018-093/2024 Občina Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja kanalizacije Krška vas (2)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d.d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 8. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 5. 6. 2024, pod št. objave JN003841/2024-SL1/01.

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 5. 7. 2024 objavil dokument »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila« z dne 5. 7. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi ponudb), s katerim je vse prejete ponudbe, vključno z vlagateljevo ponudbo, zavrnil kot nedopustne iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Naročnik je navedel, da ima v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Brežice (v nadaljevanju: Operativni program) v Načrtu razvojnih programov za izvedbo projekta opremljanja aglomeracije območja Krška vas (severni del) – Velike Malence (južni del) zagotovljena sredstva v višini 4.001.605,53 EUR. Predmetno javno naročilo predstavlja prvo fazo tega projekta. V zagotovljenih sredstvih so zajeti tudi stroški strokovnega nadzora, koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu, izdelave projektne dokumentacije, ki za prvo fazo projekta znašajo 121.214,00 EUR, stroški, vezani na drugo fazo (pridobivanje služnostnih pravic, geodetskih storitev in podobno), ter stroški izgradnje druge faze projekta, ki po projektantski oceni znašajo 1.100.000,00 EUR. Upoštevaje navedeno je naročnik v sklepu o pričetku postopka ocenil vrednost del na 2,5 milijona EUR. Najnižja ponudba zato presega zagotovljena sredstva naročnika, posledično pa so vse ponudbe nedopustne. Naročnik je še navedel, da bo izvedel nov postopek v skladu z b) točko prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 7. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi ponudb in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena. Vlagatelj se je na podlagi obrazložitve lahko seznanil zgolj z naročnikovo pravno kvalifikacijo njegove ponudbe, ne pa tudi z dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikove navedbe, ki naj bi pojasnile konkretne okoliščine, so pavšalne in v nasprotju z dejanskim stanjem. Naročnik je pavšalno navedel ocenjeno vrednost naročila in višino zagotovljenih sredstev, pri tem pa je prirejeno razlagal vsebino Operativnega programa. V Odloku o proračunu Občine Brežice za leto 2024 so pod postavko OB009-21-0017 Kanalizacija Krška vas res predvidena sredstva v višini 4.001.605,53 EUR, vendar pa je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da kumulativna vrednost vseh stroškov znaša 3.721.214,00 EUR, kar je 280.391,53 EUR manj, kot je predvideno v proračunu. Pri tem naročnik ne pojasni, kje je izostala oz. za kaj naj bi bila porabljena ta sredstva. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da njegova ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, opredeljenih v Operativnem programu, zato je bila njegova ponudba neutemeljeno zavrnjena kot nedopustna. Iz objave javnega naročila za strokovni nadzor nad izgradnjo kanalizacije Krška vas je razvidno, da projektantska ocena gradbenih del znaša 3.045.543,07 EUR. Iz Operativnega programa je razvidno, da ocena investicije za gradnjo kanalizacije Krška vas znaša 3.017.000 EUR, za gradnjo kanalizacije Velike Malence pa 1.100.000 EUR, kar dodatno potrjuje, da je naročnikova ocena predmetnega javnega naročila malo več kot 3 mio EUR. Glede na podatek o oceni investicije, ki je bil objavljen na seji občinskega sveta dne 10. 6. 2024, je nerazumljivo naročnikovo postopanje, ko v obrazložitvi izpodbijane odločitve navaja, da je v sklepu o pričetku postopka ocenil vrednost na 2.5 mio EUR. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v predhodnem postopku naročanja za isti predmet objavil ocenjeno vrednost naročila, in sicer 3.045.543,07 EUR brez DDV. Čeprav so v predhodnem postopku tri ponudbe presegale 3.150.000,00 EUR (brez DDV), naročnik nobene ponudbe ni zavrnil iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev, ampak je javno naročilo najprej oddal ponudniku Gradnje, d.o.o., Boštanj, potem pa je to odločitev po pozivu vlagatelja na odpravo nezakonitosti razveljavil in odločil, da javnega naročila ne odda, vendar ne iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Vlagatelj poudarja, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more več spreminjati višine zagotovljenih sredstev.

