018-074/2024 Občina Dravograd

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Zlate Jerman, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Revitalizacija dvorišča dvorca Bukovje«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja BB Isabelis NIVAL, d.o.o., Borisova ulica 4, Muta (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, Dravograd (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 7. 2024

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o zavrnitvi vseh ponudb« št. 430-0009/2024-21-3 z dne 28. 5. 2024.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 25. 4. 2024, pod št. objave JN002760/2024-SL1/01.

Naročnik je dne 30. 5. 2024 na portalu javnih naročil objavil dokument »Sklep o zavrnitvi vseh ponudb« št. 430-0009/2024-21-3 z dne 28. 5. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), s katerim je vse prejete ponudbe zavrnil kot nedopustne. V zvezi s ponudbo, ki jo je oddal vlagatelj skupaj s partnerjem Andrejc, d.o.o., Topolšica 199B, Šoštanj (v nadaljevanju: vlagateljeva ponudba), je naročnik navedel, da vlagatelj za tlakovanje ponuja material granit proizvajalca Jablanica. Naročnik je, skladno s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS) in navodili projektanta, preveril, ali ponujeni material ustreza njunim zahtevam. ZVKDS je pojasnil, da ponujen kamen nima ustreznega izgleda in tako ni primeren za urejanje utrjenih grajskih površin.

Kot prilogo k odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb je naročnik na portalu javnih naročil objavil dopis ZVKDS z dne 24. 5. 2024, iz katerega izhaja mnenje ZVKDS, da ponujeni kamen ni avtohton kamen, nima ustreznega izgleda in karakteristik (tehničnih lastnosti) ter je zato neprimeren za urejanje utrjenih grajskih površin.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 6. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe kot nedopustne kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj navaja, da je ponudil material v skladu s popisom del, v katerem je naročnik zahteval naravni kamen (kot npr. granit – Pohorski Tonalit ali enakovredno). Z izpodbijanim sklepom naročnik širi zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ne sprejema enakovrednosti. Vlagatelj je ponudil enakovreden naraven kamen, kot je zahtevan naravni kamen, ki izpolnjuje vse tehnične lastnosti in glede nekaterih tehničnih lastnosti dosega boljše parametre kot pohorski tonalit (trdnost, odpornost proti zmrzali), kar dokazuje izjava o lastnostih in ZAG certifikat, ki ju je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Ponujen kamen je glede na način obdelave, velikost in debelino enakovreden pohorskemu tonalitu. V zvezi z navedbami naročnika, da ponujen kamen ni ustreznega izgleda, vlagatelj pojasnjuje, da je barvna struktura granitnih kock in plošč značilne modro-sivkaste žilne strukture. Ker je granit kamen naravnega izvora, so možna večja odstopanja v barvi in strukturi, saj je vsak kos kamna unikat. ZVKDS, enota Celje, je že dovolila polaganje ponujenega kamna v mestnem jedru Žalca. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahtevan izključno pohorski tonalit, ker v skladu z ZJN-3 ne sme biti. Naročnik se v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sklicuje na avtohtonost kamna, na drugi strani pa je predlagana zazelenitev z japonskim grmom, ki ni avtohton. Dvorec Bukovje ima sedaj peščeno nasutje in se ne navezuje na pohorski tonalit. Naročnik z izpodbijanim sklepom favorizira edinega dobavitelja pohorskega tonalita, tj. družbo Mineral, ki edina razpolaga s kamnolomom, kjer je možno pridobivati pohorski tonalit. Vlagatelj meni, da obstaja koruptivna naveza med osebami na Občini Dravograd ali projektantom ali ZVKDS in podjetjem Mineral.

Naročnik je dne 17. 6. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in dne 18. 6. 2024 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljevo ponudbo in izpodbijano odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Državna revizijska komisija je vpogledala v dopis ZVKDS (št. 35107-0965/2013/37) z dne 24. 5. 2024, ki ga je naročnik priložil izpodbijani odločitvi. Vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v listinsko dokumentacijo, priloženo zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotreben, saj bi služil dokazovanju trditev (o dejstvih glede tehničnih lastnosti ponujenega materiala), ki, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, niso pravno relevantna za rešitev predmetnega spora.

Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb strank, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


V obravnavani zadevi vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da čeprav je naročnik kot pravno podlago za sprejem izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb navedel peti odstavek 90. člena ZJN-3, je iz izpodbijane odločitve razvidno, da naročnik prejetih ponudb ni zavrnil iz razlogov na njegovi strani (v tem primeru bi pravno podlago predstavljal peti odstavek 90. člena ZJN-3), pač pa iz razlogov na strani ponudnikov. Naročnik je namreč ocenil, da so vsi ponudniki oddali ponudbe, ki niso dopustne. Pravno podlago za zavrnitev ponudb, ki niso dopustne, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in ne peti odstavek 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da odločitev o zaključku postopka javnega naročila sprejme naročnik, kar je razvidno iz prvega, tretjega in petega odstavka 90. člena ZJN-3. Zato gre, četudi naročnik v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb v zvezi z vlagateljevo ponudbo navaja, da je ZVKDS pisno obrazložil, da kamen, ki ga je ponudil vlagatelj, nima ustreznega izgleda in zato ni primeren za urejanje utrjenih grajskih površin, iz naročnikovega ravnanja, ko je zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno, razbrati, da je na ta argument ZVKDS pristal in ga ponotranjil, in zavrnil vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker ponujeni kamen za tlakovanje ni ustreznega izgleda.

Upoštevaje, da naročnik sprejeme odločitev o zaključku postopka, vključno z odločitvijo o zavrnitvi posamezne ponudbe, in upoštevaje, da mora odločitev o zaključku postopka (skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3) vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo), gre kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe šteti izključno razlog, naveden v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, tj. da ponujen kamen ni ustreznega izgleda. Naročnik je sicer odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb priložil dopis ZVKDS z dne 24. 5. 2024, vendar se je naročnik nanj skliceval v smislu dokazila, da je ZVKDS pisno pojasnil, da ponujeni kamen ni ustreznega izgleda. Naročnik v izpodbijani odločitvi ni povzel dopisa ZVKDS z dne 24. 5. 2024 v delu, da ponujen kamen »ni avtohton kamen« in da »ni ustrezen […] karakteristike (tehnične lastnosti)«, posledično pa gre ugotoviti, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz razloga, ker ponujen kamen ne bi bil avtohton kamen, kot tudi ne iz razloga, ker ponujen kamen ne bi imel ustreznih tehničnih lastnosti. Upoštevaje navedeno se za presojo naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagateljeve ponudbe kot pravno nerelevante izkažejo navedbe vlagatelja, vezane na avtohtonost in tehnične lastnosti ponujenega kamna, zato jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala, z njimi povezan dokazni predlog (tj. vpogled v listinsko dokumentacijo, priloženo zahtevku za revizijo) pa je zavrnila kot nepotreben.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija, upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago, presojala, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ponujen kamen za tlakovanje, to je granit Jablanica (da je vlagatelj ponudil granit Jablanica, med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo), ni ustreznega izgleda.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.

Naročnik tehnične specifikacije oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, ki v šestem odstavku določa, da če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredno«.

Če naročnik oblikuje tehnične specifikacije ob upoštevanju šestega odstavka 68. člena ZJN-3 in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede referenčni izdelek s pripisom »ali enakovredno«, mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno opredeliti tehnične lastnosti, na podlagi katerih bo presojal enakovrednost izdelkov oz. jasno opredeliti, katere lastnosti referenčnega izdelka mora izpolnjevati ponujeni izdelek. Naročnik je namreč v postopku javnega naročanja dolžan gospodarske subjekte obravnavati enako, brez diskriminacije in pregledno. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so zahteve, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določene, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale merila, ki veljajo za zadevno naročilo. S tem, ko naročnik vnaprej jasno opredeli tehnične lastnosti, na podlagi katerih bo presojal enakovrednost izdelkov, ponudnike vnaprej seznani s svojimi zahtevami in okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Določitev predmeta pa je tudi sicer ena izmed ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične specifikacije so namreč nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb ter hkrati predstavljajo izhodišče za presojo, ali je ponudnik ponudil predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Predmet zadevnega javnega naročila je revitalizacija dvorišča dvorca Bukovje, ki zajema izvedbo GOI del, med drugim tlakovanje dvorišča in prireditvenega prostora. Naročnik je predmet javnega naročila podrobneje opredelil v poglavju »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je povzel Tehnično poročilo, ki so ga sestavili projektanti. V tehničnih specifikacijah (oz. v Tehničnem poročilu) je predvidno tlakovanje prostora pred objektom »z granitnimi kockami v kombinaciji z naravnim kamnom (večje formatne kamnite plošče, vse pohorski tonalit)« in tlakovanje prenovljenega odra in stopnišč »z enakim naravnim kamnom (pohorski tonalit). Barva platoja bo poenotena: barva naravnega kamna (siva, kamen rezan, žgan)«. Osrednji plato dvorišča in prireditveni prostor sta predvidena »v naravnem kamnu (pohorski tonalit, rezan, žgan)«. Predvidena je »enotna uporaba materiala (pohorski tonalit) v dveh izvedbah: granitne kocke in kamnite plošče«, pri tlakovanju dvoriščnega prostora so predvideni avtohtoni materiali, in sicer »granitne kocke 8x8x8cm so rezane, zgornje površine žgane ( oz. peskane)« in »naravni kamen, pohorski tonalit, rezan, žgan (oz. peskan), 50x50x8cm«.

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi excelov dokument »Projektantski popis gradbeno obrtniških in instalacijskih del s količinami« (v nadaljevanju: popis del), ki po vsebini predstavlja popis del, v katerem je naročnik navedel:
»posamezni materiali, ki so v popisu navedeni z imenom ali tipom so za ponudnika obvezni v smislu, da vgradi material istih ali boljših karakteristik! Za vse materiale, ki imajo naveden točno določen tip velja, da lahko ponudnik nudi »enakovredno«, vendar mora ponudnik, ki ponuja druge artikle, material in opremo izpolniti navedene kriterije, parametre in lastnosti, ki se v posamezni postavki ali splošni opombi od določenega artikla, opreme ali materiala zahtevajo in če jih predhodno pisno potrdi investitor!«

Naročnik je v postavki 06.01 popisa del navedel:
»Izdelava, dobava in polaganje finalnega tlaka, izdelanega iz naravnega kamna (kot npr. granit – Pohorski Tonalit ali enakovredno), rezan, žgan. Kamen dimenzij 50/50 cm, debeline 4 cm, […]«.

Smiselno enako je naročnik opisal postavke od 06.02 do 06.05 popisa del, le dimenzije kamna so različne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je, četudi bi bilo mogoče Tehnično poročilo razumeti na način, da je za tlakovanje zahtevan izključno pohorski tonalit, iz popisa del razvidno, da naročnik, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, za izvedbo tlakovanja ni zahteval izključno pohorskega tonalita. Iz popisa del je razvidno, da je naročnik zahteval, da ponudniki za izvedbo tlakovanja ponudijo »naravni kamen«, pri čemer je primeroma navedel vrsto naravnega kamna, ki ga šteje za ustreznega, in sicer je naročnik kot referenčni izdelek opredelil granit – pohorski tonalit. Ponudniki so tako lahko ponudili bodisi referenčni izdelek (tj. granit – pohorski tonalit) bodisi naravni kamen, ki je enakovreden granitu – pohorskemu tonalitu. Ob tem je naročnik predvidel, da bo enakovrednost ponujenega naravnega kamna referenčnemu (naravnemu) kamnu presojal glede na kriterije, parametre in lastnosti, ki se zahtevani v posamezni postavki ali splošni opombi.

Kot že pojasnjeno, naročnik je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker kamen za tlakovanje, ki ga je ponudil vlagatelj (tj. granit Jablanica), ni ustreznega izgleda. Naročnik sicer v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni navedel, zakaj po njegovi oceni ponujeni granit proizvajalca Jablanica v Bosni ni ustreznega izgleda oz. v čem se izraža njegov neustrezni izgled (npr. barva, sijaj, žilne strukture…), vendar pa gre kot ključno ugotoviti, da naročnik v popisu del ni določil nobene lastnosti, vezane na izgled zahtevanega naravnega kamna. Naročnik je namreč v popisu del zahteval zgolj, da je ponujeni naravni kamen žgan in rezan ter ustreznih velikosti.

To v obravnavanem primeru pomeni, da enakovrednosti ponujenega kamna z referenčnim naravnim kamnom ni dopustno presojati upoštevajoč njegov izgled. Da bi bilo mogoče enakovrednost ponujenega kamna z referenčnim naravnim kamnom presojati upoštevajoč njegov izgled, bi moral naročnik vnaprej jasno, natančno in nedvoumno zahtevati enakovrednost glede izgleda oz. določiti lastnosti (npr. barva, sijaj, žilne strukture…), na podlagi katerih bo presojal enakovrednost izgleda. Takšnih lastnosti naročnik, kot že navedeno, v popisu del ni določil. Ob tem gre dodati, da kot jasnih, natančnih in nedvoumnih (tehničnih) zahtev ni mogoče šteti lastnosti izdelkov, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe referenčnega izdelka. Zato četudi bi imel referenčni naravni kamen (granit – pohorskih tonalit) izključno zanj značilen izgled, to ne more biti relevantno pri presoji enakovrednosti ponujenega naravnega kamna z referenčnim kamnom, ker naročnik gospodarskih subjektov ni vnaprej seznanil, da bo enakovrednost ponujenega kamna z referenčnim kamnom presojal glede na izgled. Ker po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 67. člena ZJN-3), skladnosti ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami oz. dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni dopustno presojati glede na zahteve, ki jih naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej določil. Naročnik je namreč pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, kar je odraz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil.

Upoštevaje, da je naročnik določil, da mora izdelek, ki ni referenčen, izpolnjevati kriterije, parametre in lastnosti, ki so zahtevani v posamezni postavki ali splošni opombi, in upoštevaje, da naročnik v popisu del ni določil »kriterijev, parametrov in lastnosti«, vezanih na izgled zahtevanega kamna, naročnik nima podlage za zaključek, da kamen, ki ga je za tlakovanje ponudil vlagatelj, ni enakovreden primeroma navedenemu kamnu (granitu – pohorskemu tonalitu) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično gre ugotoviti, da naročnik glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni imel podlage za zaključek, da vlagateljeva ponudba zaradi izgleda ponujenega kamna ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Razlogi, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev zavrnitve vlagateljeve ponudbe, pomenijo določanje vsebine tehničnih zahtev po poteku roka za predložitev ponudb, kar je v nasprotju drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, kar hkrati tudi pomeni presojo dopustnosti ponudbe in odločanje o njeni izbiri na podlagi zahtev, ki niso bile znane vnaprej (kršitev 6. člena ZJN-3 v zvezi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3).

V zvezi z vlagateljevim »mnenjem«, da naročnik z izpodbijano odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb ravna »koruptivno« in »da obstaja koruptivna navezava med določenimi osebami, ki odločajo na občini Dravograd ali projektantom ali ZVKD in podjetjem Mineral«, gre pojasniti, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik (prim. drugi odstavek 15. člena ZVPVPJN), zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati (domnevno) naročnikovo kršitev 91. člena ZJN-3. Tudi sicer pa vlagateljevo mnenje »o koruptivni navezavi« temelji na predpostavki, da naročnik za izvedbo tlakovanja zahteva izključno granit – pohorski tonalit (ki ga je po navedbah vlagatelja možno pridobiti le v kamnolomu, s katerim razpolaga družba Mineral), kar pa, kot že pojasnjeno, ne drži. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da ni presojala, ali bi bila takšna hipotetična zahteva naročnika skladna z ZJN-3, saj to za rešitev konkretnega spora ni relevantno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo iz razloga, ker ponujeni granit Jablanica ni ustreznega izgleda, označil za nedopustno in jo posledično zavrnil, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-0009/2024-21-3 z dne 28. 5. 2024.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil za nadaljevanje postopka s sprejemom odločitve o oddaji naročila, mora vlagateljevo ponudbo pregledati ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter ob upoštevanju, da mora dopustnost ponudb ugotavljati v mejah lastnosti izdelkov, ki jih je določil v popisu del. Če bo naročnik ugotovil, da mu vsebina obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede na ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ne omogoča pridobitve predmeta, ki bi mu omogočal uresničiti namen, zaradi katerega izvaja predmetni postopek javnega naročanja, ima možnost, da iz razlogov na svoji strani zavrne vse prejete ponudbe, pri čemer mora izpolniti zahteve, opredeljene v petem odstavku 90. člena in drugih določbah ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran