018-083/2024 Mestna občina Kranj
Številka: 018-083/2024-6Datum sprejema: 30. 7. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javna komunalna infrastruktura in rekonstrukcija ceste od naselja Hrastje do glavne ceste Šenčur Kranj za Poslovno cono Hrastje, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ELICOM, d.o.o., Ljubljanska cesta 106A, Domžale, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Suzana Miklič Nikič, Ljubljanska cesta 102, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 7. 2024
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 3. 4. 2024, pod št. objave JN002105/2024, in v Uradnem listu EU dne 3. 4. 2024, pod št. objave 195397-2024.
Naročnik je dne 19. 6. 2024 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« z dne 17. 6. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), s katerim je zavrnil vse prejete ponudbe in odločil, da javnega naročila ne odda. Naročnik je navedel, da je prejel pet ponudb, vključno z vlagateljevo ponudbo, in da je pri pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovil, da na ključnih in relevantnih mestih popis del ter ponudbeni predračun nista usklajena s projektno dokumentacijo, in sicer glede oznake in klasifikacije bitumna (oznaka 50/70, polimerni bitumen), glede debeline asfalta (11 cm, 12 cm), glede ustrezne opredelitve postavk (prisotnost postavk v popisu, ki niso predvidene v projektni dokumentaciji, npr. dobava in vgraditev dvignjenega robnika iz naravnega kamna, dobava in vgraditev pogreznjenega robnika iz naravnega kamna, izdelava obrobe malih tlakovcev iz naravnega kamna, itd.) in glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi (DN 300 mm iz armiranega poliestra (GRP) SN 10.000 N/m2 – v projektu PVC-U-SN8 DN315). Naročnik je navedel, da je v posledici ugotovljenega neskladja prejel ponudbe z različnimi ponudbenimi vrednostmi oz. ni pridobil enakovrednih in medsebojno primerljivih ponudb, predmetnega javnega naročila pa ni opredelil skladno z določbami javno-naročniške zakonodaje in skladno s svojimi dejanskimi potrebami. Naročnik je še navedel, da bo potrebno izvesti nov postopek oddaje javnega naročila ter odpraviti oz. bistveno spremeniti ugotovljene pomanjkljivosti.
Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da naročnik svoje odločitve ni obrazložil skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in ni navedel resnih in utemeljenih razlogov, ki bi izkazovali, da je postala izvedba javnega naročila nemogoča, in ki bi opravičili odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Razlog za sprejem izpodbijane odločitve je navidezen in prekriva resnične razloge, zaradi katerih naročnik noče oddati javnega naročila vlagatelju. Naročnik ni navedel razlogov, zaradi katerih je ponovno preučil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, poleg tega pa ni mogoče sprejeti ocene naročnika, da je po številnih vprašanjih ponudnikov šele sedaj ugotovil neskladnosti med popisom del in predračunom ter projektno dokumentacijo, kot tudi ne trditve, da ne more zagotoviti ustrezne porabe javnih sredstev. Neutemeljene so navedbe, da naročnik ni prejel enakovrednih in medsebojno primerljivih ponudb, saj sta bila popis del in projektna dokumentacija za vse ponudnike enake. Prejete ponudbe so vsebinsko enake, razlikujejo se glede ponudbene cene, kar pa ne daje podlage za zaključek, da naročila ni mogoče zakonito oddati. Naročnik bi moral navesti konkretne napačne postavke iz popisa del, ponudbenega predračuna in projektne dokumentacije na način, da bi se konkretno in preverljivo označilo, kaj je napačno ter na kakšen način se bodo postavke popravile v ponovljenem postopku. Naročnik zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila popis del in ponudbeni predračun neusklajena s projektno dokumentacijo in »ključna in relevantna mesta« zgolj našteje, ne da bi konkretno navedel, kaj konkretno naj bi bilo nejasno oz. zakaj naj bi bile postavke neusklajene, kot tudi ne navede, kako naj bi se te postavke pravilno popravile oz. kako bi se morale glasiti glede na projektno dokumentacijo. Naročnik tudi ne navede, katere ponudbe se po vsebini razlikujejo. Naročnik bi moral glede oznake in klasifikacije bitumna ter glede debeline asfalta konkretno navesti, kaj naj bi bilo v popisu narobe. V tem delu ni nejasnosti, saj je naročnik na portalu javnih naročil dne 30. 4. 2024 pojasnil, da se pri vseh postavkah z asfaltnimi mešanicami upošteva cestnogradbeni bitumen. Naročnik tudi ni obrazložil, zakaj naj bi bil popis del neustrezen glede opredelitve nekaterih postavk in glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi. V zvezi s slednjim je naročnik na portalu javnih naročil pojasnil, da se za cevi upošteva standard SIST EN 13476-1:2018, ki je trenutno veljaven standard za cevi iz PVC, zato v tem delu ni bilo nejasnosti in neusklajenosti. Odločitev naročnika nima opore v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in prejetih ponudbah in gre za povsem pavšalne in neargumentirane navedbe, katerih namen je (v nasprotju z zakonom) izločiti najugodnejšega ponudnika. Razlogi, na katere se sklicuje naročnik, so malenkostni in zanemarljivo vplivajo na projekt. Vrednost spornih vprašanj ne presega 15.000,00 EUR in predstavlja le 0,15 % predvidene vrednosti javnega naročila. Morebitna neskladja bi se lahko uredila ob dejanskem obračunu izvedenih del, kar ne more vplivati na zakonito izvedbo javnega naročila.