Naročnik je s sklepom z dne 24. 7. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zatrjuje, da je izpodbijana odločitev zadosti obrazložena. Naročnik je preseganje zagotovljenih sredstev utemeljil z Operativnim programom, iz katerega je razvidno, da je projekt izvajanja aglomeracije Velike Malence sestavljen iz severnega dela, katerega ocenjena vrednost je 3.017.000 EUR, in iz južnega dela, katerega ocenjena vrednost je 1.100.000 EUR. Skupna ocenjena vrednost projekta izvajanja aglomeracije Velike Malence je tako 4.117.000 EUR. V ta namen je naročnik v Načrtu razvojnih programov, na projektu Kanalizacija Krška vas z oznako NRP OB009-21-0017, rezerviral sredstva v višini 4.001.606,25 EUR. Glede na ocenjeno vrednost južnega dela je za izvedbo severnega dela, torej za izvedbo predmetnega javnega naročila, na voljo 2.901.606,25 EUR, pri čemer ta vrednost zajema tudi DDV. Najnižja ponudba (tj. vlagateljeva ponudba) znaša 3.599.597,13 EUR z DDV, kar pomeni, da presega zagotovljena sredstva. V proračunu je naročnik na proračunski postavki PP 0632-Kanalizacija Krška vas zagotovil sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, vendar je ta postavka proračuna namenjena vsem stroškom, povezanim z izvajanjem projekta aglomeracije Velike Malence. Stroški, vezani na prvo fazo (kot npr. stroški strokovnega nadzora, delo koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu, izdelava projektne dokumentacije, stroški obveščanja javnosti) znašajo 121.214,00 EUR. Ti stroški in stroški, vezani na drugo fazo (stroški, potrebni za pridobitev služnostnih pravic, izvedbo geodetskih storitev), znižujejo proračunsko zagotovljena sredstva. Naročnik je izpodbijano odločitev utemeljil tudi s Sklepom o začetku postopka, v katerem je skupno ocenjeno vrednost, ki jo je določil upoštevaje vse zgoraj navedeno, opredelil v višini 2.500.000,00 EUR brez DDV. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje ravnanja v predhodnem postopku javnega naročanja. Naročnik še navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo posredno ugotavlja, da zagotovljena sredstva naročnika ne zadostujejo za najugodnejšo ponudbo, saj zatrjuje, da je naročnikova ocena predmetnega javnega naročila cca. 3.000.000 EUR, naročnik pa bi za izbiro vlagateljeve ponudbe potreboval 3.599.597,18 EUR.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 7. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil.

Državna revizijska komisija je vlagatelju v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala Sklep o začetku postopka.

Vlagatelj je v vlogi z dne 5. 8. 2024 navedel, da Sklep o začetku postopka v konkretni zadevi ni bistvenega pomena. Zagotovljena sredstva so znesek, ki ga ima naročnik na voljo na svojih proračunskih postavkah za izvedbo javnega naročila. Proračunska sredstva se glede na predhodni postopek niso spreminjala. Le če bi se proračun naročnika spremenil, bi bilo mogoče govoriti o spremembi razpoložljivih sredstev. Naročnik je glede na predhodni postopek neobrazloženo spremenil ocenjeno vrednost. Okoliščine iz predhodnega postopka so enake okoliščinam v tem postopku, le da je bila v predhodnem postopku ocenjena vrednost naročila višja.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v Sklep o začetku postopka, št. 4304-9/2024, z dne 3. 6. 2024, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ponudb in obrazec »Ponudba«, ki ga je vlagatelj predložil v sistemu e-JN za predmetno naročilo. Državna revizijska komisija je vpogleda v Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Brežice (dostopen na spletni strani https://www.brezice.si/sl/obcinski-svet/zapisniki-in-sklepi-sej-os/2024052916000068/9-seja-obcinskega-sveta-obcine-brezice, kot Priloga k 12. točki dnevnega reda), v Odlok o proračunu Občine Brežice za leto 2024 (dostopen na spletni strani https://www.brezice.si/sl/obcina-brezice/proracun/2023120614080485/proracun-obcine-brezice-za-leto-2024/), in Odlok o proračunu Občine Brežice za leto 2025 (dostopen na spletni strani https://www.brezice.si/sl/obcina-brezice/proracun/2024022112451465/proracun-obcine-brezice-za-leto-2025/). Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


