tudi različnih kategorij) križata, vendar to križanje ne vpliva na določitev poteka nobene od teh cest, niti zaradi tega križanja nobena od teh cest ne pridobi nobene dodatne oznake. Npr. regionalna cesta III. reda s številko ceste 630 in potekom Prem–Obrov–Golac (gl. 9. člen Uredbe 1 in 9. člen Uredbe 2) se v Obrovu (ker poteka naprej proti Golcu) križa z glavno cesto I. reda s številko ceste 7 in potekom Starod–Kozina (po Bazoviški cesti)–Krvavi Potok (gl. 5. člen Uredbe 1 in 5. člen Uredbe 2). Enako je npr. tudi z obravnavano glavno cesto II. reda s številko ceste 104, ki se pri Brniku križa z regionalno cesto III. reda s številko ceste 639 in potekom Ljubljana (Šentvid)–Vodice–Brnik–Cerklje (gl. 9. člen Uredbe 1 in 9. člen Uredbe 2), križa pa se tudi pri Mostah z regionalno cesto II. reda s številko ceste 413 in potekom Medvode–Vodice–Moste–Duplica (gl. 8. člen Uredbe 1 in 8. člen Uredbe 2).
• Cesta z oznako R1-210 je regionalna cesta in torej državna cesta, Cesta Staneta Žagarja pa je občinska cesta.
• Glavna cesta je cesta višje kategorije kot regionalna cesta (prim. 19. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1 s 65., 66. in 67. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1 oziroma 18. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-2 s 75., 76. in 77. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-2).
• Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je upravljavec glavnih in regionalnih cest (prim. 54. člen ZCes-1 in 65. člen ZCes-2), ki tudi določa odseke državnih cest in njihove evidenčne številke (prva poved iz sedmega odstavka 3. člena Pravilnika 1 in prva poved iz osmega odstavka 3. člena Pravilnika 2).
• Krožišče iz referenčnega posla ima glede na podatke, ki jih je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo poslala naročniku in strokovnjaku, pa tudi glede na podatke iz dokumenta »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ga je vlagatelj pridobil s portala referenčnega naročnika (https://portal.drsc.si/drsi-dc/pdf/Odsek_1604.pdf), oznako G2-104/1604, pri tem pa številka 1604 predstavlja številko odseka.
• Je tako iz Odloka 1 kot Odloka 2 razvidno, da je pri Cesti Staneta Žagarja, ki poteka skupaj z Oldhamsko cesto, za konec odseka naveden podatek »C G2 104«.

Na podlagi predmeta urejanja, ki izhaja iz 1. člena Uredbe 1 oziroma 1. člena Uredbe 2, je mogoče ugotoviti, da je točka začetka pomembna za določanje poteka državne ceste. Vendar ob izhodišču, da za nobeno državno cesto v Uredbi 1 ali Uredbi 2 ni za začetek ali konec naveden več kot en podatek, da v Uredbi 1 ali Uredbi 2 ni nobenega primera, da se državna cesta začne na lokalni cesti, primeri, da se državna cesta konča na lokalni cesti, pa so redki, pri čemer so ti podani le pri regionalnih cestah III. reda, je mogoče ugotoviti, da začetek in konec državne ceste označuje le en podatek in da ta podatek ne pomeni nujno oznake vsake ceste, ki se stika s tako cesto, temveč le podatek ceste z višjo kategorijo. Državna revizijska komisija kot neprepričljivo ocenjuje vlagateljevo stališče (zahtevek za revizijo, str. 7), da bi morala uredba, ki ureja kategorizacijo državnih cest, v primeru, če bi bilo krožišče iz referenčnega posla kategorizirano kot del ceste G2-104, določiti tri podatke o začetku in se sklicevati na občinsko cesto, ki je nižje kategorije od ceste z oznako R1-210. Hkrati je cesta z oznako R1-210 cesta nižje kategorije kot cesta z oznako G2-104 in ni jasno, zakaj bi bilo treba tolmačiti ureditev po cesti nižje kategorije. Res je sicer, da je v 6. členu Uredbe 1 in enako v 6. členu Uredbe 2 navedeno, da se cesta G2-104 začne na cesti z oznako R1-210, vendar iz nobene od uredb ne izhaja razmejitev, ki bi pokazala, da so mogoča tolmačenja, ki jih je ponudil vlagatelj. Nasprotno je glede na podatek Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, da ima krožišče iz referenčnega posla svojo številko odseka, da je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo dala mnenje tudi k Odloku 2, pri čemer Odlok 2 (enako kot Odlok 1) obakrat kot konec odseka Ceste Staneta Žagarja določa glavno cesto G2-104 in da je iz dokumentov »Izris odseka državne ceste« z dne 21. 2. 2023, ki ju je vlagatelj pridobil s portala referenčnega naročnika in se nanašata na prikaz poteka odsekov regionalne ceste z oznako R1-210 do in od krožišča iz referenčnega posla, prepričljivo in logično tolmačenje, po katerem ima glavna cesta z oznako G2-104 kot cesta višje kategorije kot regionalna cesta z oznako R1-210 meje izven krožišča (severno in južno od krožišča, kot je prikazano na sliki, ki jo je zagotovila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo) iz referenčnega posla, ne pa v tem krožišču po posameznih voznih pasovih. Tako tolmačenje ni v nasprotju ne z Uredbo 1 ne Uredbo 2, saj ne ena ne druga uredba ne določata podrobno, kje se nahaja meja med regionalno cesto z oznako R1-210 in glavno cesto z oznako G2-104, temveč določata le, da se glavna cesta z oznako G2-104 začne na regionalni cesti z oznako R1-210. Stik glavne ceste z oznako G2-104 tako severno kot južno od krožišča iz referenčnega posla z regionalno cesto z oznako R1-210 pa taki zahtevi zadosti.