Naročnik je s sklepom z dne 5. 7. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločitve zadostna, saj je pojasnil, da je v posledici njegove napake prišlo do neusklajenosti med popisom del in ponudbenim predračunom s projektno dokumentacijo, posledično pa do nejasnosti postavk, pri čemer je izrecno navedel mesta oz. dele, v katerih je prišlo do neusklajenosti in nejasnosti. Vlagatelj se je zato lahko z razlogom za zavrnitev vseh ponudb seznanil in vložil pravno sredstvo, o utemeljenosti razloga pa se je lahko vlagatelj prepričal s pregledom popisa del, ponudbenega predračuna in projektne dokumentacije. Naročnik ni bil dolžan navesti, zakaj so postavke neusklajene in kako bi se morale glasiti. V izpodbijani odločitvi je navedel nekatere postavke, ki jih je uvrstil v popis del, teh del pa v projektni dokumentaciji ni mogoče najti. Z odgovori na portalu javnih naročil ni odpravil nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi katere je zavrnil vse ponudbe. Iz projektne dokumentacije (za cestne odseke od KPP 1 do KPP 8) je razvidno, da je predvidena debelina asfalta 11 cm, medtem ko je v popisu del navedena debelina 12 cm. Odgovor naročnika, objavljen na portalu javnih naročil, se nanaša le na cevi DN 500, v izpodbijani odločitvi pa je naročnik pojasnil, da je neusklajenost in nejasnost podana glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi, ki so v popisu označene z DN 300 mm iz armiranega poliestra (GRP) SN 10.000 N/m2, v projektu PVC-U-SN8 DN315. Ta razlika je pri kanalu meteorne kanalizacije MKC1, in sicer v postavki 1.2.2.1.14. Neskladnost med popisom del in projektno dokumentacijo pa je tudi pri drugih kanalih meteorne kanalizacije in kanalih fekalne kanalizacije. Naročnik ni bil dolžan navesti razlogov za ponovno preučitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, takšno ravnanje se od skrbnega naročnika pričakuje. Naročnik navaja, da nejasnost postavk privede do neprimerljivih ponudb, saj si vsak ponudnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlaga različno. Če ponudniki oblikujejo ponudbeno ceno na podlagi različnih razlag oz. predpostavk, ponudbe ne morejo biti primerljive. Naročnik vztraja, da so zatrjevane neskladnosti na ključnih in relevantnih mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Napačna je ocena vlagatelja, da vrednost teh postavk ne bi presegla 15.000,00 EUR in je glede na celotno vrednost naročila zanemarljiva. Ugotovljenih neskladij ne bi bilo mogoče odpraviti ob dejanskem obračunu del, saj bi bilo to v nasprotju s 95. členom ZJN-3. Naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb ni navidezen oz. formalen, nejasnost določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je zakonit in utemeljen razlog za zavrnitev vseh ponudb.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 8. 7. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 9. 7. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik brez obrazložitve in dokazov zatrjuje minorne napake, čeprav vsako neskladje pri velikem in obsežnem projektu ne more voditi k zavrnitvi vseh ponudb, Vlagatelj navaja, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne more dodatno obrazložiti svoje odločitve, kljub temu pa dodaja, da četudi dobava in vgraditev dvignjenega in pogreznjenega robnika iz naravnega kamna ter izdelava obrobe malih tlakovcev iz naravnega kamna ni predvidena v projektni dokumentaciji, so ta dela ponudniki upoštevali pri pripravi ponudbe. Kljub temu, da je v projektni dokumentaciji naveden betonski robnik, in ne robnik iz naravnega kamna, s to postavko (ki je malo vredna) ni nič narobe. Če katera dela ne bodo izvedena oz. material ne bo vgrajen, se takšna dela ne bodo obračunala, zato bo strošek naročnika kvečjemu manjši od predvidenega. Debelina asfalta nima vloge pri izvedbi del, poleg tega bi v tem delu lahko imel naročnik imel samo korist, saj bi glede na popis del prejel debelejši sloj asfalta, kar so vsi ponudniki upoštevali pri svojih ponudbah.