V obravnavani zadevi vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev o zavrnitvi ponudb. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da čeprav je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da jo je sprejel na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, je iz izpodbijane odločitve razvidno, da naročnik prejetih ponudb ni zavrnil iz razlogov na njegovi strani (v tem primeru bi pravno podlago predstavljal peti odstavek 90. člena ZJN-3), pač pa iz razlogov na strani ponudnikov. Naročnik je namreč ocenil, da so vsi ponudniki oddali ponudbe, ki niso dopustne. Pravno podlago za zavrnitev ponudb, ki niso dopustne, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in ne peti odstavek 90. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izpodbijana odločitev o zavrnitvi ponudb ni ustrezno obrazložena in da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno zavrnil kot nedopustno iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, da naročnik odločitve o zavrnitvi ponudb ni ustrezno obrazložil. V zvezi s temi navedbami gre pojasniti, da mora odločitev o oddaji javnega naročila, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebovati (tudi) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni izbran. Dolžnost naročnika torej je, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe navede razloge za svojo odločitev, s čimer neizbranemu ponudniku zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z njeno ustaljeno prakso (primerjaj npr. odločitve v zadevah št. 018-146/2021, 018-078/2022, 018-051/2023, 018-092/2023) je namen odločitve o oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali zavrnitvi ponudbe ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

V obravnavanem primeru je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve o zavrnitvi ponudb tabelarno predstavil ponudbene vrednosti vseh treh prejetih ponudb, pri čemer je pojasnil, da vrednost najnižje ponudbe (tj. vlagateljeva ponudba) znaša 2.950.489,49 EUR brez DDV. Nadalje iz izpodbijane odločitve izhaja, da naročnikova zagotovljena sredstva znašajo 2,5 mio EUR. Višino zagotovljenih sredstev je naročnik utemeljeval s sklicevanjem na Operativni program, Načrt razvojnih programov in Sklep o začetku postopka, pri čemer je naročnik s predstavitvijo predvidene razdelitve sredstev, predvidenih v Načrtu razvojnih programov, utemeljeval vrednost iz Sklepa o začetku postopka. V izpodbijanem sklepu je naročnik nadalje navedel, da najnižja ponudba presega zagotovljena sredstva in da so posledično vse prejete ponudbe nedopustne.

Upoštevaje predstavljeno obrazložitev izpodbijane odločitve Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da se je lahko seznanil le s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe, ne pa z dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil za nedopustno. Naročnik je namreč vlagatelja seznanil s ponudbeno vrednostjo njegove ponudbe, kot tudi z (zatrjevano) višino zagotovljenih sredstev, prav tako ga je naročnik seznanil z razlogi za opredelitev zagotovljenih sredstev v zatrjevani višini. Vlagatelj se je tako lahko seznanil z dejanskim stanjem (višino zagotovljenih sredstev in višino ponudbene vrednosti), na podlagi katerega je naročnik napravil zaključek, da vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva in da vlagateljeva ponudba (posledično) ni dopustna.

Vlagatelj z navedbami, da naročnik v izpodbijani odločitvi prirejeno razlaga vsebino Operativnega programa, da so naročnikove navede v nasprotju z dejanskim stanjem, in da je naročnik, čeprav ima v proračunu predvidena sredstva v višini 4.001.605,53 EUR, prikazal razdelitev teh sredstev le v višini 3.721.214,00 (in torej umanjka 280.391,53 EUR), ne more utemeljiti revizijskih očitkov o neustrezni obrazložitvi izpodbijane odločitve. Potrebno je namreč razlikovati med vprašanjem obsega oz. ustreznosti obrazložitve, ki se nanaša na seznanitev ponudnika s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve in posledično zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, in vprašanjem utemeljenosti odločitve, ki se nanaša na vprašanje, ali lahko naročnik s podano obrazložitvijo vsebinsko utemelji svojo odločitev v postopku javnega naročanja. Povedano drugače, če naročnik odločitve o zavrnitvi ponudbe ne obrazloži ustrezno (torej če ne navede pravno relevantnih dejstev, ki so podlaga za zavrnitev ponudbe), je ponudniku onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj v postopku pravnega varstva ne more izpodbijati razlogov naročnika, s katerimi ni seznanjen. Če pa naročnik razloge za zavrnitev ponudbe navede (s čimer omogoči ponudniku izpodbijanje teh razlogov), vendar ti razlogi ne obstajajo oz. jih je naročnik napačno ugotovil, potem je naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudbe vsebinsko neutemeljena, saj naročnik ni imel podlage za zavrnitev ponudbe. Vlagatelj zato z navedbami, da so naročnikove navedbe v nasprotju z dejanskim stanjem oz. da naročnik prirejeno razlaga Operativni program in da je naročnikov prikaz razdelitve proračunskih sredstev pomanjkljiv, ne more utemeljiti očitkov o neustrezni obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudb (in posledično kršitve pravice do pravnega varstva), lahko pa s temi navedbami utemeljuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ponudb obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s pravno relevantnimi dejstvi, ki so podlaga za zavrnitev njegove ponudbe, ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno neutemeljenost. Revizijske navedbe, da naročnik izpodbijane odločitve ni ustrezno oz. zadosti obrazložil, gre zato zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbe vlagatelja, da je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo ponudbo kot nedopustno iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi, da ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Zagotovljena sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Naročnik vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, opredeli v sklepu o začetku postopka oz. dokumentira na drug ustrezen način (glej prvi odstavek 66. člena ZJN-3). Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ.

Med strankama ponudbena vrednost vlagateljeve ponudbe ni sporna, ta znaša, kot je to razvidno iz obrazca »Ponudba«, ki ga je vlagatelj predložil v sistem e-JN za predmetno naročilo, in iz izpodbijane odločitve o zavrnitvi ponudb, 2.950.489,49 EUR brez DDV oz. 3.599.597,18 EUR z DDV.

Med strankama pa je sporna višina zagotovljenih sredstev. Naročnik zatrjuje, da višina zagotovljenih sredstev znaša 2,5 mio EUR, kar utemeljuje s sklicevanjem na Operativni program, proračun Občine Brežice in Sklep o začetku postopka. Vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da višina zagotovljenih sredstev znaša približno 3 mio EUR, kar utemeljuje s sklicevanjem na Operativni program, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila iz postopka oddaje javnega naročila za izvedbo strokovnega nadzora nad izgradnjo kanalizacije Krška vas in predhodni postopek javnega naročanja za isti predmet javnega naročila.

V zvezi s spornim vprašanjem glede višine zagotovljenih sredstev Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz Sklepa o začetku postopka razvidno, da znaša ocenjena vrednost javnega naročila 2,5 mio EUR (brez DDV), medtem ko višina zagotovljenih sredstev v omenjenem dokumentu ni navedena. Pojasniti gre, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi. Ocenjeno vrednost naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja (gl. 24. člen ZJN-3), od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani, kot že pojasnjeno, predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ocenjene vrednosti torej ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi, saj gre za dva različna pojma, ki sta sicer lahko vrednostno enaka, ni pa nujno.

Iz navedb naročnika izhaja, da je ocenjena vrednost javnega naročila, kot je opredeljena v Sklepu o začetku postopka, vrednostno enaka zagotovljenim sredstvom za izvedbo naročila, kar naročnik utemeljuje s sklicevanjem na Operativni program in proračun Občine Brežice. V zvezi z izpostavljenimi navedbami naročnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz Sklepa o začetku postopka razvidno, da so sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila predvidena v proračunu Občine Brežice na proračunski postavki »00631 – Kanalizacija Krška vas« in v Načrtu razvojnih programov na postavki/projektu »OB009-21-0017«. Smiselno enako izhaja tudi iz točke 2.4. »Viri sredstev« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 5. člena vzorca pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Na podlagi vpogleda v proračun Občine Brežice za leto 2024 – Posebni del gre ugotoviti, da je na postavki/projektu »00631 Kanalizacija Krška vas« v letu 2024 predvidenih 1.813.410,38 EUR. Tudi iz Načrta razvojnih programov (ki je del Proračuna Občine Brežice za leto 2024) izhaja, da je na postavki/projektu »OB009-21-0017 Kanalizacija Krška vas« za letu 2024 predvidenih 1.813.410,38 EUR. V proračunu Občine Brežice za leto 2025 – Posebni del je na postavki/projektu »00631 Kanalizacija Krška vas« v letu 2025 predvidenih 2.188.195,15 EUR, enako izhaja iz Proračuna Občine Brežice za leto 2025 – Načrt razvojnih programov, kjer je na postavki/projektu »OB009-21-0017 Kanalizacija Krška vas« za letu 2025 predvidenih 2.188.195,15 EUR. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da so na proračunskih postavkah, na katere se sklicuje naročnik v Sklepu o začetku postopka, predvidena sredstva v višini 4.001.605,53 EUR, prav tako pa se kot utemeljene izkažejo navedbe naročnika, da ima za izvedbo projekta »Kanalizacija Krška vas« predvidenih 4.001.605,53 EUR. Izpostavljenim ugotovitvam vlagatelj v postopku pravnega varstva ne nasprotuje in tako ne zatrjuje, da bi imel naročnik za izvedbo projekta »Kanalizacija Krška vas« predvidenih več kot 4.001.605,53 EUR.