Četudi Državna revizijska komisija lahko sledi vlagatelju, da nekaterih »krakov« cest ni mogoče upoštevati pri dokazovanju izpolnjevanja referenčnega pogoja, ker obsegajo tudi dele regionalne in lokalne ceste, pa Državna revizijska komisija, upoštevaje vse ugotovljeno, ni mogla slediti vlagatelju, da je treba kot cesto kategorije G upoštevati le del krožišča, in sicer brez voznega pasu z regionalne ceste na lokalno cesto in voznega pasu z regionalne ceste na glavno cesto. Zato se izkaže, da površina 8.980 m2 (zahtevek za revizijo, str. 5), ki upošteva v seštevku površin le še površino »v delu cestišča, ki vodi od avtoceste do krožišča« (zahtevek za revizijo, str. 4, gl. tudi skico, ki jo je pripravil vlagatelj), ni tisti podatek o površini, ki bi bil relevanten za ugotavljanje izpolnjevanje pogoja, ampak je površina nujno večja še za posamezne dele krožišča, ki jih vlagatelj pri izračunu površine ni upošteval. Četudi vlagatelj ni konkretiziral, s katerim programskim orodjem (gl. zahtevek za revizijo, str. 5) je dobil seštevek 8.980 m2, to v danih okoliščinah ni odločilno, saj bi podatek o programskem orodju lahko bil relevanten, če bi se sicer potrdilo kot pravilno vlagateljevo izhodišče, da je treba pri ugotavljanju relevantne površine upoštevati le del krožišča. Državna revizijska komisija je zato zavrnila izvedbo dokaza z zaslišanjem vodje projekta (zahtevek za revizijo, str. 5), ki naj bi potrdila pravilnost izračuna 8.980 m2, saj ta dokaz glede na ugotovitev, da se v potrebno površino vključi celotno krožišče, ne pa le njegov del, ni relevanten.

Vlagateljevih zatrjevanj in izračuna 8.980 m2 oziroma izračuna manj kot 10.000 m2 niso potrdila niti pojasnila referenčnega naročnika, saj referenčni naročnik tega podatka v dopisih št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024, 37165-18/2024/227 (913) z dne 16. 2. 2024 in 37165-18/2024/310 (913) z dne 4. 3. 2024 ni podal, iz dopolnitve strokovnega mnenja z dne 5. 7. 2024 (str. 4) pa sta razvidna strokovnjakova izračuna 11.184 m2 in 10.759 m2, ki v zahtevani referenci minimalno mejo 10.000 m2 presegata. Četudi ta podatka nista enaka podatkoma 10.377,55 m2 in 10.229,76 m2, ki ju je navedel naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (dokument »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024, str. 7), Državni revizijski komisiji ni treba razjasnjevati, kateri podatek od navedenih bi bilo treba upoštevati. Kot bistveno je namreč treba upoštevati, da mora vlagatelj skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj je torej tisti, ki bi moral utemeljiti in dokazati, da izbrani ponudnik ni izvedel asfaltnih voziščnih konstrukcij površine vsaj 10.000 m2. Ker vlagatelj (glede na predhodno ugotovljeno, da mu ni mogoče slediti, da je treba upoštevati le del krožišča pri priznavanju izpolnjevanja referenčnega pogoja) tega ni zmogel, Državna revizijska komisija zato ni imela podlage, da bi lahko zaključila, da naročnik ne bi smel šteti, da so bile pri referenčnem poslu izvedene asfaltne voziščne konstrukcije površine vsaj 10.000 m2.