Naročnik v vlogi z dne 16. 7. 2024 (s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb v vlogi z dne 9. 7. 2024) vztraja pri navedbah.
Vlagatelj v vlogi z dne 18. 7. 2024 (s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v vlogi z dne 16. 7. 2024) najprej najava, da je naročnikova vloga z dne 16. 7. 2024 nedopustna in neupoštevna, saj ZPVPJN ne predvideva naročnikove vloge, s katero se opredeli do vlagateljeve vloge po šestem odstavku 29. člena ZPVPJN. V nadaljevanju se vlagatelj opredeli do naročnikovih navedb in vztraja pri že podanih navedbah.
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno s projektno dokumentacijo, in v izpodbijano odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Pri odločanju o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija upoštevala vse vloge strank, vključno z naročnikovo vlogo z dne 16. 7. 2024. V zvezi s slednjo gre sicer pritrditi vlagatelju, da ZPVPJN izrecno ne predvideva, da se naročnik po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb vlagatelja v vlogi, podani v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN. Vendar pa ZPVPJN naročniku tudi izrecno ne prepoveduje, da v revizijskem postopku vloži dodatne vloge, poleg tega pa ima naročnik tako v skladu z 11. členom ZPVPJN kot tudi v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN pravico, da se izreče o navedbah nasprotne stranke oz. o pridobljenih dokazih, dejstvih in navedbah v postopku pravnega varstva, ki jih je v postopku pridobila Državna revizijska komisija – v obravnavanem postopku pravnega varstva pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 9. 7. 2024. Za zagotovitev kontradiktornosti revizijskega postopka (prim. 11. člen ZPVPJN) je bistveno, da je vlagatelj prejel naročnikovo vlogo z dne 16. 7. 2024 in da se je imel možnost izreči o naročnikovih navedbah v teh vlogah, kar je vlagatelj tudi storil z vlogo z dne 18. 7. 2024.
Med strankama je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj naročniku očita, da izpodbijana odločitev ni dovolj konkretno obrazložena in da je razlog za zavrnitev vseh ponudb neresničen oz. navidezen
Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, da naročnik odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni ustrezno obrazložil. Naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejme na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na Portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
Iz predstavljene zakonske določbe izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami, s čimer se zagotovi transparentnost postopka kot minimum uresničitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, namreč ponudnikom omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva.
Naročnik pravilno navaja, da ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-258/2017, 018-004/2018, 018-020/2020, 018-034/2023) je namen odločitve o (ne)oddaji javnega naročila (enako pa tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb) predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o (ne)oddaji naročila ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera.
Naročnik je v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navedel:
»[…] je bilo pri pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovljeno, da popis del ter ponudbeni predračun nista ustrezno in koordinirano usklajena s projektno dokumentacijo, v posledici česar je prišlo tudi do prejema ponudb z različnimi ponudbenimi vrednostmi oziroma je prišlo do stanja, ko naročnik ni pridobil enakovrednih in medsebojno primerljivih ponudb. Popis del ter ponudbeni predračun torej nista ustrezno usklajena s projektno dokumentacijo na ključnih in relevantnih mestih, in sicer med drugim:
– na področju oznake in klasifikacije bitumna (oznaka 50/70, polimerni bitumen, itd.),
– na področju debeline asfalta (11 cm, 12 cm, itd.),
– na področju ustrezne opredelitve postavk (prisotnost postavk v popisu, ki sicer niso predvidene v projektni dokumentaciji: npr. dobava in vgraditev dvignjenega robnika iz naravnega kamna; dobava in vgraditev pogreznjenega robnika iz naravnega kamna, izdelava obrobe malih tlakovcev iz naravnega kamna, itd.),
– na področju vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi (DN 300 mm iz armiranega poliestra (GRP) SN 10.000 N/m2 – v projektu PVC-U-SN8 DN315) itd.
Vsled vsega navedenega torej naročnik ne more zagotoviti ustrezne porabe javnih sredstev in uspešno doseči transparentnih ciljev svojega delovanja zaradi česar se predmetno javno naročilo ne more zakonito oddati, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti).
Glede na vse navedeno naročnik sklepno ugotavlja, da predmetnega javnega naročila ni opredelil skladno z določbami javno-naročniške zakonodaje in skladno z dejanskimi potrebami naročnika. Naročnik je namreč v popisu del in ponudbenem predračunu opredelil nejasna in dvoumna izhodišča, ki dopuščajo različne razlage in tolmačenja, ki sama po sebi nujno vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in posledično medsebojno neprimerljivost ponudb«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpostavljeno obrazložitvijo izpodbijane odločitve ponudnike seznanil, da je (po poteku roka za predložitev ponudb) ugotovil neskladja med popisom del in predračunom (na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da excelov dokument »Popis gradnja PC Hrastje« predstavlja tako popis del kot tudi ponudbeni predračun, za katerega Državna revizijska komisija v nadaljevanju uporablja izraz popis del) ter projektno dokumentacijo, zaradi katerih ni prejel medsebojno primerljivih in enakovrednih ponudb. Iz izpodbijane odločitve je razvidno, katera neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo je ugotovil naročnik, in sicer glede oznake in klasifikacije bitumna, glede debeline asfalta, glede opredelitve postavk ter glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi. Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da naročnik ni konkretiziral razlogov, zaradi katerih je ugotovil neskladnosti. Iz izpodbijane odločitve, natančneje iz naročnikovih navedb v oklepaju pri vsaki ugotovljeni neskladnosti, je namreč razvidno, da je naročnik ugotovil neskladje (1) glede oznake in klasifikacije bitumna, ker je na enem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predviden bitumen 50/70, na drugem mestu pa je predviden polimerni bitumen, (2) glede debeline asfalta, ker je na enem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predviden asfalt debeline 11 cm, na drugem mestu pa asfalt debeline 12 cm, (3) glede ustreznosti opredelitve postavk, ker je v popisu del predvidena dobava in vgraditev dvignjenega in potopnega robnika iz naravnega kamna in izdelava obrobe malih tlakovcev iz naravnega kamna, medtem ko ta dela v projektni dokumentaciji niso predvidena, in (4) glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi, ker je na enem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidena kanalizacijska cev DN 300 mm iz armiranega poliestra (GRP) SN 10.000 N/m2, v projektu pa cev PVC-U-SN8 DN315.
Pritrditi gre sicer vlagatelju, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni navedel niti konkretnih postavk popisa del niti konkretnih delov projektne dokumentacije, ki naj bi bili medsebojno neusklajeni, vendar, kot že pojasnjeno, ni potrebno, da bi bila odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vseobsežna. Vlagatelj se je lahko z dano obrazložitvijo seznanil, v katerem delu in zakaj naročnik šteje, da popis del ni skladen s projektno dokumentacijo, in je tako imel možnost, da preveri, ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obstojijo različne zahteve glede oznake in klasifikacije bitumna, debeline asfalta, predvidenih del ter vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi. Naročnikove navedbe konkretnih postavk in konkretnih delov projektne dokumentacije v odločitvi o zavrnitvi zahtevka, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, ne predstavljajo dodatne obrazložitve izpodbijane odločitve, temveč predstavljajo naročnikovo opredelitev do revizijskih navedb, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne obstojijo neskladja oz. nejasnosti, ki jih naročnik zatrjuje v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb.
Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da bi moral naročnik z namenom ustrezne obrazložitve odločitve o zavrniti vseh ponudb pojasniti, zakaj je po poteku roka za predložitev ponudb ponovno pregledal usklajenost zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Razlogi, zaradi katerih je naročnik ponovno pregledal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ne morejo biti pravno relevantni za presojo zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zato odsotnost teh razlogov v izpodbijani odločitvi vlagatelju ne onemogoča učinkovitega pravnega varstva. Ob tem gre poudariti, da določbe ZJN-3 naročniku tudi ne prepovedujejo pregleda dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev, če po poteku roka za predložitev ponudb ponovno pregleda dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Že na tem mestu pa gre pojasniti, da dejstvo, da je naročnik po poteku roka za prejem ponudb ponovno pregledal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ne omogoča že (vlagateljevega) sklepanja, da je naročnik ponovno pregledal dokumentacijo z namenom, da »najde« lastne napake, zaradi katerih bi zavrnil vse ponudbe, ker naročnik vlagatelju ne želi oddati naročila.
Vlagatelj tudi ne more uspeti z očitki, da je naročnik neustrezno obrazložil izpodbijano odločitev, ker v izpodbijani odločitvi ni pojasnil, na kakšen način naj bi se dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila popravila oz. spremenila. Čeprav naročnik ni bil dolžan v izpodbijani odločitvi pojasniti, na kakšen način bo spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v morebitnem novem postopku, pa je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da bo izvedel nov postopek javnega naročanja, v katerem bo »odpravil oz. bistveno spremenil« ugotovljene neskladnosti, iz česar izhaja, da bo naročnik v novem postopku ugotovljena neskladja odpravil. Za zagotovitev pravnega varstva vlagatelju in za presojo zakonitosti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni pravno relevantno, ali bo naročnik v novem postopku sedanji popis del prilagodil obstoječi projektni dokumentaciji, ali pa bo projektno dokumentacijo prilagodil sedanjemu popisu del, ali pa bo določil povsem nove zahteve.
Vlagatelj sicer pravilno navaja, da naročnik svoje ocene, da zaradi ugotovljenih neskladnosti ni prejel enakovrednih in medsebojno primerljivih ponudb, ni konkretneje obrazložil, vendar takšna naročnikova ocena ne potrebuje podrobnejše obrazložitve. Če namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obstajajo neskladja in nejasnosti, ponudniki ponudb niso pripravili ob enakih izhodiščih, ponudbe pa zato niso medsebojno primerljive. Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi vlagatelju, da bi moral naročnik v izpodbijani odločitvi z namenom njene zadostne obrazložitve pojasniti, katere prejete ponudbe naj bi se med seboj razlikovale. Takšnega bremena naročniku ni mogoče naložiti, saj pri zavrnitvi vseh ponudb iz razlogov na njegovi strani vsebina ponudb niti ne more biti relevantna.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi dovolj jasno in konkretizirano navedel razlog za zavrnitev vseh ponudb, saj je jasno, natančno in nedvoumno pojasnil, v katerih delih in zakaj je ugotovil neskladnost med popisom del in projektno dokumentacijo, prav tako je pojasnil, da zaradi ugotovljenih neskladij ni prejel medsebojno primerljivih in enakovrednih ponudb. Na podlagi predstavljene vsebine naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu te odločitve ravnal (ne)zakonito, v zahtevku za revizijo pa predstaviti in utemeljiti dejstva in dokaze s tem v zvezi. Revizijske navedbe, da naročnik izpodbijane odločitve ni ustrezno oz. zadosti obrazložil in da je bila posledično vlagatelju kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, gre zato zavrniti kot neutemeljene.
Pred vsebinsko presojo revizijskih navedb, ki se nanašajo na neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (npr. v zadevah, št. 018-88/2018, 018-203/2018, 018-57/2019, 018-11/2019, 018-53/2020, 018-70/2020), opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točki 23 in 25 in C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oz. ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.
Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oz. navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V primeru, če je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj formalen oz. navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika, ni mogoče šteti, da bi se v ponovljenem postopku okoliščine bistveno spremenile. V primeru, ko naročnik izkaže, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen, pa je mogoče zaključiti, da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka.
Glede na zgornja izhodišča je torej treba v predmetnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb, ugotoviti, ali razlog, ki ga naročnik navaja za zavrnitev vseh ponudb, dejansko obstaja. Kot že pojasnjeno, naročnik je v utemeljitev izpodbijane odločitve navedel, da zaradi neskladnosti med popisom del in projektno dokumentacijo glede oznake in klasifikacije bitumna, debeline asfalta, opredelitve postavk popisa del ter vrste in tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi ni prejel medsebojno primerljivih in enakovrednih ponudb.