Državna revizijska komisija nadalje sledi navedbam naročnika, da niso vsa proračunska sredstva, namenjena za izvedbo projekta »Kanalizacija Krška vas«, predvidena za izvedbo zadevnega javnega naročila. Ne le, da vlagatelj izpostavljenim navedbam naročnika ne nasprotuje, temveč so te potrjene tudi z vpogledom v Operativni program. Iz Operativnega programa je namreč razvidno, da je predmetno javno naročilo del projekta aglomeracije Velike Malence (ta pa je v proračunu opredeljen kot »Kanalizacija Krška vas«), ki je dvofazen, sestavljen iz izvedbe severnega dela in izvedbe južnega dela. V prvi fazi (severni del) je načrtovan ukrep gradnje kanalizacije Krška vas (predmetno javno naročilo), v drugi fazi (južni del) pa gradnja kanalizacije Velike Malence. Smiselne in logične pa so tudi navedbe naročnika, da sredstva, predvidena za izvedbo projekta aglomeracije Velike Malence (oz. sredstva, ki so v proračunu predvidena za izvedbo projekta »Kanalizacija Krška vas«), niso predvidena le za gradbena dela oz. za gradnjo kanalizacije, temveč so namenjena tudi poplačilu drugih stroškov, ki bodo nastali z izvajanjem tega projekta, kot npr. stroški strokovnega nadzora, izdelave projektne dokumentacije, izvedbe geodetskih storitev.

Naročnik je nadalje pojasnil, da po projektantski oceni predvideni stroški izgradnje kanalizacije Velike Malence (torej južnega dela) znašajo 1.100.000,00 EUR (kar je tudi potrjeno z vpogledom v Operativni program), da višina drugih stroškov, vezanih na izvedbo prvega (severnega) dela (tj. stroški strokovnega nadzora, delo koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu, izdelava projektne dokumentacije, stroški obveščanja javnosti), znaša 121.214 EUR, in da bodo nastali tudi stroški, vezani na izvedbo drugega (južnega) del (kot npr. stroški, vezani na pridobivanje služnostnih pravic in geodetskih storitev). Iz naročnikovih navedb nadalje izhaja, da je upoštevaje višino proračunskih sredstev (tj. 4.001.605,53 EUR) ter upoštevaje višino preostalih predvidenih stroškov za izvedbo projekta aglomeracije Velike Malence (oz. projekta »Kanalizacija Krška vas«) za izvedbo zadevnega javnega naročila ostane 2,5 mio EUR, kar je tudi obseg zagotovljenih sredstev,