Vlagatelj je tudi uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 9–11), da izbrani ponudnik ni opravil del pri referenčnem poslu, saj »po mnenju vlagatelja je vsaj del asfalterskih del opravljal Gratel d.o.o.« (zahtevek za revizijo, str. 10), kar je tudi utemeljeval z dejstvom, da iz aplikacije Erar izhaja, da izbrani ponudnik v letih 2018 in 2019 od referenčnega naročnika »ni prejel nikakršnih plačil za izvedena dela« (zahtevek za revizijo, str. 10). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 9), da iz nepotrjenega obrazca referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d), in potrjenega referenčnega potrdila z dne 3. 9. 2020 (str. 50 in 51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf) izhaja, da je referenčni posel izvajala »skupina ponudnikov JV GARNOL d.o.o. in GRATEL d.o.o.« Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz pogodbe o skupni izvedbi referenčnega javnega naročila z dne 18. 4. 2019, ki se nanaša na izvedbo del iz referenčnega posla, vpogled v katero je vlagatelj predlagal Državni revizijski komisiji (vloga z dne 12. 1. 2024, str. 6), razvidno, da je bil gospodarski subjekt Gratel, d. o. o., Kranj, določen kot vodilni partner, izbrani ponudnik pa kot partner. Iz prvega odstavka 3. člena pogodbe o skupni izvedbi referenčnega javnega naročila z dne 18. 4. 2019 je tudi razvidno, da je izbrani ponudnik kot partner vrednostno prevzel 90,5 % izvedbe referenčnega posla, vodilni partner pa vrednostno 9,5 %. Četudi bi Državna revizijska komisija pritrdila vlagatelju, da iz zajema zaslona iz aplikacije Erar, ki ga je vlagatelj vključil kot sliko v zahtevek za revizijo (str. 10), ni razvidno, da je referenčni naročnik v letih 2018 in 2019 izbranemu ponudniku nakazal kakšen znesek, pa tudi, če bi morala upoštevati dejstvo, da so bila dela pri referenčnem poslu sicer končana 12. 12. 2019 [kot je navedeno v obrazcu 5.2 (d), nepotrjenem obrazcu referenčnega potrdila, ki je bil določen kot priloga 1 obrazca 5.2 (d), in potrjenem referenčnem potrdilu z dne 3. 9. 2020 (str. 49–51 priponke »PONUDBA« v formatu .pdf)], zaradi česar bi se lahko kakšno plačilo zamaknilo v naslednje koledarsko leto (2020), v katerem niti v začetku ni zavedeno kakšno nakazilo referenčnega naročnika izbranemu ponudniku, to ne dokazuje, da izbrani ponudnik ni izvajal del pri referenčnem poslu.

Najprej je treba ugotoviti, da je leto 2018 nerelevantno, saj so se dela iz referenčnega posla začela izvajati šele po izvedbi postopka oddaje javnega naročila in nato na podlagi sklenitve pogodbe št. 2431-18-001411/0 z dne 2. 4. 2019, kar pomeni šele v letu 2019. Izbrani ponudnik je bil pri referenčnem poslu »le« partner, pri čemer je skladno s četrtim odstavkom 7. člena pogodbe o skupni izvedbi referenčnega javnega naročila z dne 18. 4. 2019 situacijo za svoj obseg del posredoval vodilnemu partnerju, ki jo je nato kot skupno situacijo posredoval referenčnemu naročniku. Ker iz pogodbe št. 2431-18-001411/0 z dne 2. 4. 2019 ne izhaja, da bi moral referenčni naročnik nakazovati plačila partnerju oziroma tudi partnerju, bi njegova obveznost do izbranega ponudnika (kot partnerja) ugasnila tudi z nakazilom le vodilnemu partnerju (gl. 407. člen Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), kar pomeni, da bi moral vodilni partner nakazati določen znesek partnerju ali poravnati obveznosti na kakšen drug način. Aplikacija Erar pa ni namenjena evidentiranju takih nakazil ali načinov poravnavanja obveznosti, saj ne vodilni partner ne partner nista »javn[a] institucij[a] in družb[a] v lasti države ter občin[a]«, ki so tisti subjekti, katerih transakcije je mogoče vpogledati v aplikaciji Erar (https://erar.si/doc/; razdelek »Več o aplikaciji Erar«, prvi odstavek). Nakazila vodilnemu partnerju v letih 2018 (ki sicer ni relevantno) in 2019 pa so v aplikaciji Erar izkazana tudi po referenčnem naročniku.

Vendar ne glede na navedeno o nakazilih glede na aplikacijo Erar, kar je obrazložitev, ki jo je v delu vsebinsko primerljivo podal naročnik v dokumentu »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024 in ji vlagatelj očita pomanjkljivost (vloga z dne 12. 1. 2024, str. 6), ker naročnik ni preveril, ali je vodilni partner tudi plačal partnerja, Državna revizijska komisija sicer ne more spregledati, da je bil izbrani ponudnik pri referenčnem poslu aktivno (dejansko in konkretno) udeležen. Referenčni naročnik je namreč v dopisu št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024 na četrto vprašanje Državne revizijske komisije iz dopisa št. 018-003/2024-4 z dne 30. 1. 2024 o tem, kateri gospodarski subjekti so pri referenčnem poslu dejansko izvedli gradbena dela na državni cesti kategorije G, potrdil, da je tudi izbrani ponudnik skupaj z vodilnim partnerjem in podizvajalcema izvedel gradbena dela iz referenčnega posla. Referenčni naročnik je v dopisu št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024 tudi navedel, da je asfalterska dela izvedel podizvajalec Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj. Vlagatelj se je v roku, ki ga je določila Državna revizijska komisija v dopisu št. 018-003/2024-8 z dne 13. 2. 2024, sicer z vlogo z dne »16. 1. 2024« izjavil o dopisu št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024, vendar se ni opredelil tudi do odgovora na četrto vprašanje. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ni uveljavljal, da bi asfalterska dela izvedel le podizvajalec. Četudi bi pogodba o skupni izvedbi referenčnega javnega naročila z dne 18. 4. 2019 dokazovala le dejstvo, kako je bila dogovorjena delitev del za izvedbo referenčnega posla, ne bi pa dokazovala dejanske izvedbe (kaj je kateri gospodarski subjekt naredil pri referenčnem poslu), dejstva, da je izbrani ponudnik izvajal dela pri referenčnem poslu, vlagatelj ni izpodbil. Vlagatelj tudi položaja izbranega ponudnika kot partnerja pri referenčnem poslu ni izpodbil. Kot bistveno pa vlagatelj, ko je imel možnost, da se opredeli do podatkov iz dopisa št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024 glede izvedbe asfalterskih del, tega ni storil. Zato je ob tem, kaj je vlagateljeva trditvena podlaga (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), treba upoštevati, da je bil izbrani ponudnik udeležen pri izvedbi del na referenčnem poslu kot partner, pri čemer njegov delež za priznanje izpolnjevanja referenčnega pogoja ne more biti odločilen. Odločilno je namreč, da je izbrani ponudnik izvedel vsaj del izvedenih del pri referenčnem poslu, pri čemer vlagatelj niti po seznanitvi z dopisom št. 37165-18/2024/132 (913) z dne 1. 2. 2024 ni uveljavljal, da bi bilo mogoče referenčna dela priznati le podizvajalcu Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj.

Državna revizijska komisija tako ni mogla slediti vlagatelju, da bi moral naročnik šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 za izbiro ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti izpodbijano odločitev, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 27. 12. 2023 navedel stroškovnik, kar je Državna revizijska komisija upoštevala kot zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Čeprav naročnik glede na prvo poved iz osmega odstavka 70. ZPVPJN ni v dokumentu »Odločitev« št. 3.1.3./2024-73/23rev z dne 9. 1. 2024 odločil o povrnitvi stroškov izbranega ponudnika iz vloge z dne 27. 12. 2023, je o stroških izbranega ponudnika iz vloge z dne 27. 12. 2023 odločila Državna revizijska komisija v tem sklepu (druga poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je skladno z drugo povedjo iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN v tem sklepu odločila tudi o povrnitvi stroškov, za katere je izbrani ponudnik v posameznih vlogah v revizijskem postopku navedel stroškovnik, saj je tudi te stroškovnike glede na šesti odstavek 70. člena ZPVPJN upoštevala kot posamezne zahteve za povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava ne stroškov iz vloge z dne 27. 12. 2023 ne iz nadaljnjih vlog, saj ti stroški niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da navedbe izbranega ponudnika niso v ničemer bistveno pripomogle k hitrejši ali bolj enostavni rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je z vlogo št. 313/2024-MK-073/2023strizv z dne 17. 6. 2024 (skladno z ureditvijo iz prve povedi iz sedmega odstavka 70. člena ZPVPJN) uveljavljal povrnitev stroškov v višini zneska, ki ga je založil za izdelavo strokovnega mnenja. Zaradi izvedbe dokaza s strokovnjakom so bili ti stroški potrebni v smislu prve povedi iz četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zato Državna revizijska komisija skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN priznava naročniku povrnitev teh stroškov, saj je zahtevek za revizijo zavrnila. Glede višine povrnitve stroškov je Državna revizijska komisija upoštevala, da je strokovnjak predložil specificirani obračun z dne 10. 7. 2024, da celotni stroški za izdelavo strokovnega mnenja znašajo 2.500 eurov, kar je znesek, ki ga je Državna revizijska komisija strokovnjaku glede na obsežnost dokumentacije in opravljenega dela priznala v celoti, zato je naročnik na podlagi prve povedi iz četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve celotnega zneska, ki ga je založil za izdelavo strokovnega mnenja.

Vlagatelj je dolžan naročniku povrniti stroške v višini 1.250,00 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščenki,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

V vednost:
˗ Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.

Natisni stran