V zvezi s spornim vprašanjem, ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obstajajo v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb zatrjevana neskladja in nejasnosti, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je predmet zadevnega javnega naročila izgradnja javne komunalne infrastrukture in rekonstrukcija ceste. Naročnik je na več mestih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da je predmet javnega naročila natančneje opredeljen v popisu del in projektni dokumentaciji, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (glej 1.1. točko in 13. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Glede zatrjevane neskladnosti med popisom del in projektno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na oznako in klasifikacijo bitumna, gre ugotoviti, da je naročnik v popisu del predvidel izdelavo nosilne plasti bituminizirane zmesi AC 32 base 50/70 in izdelavo vezne plasti bitumskega betona iz zmesi kamnitih zrn in polimernega bitumna (glej npr. postavko 1.2.1.3.1.5) ter da je v projektni dokumentaciji (glej dokumenta »8849-PZI_Zbirni prikaz« in »G.131.1_KPP1 in KPP2«) predvidena vezana zgornja nosilna plast AC 32 base B 50/70. Naročnik je na opozorilo potencialnega ponudnika, da naj bodisi spremeni oznako asfaltne mešanice ali pa iz opisa izloči besedo »polimernega«, na portalu javnih naročil dne 30. 4. 2024 pojasnil, da se pri vseh postavkah v zvezi z asfaltnimi mešanicami upošteva cestnogradbeni bitumen. Upoštevaje navedeno gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik s tem odgovorom odpravil nejasnosti v delu oznake in klasifikacije bitumna in da v tem delu ni neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo. Naročnik sicer v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da z izpostavljenim odgovorom ni odpravil nejasnosti in neskladnosti med popisom del in projektno dokumentacijo, vendar teh navedb ne konkretizira in tako ne pojasni, zakaj po njegovi oceni, kljub izpostavljenemu odgovoru, še vedno obstaja neskladje med popisom del in projektno dokumentacijo glede oznake in klasifikacije bitumna. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku pravnega varstva ni izkazal (zatrjevanega) neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo glede oznake in klasifikacije bitumna.
Pritrditi pa gre naročniku, da obstaja neskladnost med popisom del in projektno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na debelino asfalta. Naročnik je namreč v popisu del predvidel izdelavo nosilne plasti (voziščne konstrukcije) v debelini 12 cm (glej npr. postavke 1.2.1.3.1.5, 1.3.1.3.1.5, 1.5.1.3.1.5., 1.6.1.3.1.5, 1.7.1.3.1.5., 1.8.1.3.1.5., 1.10.1.3.1.5), medtem ko je v projektni dokumentaciji (glej dokumente »8849-PZI_Zbirni prikaz«, »G.131.1_KPP1 in KPP2«, »G.131.3_KPP5 in KPP6«, ter »G.131.4_KPP7 in KPP8«) predvidena vezana zgornja nosilna plast v debelini 11 cm. Naročnik razhajanja glede predvidene debeline nosilne plasti, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, pred potekom roka za predložitev ponudb ni odpravil. Naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil dne 30. 4. 2024, na katerega se sklicuje vlagatelj v postopku pravnega varstva (s katerim je naročnik odpravil neskladnosti in nejasnosti glede oznake in klasifikacije bitumna), se namreč nanaša na (vrsto) asfaltne mešanice, ne pa na predvideno debelino asfalta.
Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje naročniku, da nekatere postavke popisa del niso ustrezno opredeljene glede na projektno dokumentacijo, in sicer dobava in vgraditev dvignjenega robnika iz naravnega kamna (postavka 1.2.1.3.3.4), dobava in vgraditev pogreznjenega robnika iz naravnega kamna (postavka 1.2.1.3.3.5) in izdelava obrobe malih tlakovcev iz naravnega kamna (postavka 1.2.1.3.3.6). Da je naročnik v projektni dokumentaciji predvidel betonski robnik (glej dokument »G.151.1_vgradnja robnika« projektne dokumentacije) in ne robnika iz naravnega kamna (ki je predviden v popisu del), priznava tudi vlagatelj v vlogi z dne 9. 7. 2024.
Na podlagi vpogleda v popis del in projektno dokumentacijo se za utemeljene izkažejo tudi navedbe naročnika, da obstoji neskladje v delu, ki se nanaša na vrsto in tlačno trdnost kanalizacijskih cevi. Iz popisa del je namreč razvidno, da je za kanal MKC1 predvidena cev DN 300 iz armiranega poliestra (GRP), izdelana po SIST EN 14364:2013, nazivne togosti SN 10.000 N/m2 (glej postavko 1.2.2.1.14 popisa del), medtem ko je za ta kanal v projektni dokumentaciji predvidena cev PVC-U SN8 DN315 (glej dokument »342.8_VZD_MKC1«). Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik razhajanje glede vrste kanalizacijske cevi (ali armirani poliester ali PVC) in glede tlačne trdnosti kanalizacijskih cevi (SN 8 ali SN 10.000 N/m2) odpravil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 16. 4. 2024 ob 7.02. Naročnik je namreč na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta, s katerim standardom morajo biti skladne ponujene cevi, pri čemer je gospodarski subjekt citiral vsebino postavk popisa del, v katerih je izrecno opredeljena zahteva po PVC ceveh (glej postavke 1.2.2.1.15, 1.6.2.2.16, in 1.7.2.1.15 popisa del), odgovoril, da se glede cevi upošteva standard SIST EN 13476-4:2018, ki je trenutno veljaven standard za cevi iz PVC. Naročnik je tako pojasnil, s katerim standardom morajo biti skladne zahtevane PVC cevi, ni pa s tem odgovorom (ali katerim drugim odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil) določil, da morajo biti vse zahtevane cevi iz PVC, zato še vedno obstaja razhajanje glede zahtevane vrste cevi za kanal MKC1 (ali armirani poliester ali PVC). Prav tako naročnik s tem odgovorom (kot tudi ne s katerim drugim odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil) ni odpravil neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo glede tlačne trdnosti zahtevane cevi za kanal MKC1 (ali SN 8 ali SN 10.000 N/m2).
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obstaja neskladje glede zahtevane debeline asfalta, glede opredelitve postavk popisa del ter glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijske cevi. Navedenega ne spreminjajo vlagateljeve navedbe, da noben od ponudnikov tega neskladja ni zaznal, ker na portalu javnih naročil ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje, vezano na ugotovljena razhajanja. Za presojo notranje skladnosti in jasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ni relevantno, ali je naročnik prejel s tem povezana vprašanja. Ponudniki nimajo dolžnosti, temveč zgolj možnost, da prek portala javnih naročil naročniku postavijo vprašanja in zahtevajo dodatne informacije. Poleg tega se vprašanje skladnosti in jasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila lahko odpre tudi (šele) po poteku roka za predložitev ponudb, saj se šele takrat izkaže, da so ponudniki različno interpretirali posamezne naročnikove zahteve.
V zvezi s spornim vprašanjem, ali so ugotovljene neskladnosti med popisom del in projektno dokumentacijo vodile v predložitev medsebojno neprimerljivih ponudb, vlagatelj sicer pravilno navaja, da so bili v obravnavanem primeru vsi ponudniki seznanjeni z enako dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, torej z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri se nahajajo neskladja. Vendar tudi če so bili ponudniki seznanjeni z enakim besedilom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. enakimi neskladnostmi in nejasnostmi, to še ne omogoča sklepanja, da so ugotovljena neskladja vsi ponudniki enako razlagali in posledično predložili enakovredne in medsebojno primerljive ponudbe.
Ponoviti gre, da se popis del in projektna dokumentacija nanašata na predmet javnega naročila. Naročnik je predmet javnega naročila opredelil v popisu del in projektni dokumentaciji, v popisu del pa je tudi pojasnil, da je sestavni del popisa projektna dokumentacija in da je popis del veljaven le v kombinacijami z vsemi sestavinami PZI projekta (glej točki 1.1.2 in 1.1.104 v zavihku »opombe« popisa del). Ponudniki so pripravili ponudbo upoštevaje popis del in upoštevaje projektno dokumentacijo, kar potrjuje 3. člen vzorca pogodbe, v katerem je določeno, da je izvajalec podal ponudbo na podlagi popisa del in projektne dokumentacije. Predmet pogodbe v izvedbeni fazi bodo dela, ki so opredeljena v popisu del in projektni dokumentaciji (glej 2. člen vzorca pogodbe). Ponudnik z oddajo ponudbe izjavlja, da bo izvajal javno naročilo izključno skladno s PZI projektno dokumentacijo (glej točko 1.1.108 v zavihku »opombe« popisa del), s podpisom pogodbe pa se izvajalec zaveže, da bo v zvezi z vsakršnim odstopom od projektne dokumentacije pridobil predhodno pisno odobritev naročnika (glej 80. alinejo 13. člena vzorca pogodbe), naročnik pa se na drugi strani s podpisom pogodbe zaveže, da bo sodeloval z izvajalcem z namenom, da bo predmet pogodbe izveden v skladu s projektno dokumentacijo (glej 4. alinejo 13. člena vzorca pogodbe).
Iz predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da so bili ponudniki dolžni pripraviti ponudbo ob upoštevanju tako popisa del kot tudi projektne dokumentacije, v izvedbeni fazi pa bodo dela izvedena skladno s popisom del in projektno dokumentacijo, pri čemer je izvajalec za odstop od projektne dokumentacije dolžan pridobiti soglasje naročnika. Upoštevaje navedeno naročnik utemeljeno izpostavlja, da so si lahko ponudniki ugotovljena razhajanja med popisom del in projektno dokumentacijo različno razlagali, posledično pa ni mogoče izključiti možnosti, da so ponudniki oblikovali cene za postavke, v zvezi s katerimi obstojijo neskladja s projektno dokumentacijo, na podlagi različnih razlag in izhodišč. Nekateri ponudniki so lahko namreč dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razumeli na način, da bodo v primeru izbere dolžni izvesti javno naročilo ob upoštevanju projektne dokumentacije (saj je izvajalec za vsakršni odstop od projektne dokumentacije dolžan pridobiti predhodno pisno odobritev naročnika) in so posledično oblikovali ponudbene cene za postavke, v zvezi s katerimi obstojijo neskladja s projektno dokumentacijo, upoštevaje zahteve iz projektne dokumentacije (torej ob upoštevanju debeline asfalta 11 cm, ob upoštevanju del, ki se nanašajo na betonski robnik, in glede na kanalizacijsko cev za kanal MKC1 PVC-U SN8 DN315). Drugi ponudniki pa so lahko dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razumeli na način, da so relevantne zahteve iz popisa (torej, da je naročnik s popisom že odstopil od zahtev iz projektne dokumentacije) in so oblikovali ponudbene cene za postavke, v zvezi s katerimi obstojijo neskladja s projektno dokumentacijo, upoštevaje zahteve iz popisa del (torej ob upoštevanju debeline asfalta 12 cm, ob upoštevanju del, ki se nanašajo na robnik iz naravnega kamna, in glede na kanalizacijsko cev za kanal MKC1 iz armiranega poliestra in nazivne togosti SN 10.000 N/m2). Glede na obstoječo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila so tako lahko nekateri ponudniki oblikovali ponudbene cene glede na zahteve v projektni dokumentaciji, drugi ponudniki pa glede na zahteve v popisu del.
V zvezi z navedbami vlagatelja, da gre za minorne napake, ker naj bi bila vrednost spornih del manjša od 15.000,00 EUR in naj bi predstavljala le 0,15 % vrednosti celotnega javnega naročila, gre poudariti, da naročniku v danem primeru ni mogoče odreči pravice, da pripravi jasne in nedvoumne tehnične specifikacije. V postopku oddaje javnega naročila je namreč ena ključnih nalog naročnika ravno opis oziroma opredelitev predmeta naročila. Naročnikova dolžnost pa je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega, ki bo jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Še zlasti je to pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (v konkretnem primeru popis del in projektna dokumentacija), saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za izvedbo postopka javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel javnega naročila. Jasne tehnične zahteve predstavljajo nujne informacije, ki jih na eni strani potrebujejo ponudniki za pripravo medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, na drugi strani pa jih potrebuje naročnik za sprejem zakonite odločitve o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami, da bi se lahko ugotovljene pomanjkljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odpravile v izvedbeni fazi. Ker ni mogoče zaključiti, da je naročnik zaradi neustrezno oblikovane dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pridobil primerljive ponudbe, se vprašanje, ali bi bilo mogoče ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti v izvedbeni fazi, niti ne more odpreti. Tudi sicer pa ni mogoče pritrditi argumentaciji vlagatelja, da je za naročnika boljša izvedba asfalta v debelini 12 cm, saj ni namreč nujno, da je naročnik pripravljen plačati za takšno debelino asfalta, če lahko plača le izdelavo asfalta v debelini 11 cm, ki prav tako izpolnjuje njegove zahteve. Nelogične pa so vlagateljeve navedbe, da bo strošek za naročnika manjši, če nekatera dela ne bodo izvedena, saj takšno sklepanje predpostavlja, da izvajalec ne bo vgradil niti robnika iz naravnega kamna niti betonskega robnika, kar pomeni, da naročnik ne do dobil predmeta javnega naročila kot želi, torej z robnikom.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da obstojijo neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo glede zahtevane debeline asfalta, glede opredelitve postavk popisa del ter glede vrste in tlačne trdnosti kanalizacijske cevi, in da ni mogoče izključiti, da naročnik zaradi teh neskladij ni prejel medsebojno primerljivih in enakovrednih ponudb. Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi vlagatelju, da je razlog, ki ga je naročnik navedel v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, navidezen oz. neobstoječ in da ga je navedel le z namenom, da vlagatelju ne odda javnega naročila.
Ker vlagatelj v okviru postopka pravnega varstva ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb zaradi razlogov na svoji strani ravnal v nasprotju s petim odstavkom 90. člena ZJN-3, načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.