Državna revizijska komisija sledi izpostavljenemu naročnikovemu prikazu razdelitve predvidenih proračunskih sredstev, kateremu vlagatelj nasprotuje zgolj z navedbami, da umanjka 280.391,53 EUR. V zvezi z izpostavljenimi navedbami vlagatelja gre najprej ponoviti, da naročnik zatrjuje, da so proračunska sredstva namenjena tudi poplačilu drugih stroškov, vezanih na izvedbo druge faze, kot so stroški, vezani na pridobivanje služnostnih pravic in geodetske storitve. Teh stroškov naročnik ni vrednostno opredelil, zato je mogoče sklepati, da naročnik višino drugih stroškov, vezanih na izvedbo druge faze, ocenjuje na manjkajočih 280.391,53 EUR. Tudi sicer pa gre dodati, da višina umanjkanih sredstev (tj. 280.391,53 EUR) v obravnavanem primeru niti ni relevantna, saj tudi če bi bilo treba umanjkano višino sredstev prišteti zatrjevani višini zagotovljenih sredstev (tj. 2,5 mio EUR), bi to pomenilo, da višina zagotovljenih sredstev znaša 2.780.391,53 EUR, kar pa je še vedno manj kot znaša ponudbena vrednost vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj s sklicevanjem na Operativni program, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila iz postopka oddaje javnega naročila za izvedbo strokovnega nadzora nad izgradnjo kanalizacije Krška vas in na predhodni postopek javnega naročanja za isti predmet javnega naročila, ne more izpodbiti naročnikovih navedb glede višine zagotovljenih sredstev in ne more utemeljiti navedb, da višina zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo znaša malo več kot 3 mio EUR. Vlagatelj sicer pravilno navaja, da iz Operativnega programa izhaja, da ocena investicije za izvedbo izgradnje kanalizacije Krška vas znaša 3.017.000 EUR, vendar predstavljena ocena ne predstavlja naročnikove ocene, temveč oceno subjekta (tj. družba Vodar, d.o.o.), ki je za naročnika pripravil Operativni program. Pri oblikovanju in določanju višine zagotovljenih sredstev pa naročnik ni dolžan slediti oceni drugega subjekta. Smiselno enako gre ugotoviti glede vlagateljevega sklicevanja na postopek oddaje javnega naročila za izvedbo strokovnega nadzora nad izgradnjo kanalizacije Krška vas. Tudi če iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za omenjeni postopek izhaja, da projektantska ocena gradbenih del znaša 3.045.543,07 EUR, kot to zatrjuje vlagatelj, to še ne omogoča zaključka, da je naročnik pri določanju višine zagotovljenih sredstev tudi sledil oceni projektanta. Investicijska ocena in projektantska ocena bi lahko kvečjemu kazali na to, da je naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila zagotovil sredstva v neustrezni (prenizki) višini, vendar pa Državna revizijska komisija ni pristojna ocenjevati pravilnosti oziroma primernosti naročnikovega načrtovanja in razporejanja zagotovljenih sredstev (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-171/2017, 018-19/2018, 018-186/18, 018-44/2019 in 018-46/2021). Z vidika postopka oddaje javnega naročila je lahko posledica (morebitne) naročnikove prenizke ocene višine potrebnih sredstev za izvedbo predmeta naročila le neuspeh postopka oddaje javnega naročila.

Prav tako vlagatelj ne more uspeti s sklicevanjem na predhodni postopek javnega naročila za isti predmet javnega naročila. Predhodni postopek javnega naročanja in naročnikove odločitve, sprejete v predhodnem postopku, ne morejo biti pravno relevantne okoliščine za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagateljeve ponudbe v tem postopku. Prehodni in predmetni postopek javnega naročanja sta namreč, kljub istemu predmetu naročanja, dva ločena postopka, ki medsebojno nista povezana. Naročnik je bil zato v tem postopku javnega naročanja dolžan znova opredeliti višino zagotovljenih sredstev, pri tem pa ni bil vezan na oceno iz predhodnega postopka. Zato četudi naročnik v predhodnem postopku prejetih ponudb (z višjimi ponudbenimi cenami) ni označil kot nedopustne iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev, to ne omogoča zaključka, da ima naročnik v tem postopku zagotovljena sredstva v višini vrednosti ponudb iz predhodnega postopka, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Tudi sicer pa se vlagatelj sklicuje na pravno neobstoječo odločitev o oddaji naročila iz predhodnega postopka (s katero je naročnik v predhodnem postopku oddal naročilo subjektu Gradnje, d.o.o., Boštanj), saj je naročnik (v predhodnem postopku) to odločitev razveljavil in sprejel novo odločitev, s katero je vse ponudbe zavrnil iz razlogov na njegovi strani. Ker predhodni postopek javnega naročanja ni (razen v predmetu) povezan s predmetnim postopkom in ker je bil rok za predložitev ponudb v tem postopku določen na dan 19. 6. 2024, vlagatelj tudi ne more uspeti z navajanjem (sicer pravilnega) pravnega stališča, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more spreminjati višine zagotovljenih sredstev. Za presojo vprašanja, ali je naročnik po poteku roka za prejem ponudb spreminjal višino zagotovljenih sredstev, je relevantno izključno naročnikovo ravnanje po 19. 6. 2024. Da bi naročnik spreminjal višino zagotovljenih sredstev po tem datumu, vlagatelj niti ne zatrjuje, tudi sicer pa gre ugotoviti, da so Sklep o začetku postopka, Operativni program in proračun nastali pred omenjenim datumom.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru uspel izkazati, da višina zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila znaša 2,5 mio EUR. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da znaša ponudbena cena vlagateljeve ponudbe 2.950.489,49 EUR brez DDV (oz. 3.599.597,18 EUR z DDV), gre ugotoviti, da vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev določb ZJN-3, ko ponudbe vlagatelja ni označil za dopustno. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran