018-056/2024 Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Igorja Luzarja in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja v objektih MO in SV«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj XEON, trgovina in storitve d.o.o., Voglje, Krakovska ulica 16, Šenčur, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica dr. Urška Kežmah, Partizanska cesta 16, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 6. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja v postopku s pogajanji po predhodni objavi na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12 s sprem., v nadaljevanju: ZJNPOV). Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 15. 2. 2024 pod št. objave JN000841/2024-EUe18/01 in istega dne tudi v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 96826-2024.

Naročnik je 22. 4. 2024 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 373/2023 – ON – PSPS« z dne 19. 4. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je za ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilih prvouvrščena, ugotovil, da ne ustreza tehničnih zahtevam, zato jo je izločil iz nadaljnje obravnave. Za ponudbo ponudnika VTZ d.o.o., Koprska ulica 96, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je bila glede na merila drugouvrščena, je naročnik ugotovil, da izpolnjuje vse tehnične in formalne zahteve, zato ga je pozval k pogajanjem glede cene; ker je bila končna ponudba tudi cenovno sprejemljiva in posledično popolna, mu je oddal predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je 3. 5. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Uvodoma navaja, da o (ne)dopustnosti njegove ponudbe še ni bilo pravnomočno odločeno, šele po poteku roka za uveljavljanje pravnega varstva zoper zadnjo odločitev naročnika pa bo mogoče govoriti o pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in s tem odločitve o dopustnosti prejetih ponudb. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna in da je naročnik z odgovori na vprašanja, objavljenimi na Portalu javnih naročil po poteku roka za postavitev vprašanja, bistveno spreminjal razpisne zahteve na način, da pogoj tehnične sposobnosti izpolnjuje le eno podjetje v Evropi, s čimer je nedovoljeno omejil konkurenco. Dalje citira naročnikovo spremenjeno zahtevo (glede zagotavljanja najmanj petih strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov) in v tej zvezi navaja, da sam izpolnjuje naročnikove zahteve, saj ima zaposlenega varnostnega tehnika, ki je opravil vsa zahtevana izobraževanja.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz več razlogov. Najprej navaja, da je izbrani ponudnik predložil licenco za izvajanje varnostnih sistemov (kar je bila ena od naročnikovih zahtev), ki pa bi jo moral vrniti Ministrstvu za notranje zadeve, saj ne izpolnjuje predpisanih pogojev za posedovanje licence. Izbrani ponudnik namreč na dan oddaje ponudbe ni imel zaposlenega varnostnega managerja (ker naj bi 1. 12. 2023 dosedanjemu varnostnemu managerju prenehalo delovno razmerje pri izbranem ponudniku). Ob tem se vlagatelj sklicuje na odgovor Ministrstva za notranje zadeve, iz katerega med drugim izhaja, da mora imetnik licence »ves čas opravljanja zasebnega varovanja izpolnjevati vse zahtevane pogoje, kamor sodi tudi zaposlitev varnostnega managerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom«, v nasprotnem primeru pa mora »takoj prenehati z opravljanjem zasebnega varovanja in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organi vrniti certifikat o licenci«. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik že pet mesecev ne izpolnjuje zakonskih pogojev in bi moral vrniti licenco, o čemer je bil obveščen tudi Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.

V povezavi s predhodnim očitkom vlagatelj naročniku iz razloga, ker izbrani ponudnik trenutno opravlja storitve brez veljavne licence, očita, da predložena referenca za dela, ki jih izbrani ponudnik opravlja za naročnika, ne bi smela biti upoštevna.

Dalje vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja kadrovske usposobljenosti, skladno s katerim so morali ponudniki predložiti certifikat o usposobljenosti varnostnih tehnikov za servisiranje varnostne opreme in naprav, ki so predmet razpisne dokumentacije, potrjen s strani posameznih proizvajalcev (navedenih v Prilogi 10). V tej zvezi najprej izpostavlja naročnikovo zahtevo glede proizvajalca Texecom in zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje, ker je v ponudbi predložil potrdila o šolanju za program »Texecom Experience Training Module«. Na podlagi predloženih opisov programov, ki se naj ne bi prekrivali, vlagatelj zatrjuje, da pri slednjem ne gre za šolanje, ki ga je zahteval naročnik. Dalje vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve glede proizvajalca Avigilon Corporation, saj je predložil certifikat »Avigilon Unity Video 8 Certification«, pri katerem gre za opremo, ki je naročnik nima nameščene, zato varnostni tehniki izbranega ponudnika nimajo želenega znanja (temveč le znanja, ki ga bodo šele potrebovali, če se bo obstoječa oprema naročnika zamenjala z novo). Vlagatelj izbranemu ponudniku očita tudi neusposobljenost kadra glede opreme proizvajalca Southwest Microwave iz razloga, ker je izbrani ponudnik predložil le potrdilo za izobraževanje »Intrepid Micropoint II«, ki naj bi bil le eden od elementov izobraževanja »INTREPID Series II«.

V posledici navedenega vlagatelj zaključuje, da pogoja glede zahtevanih šolanj ne izpolnjujejo vsi v ponudbi izbranega ponudnika prijavljeni varnostni tehniki, saj imata le dva (od sedmih prijavljenih) opravljena vsa šolanja, pri čemer vsi kadri niti ne opravljajo del in nalog, ki se zahtevajo za varnostnega tehnika. Navaja, da so le trije varnostni tehniki izbranega ponudnika opravili vsa izobraževanja in tudi ta niso skladna z naročnikovimi zahtevami, samo en varnostni tehnik pa ima vsa potrebna izobraževanja, ki pa še vedno niso v skladu z naročnikovimi zahtevami (predmetne navedbe vlagatelj ponazarja tudi s priloženim lastnim grafičnim prikazom kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika).

Vlagatelju se zbuja tudi sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja, saj je izbrani ponudnik za osebo D. D. predložil izjavo, da je varnostni tehnik, po informacijah vlagatelja pa ta oseba nima ustrezne izobrazbe in nacionalne poklicne kvalifikacije. Glede na vsa navedena ravnanja izbranega ponudnika vlagatelj predlaga, da se preverijo tudi ostali predloženi certifikati, saj obstaja utemeljen sum, da so certifikati za Keri Systems ponarejeni. Nenazadnje vlagatelj izbranemu ponudniku očita tudi podajo lažne krovne izjave (Priloga 3), saj naj ta v več delih ne bila resnična.

Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel njegovo izjasnitev z dne 6. 5. 2024. Izbrani ponudnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana, uvodoma izpostavlja dvom v izpolnjevanje procesnih predpostavk (glede podpisa zahtevka za revizijo, plačila takse in vlagateljeve aktivne legitimacije), dalje pa prereka vse navedbe vlagatelja ter jih označi kot neresnične in nedokazane. Izbrani ponudnik je 6. 5. 2024 posredoval še vlogo, v kateri kot dokaz, da mora biti zahtevek za revizijo lastnoročno podpisan in žigosan, prilaga stališče Ministrstva za pravosodje.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-215/2024-7 z dne 20. 5. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov. Uvodoma pojasnjuje, da je pri podajanju odgovorov na vlagateljeve očitke vključil tudi navedbe izbranega ponudnika, ki jih je ta podal v svoji izjasnitvi.

Naročnik najprej označi kot brezpredmetno navedbo vlagatelja o nepravnomočnosti odločitve glede dopustnosti njegove ponudbe, saj je to glede na potek predrevizijskega postopka povsem jasno. Dalje navaja, da vlagatelj z očitkom, da je naročnik z zadnjim odgovorom na vprašanje spremenil razpisne pogoje, z ničemer ni dokazal, da je odločitev o izključitvi vlagateljeve ponudbe zmotna in v nasprotju s prakso Državne revizijske komisije. Ob tem naročnik vseeno pojasnjuje, da je zaradi nejasnosti prvotne zahteve, ki bi lahko pomenila neenakopravno obravnavo ponudnikov, s spremembo tehničnih pogojev odpravil dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji (pod točko 4.3 poglavja »4. Tehnični pogoji«), pri čemer je predmetni odgovor na Portalu javnih naročil podal deset dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagateljevo navedbo, da je na predmetno spremembo razpisne dokumentacije vplival izbrani ponudnik, naročnik označi kot pavšalno in neutemeljeno (ker vlagatelj za svoje sklepanje ni predložil nobenih dokazil), očitek vlagatelja, da sam izpolnjuje zahteve (saj ima zaposlenega varnostnega tehnika, ki ima opravljena vsa zahtevana izobraževanj) pa označi kot neutemeljen in nedokazan. Ob tem opozarja še na določbe 25. člena ZPVPJN, skladno s katerimi bi lahko vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, v kolikor je menil, da so te nezakonite.

V zvezi z očitki, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, naročnik najprej poudarja, da je bila že v ponudbi izbranega ponudnika predložena fotokopija veljavne licence za izvajanje varnostnih sistemov. Ker pa je vlagatelj ob vloženi zahtevi za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika izpostavil domnevno neizpolnjevanje pogojev za posedovanje licence tehničnega varovanja na dan oddaje ponudbe, je naročnik takoj po prejemu vlagateljevega opozorila zaprosil pristojni organ, Ministrstvo za notranje zadeve, za informacijo o veljavni licenci izbranega ponudnika. Naročnik je prejel odgovor, ki je potrdil veljavnost licence na dan oddaje ponudbe, tj. 21. 3. 2024. V odgovoru je bil naročnik tudi obveščen, da je pristojni organ prejel anonimno prijavo zoper izbranega ponudnika o neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je bila odstopljena Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve, zato je navedeni organ zaprosil še za posredovanje njihovih ugotovitev. Prejel je odgovor, da je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da ima izbrani ponudnik veljavno licenco za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in veljavno licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja ter da na dan 7. 5. 2024 izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje obeh licenc. Vsled navedenemu naročnik predmetne navedba vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

V zvezi z vlagateljevim očitkom o neustreznosti predložene reference izbranega ponudnika (zaradi domnevno neveljavne licence) naročnik ponavlja, da je bil izbrani ponudnik ob oddaji ponudbe imetnik veljavne licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Ker vlagatelj nasprotnega ni dokazal, prav tako pa tudi ni dokazal, da izbrani ponudnik v obdobju izvajanja reference morebiti ni posedoval licence, vlagateljeve očitke tudi v tem delu zavrača kot neutemeljene.

Dalje naročnik glede predloženih potrdil o šolanju proizvajalca Texecom odgovarja, da je izobraževanje »Texecom Experience Training Module« (»Level 3«) najvišja stopnja izobraževanja, ki ga ne moreš opravljati, če nimaš osvojene osnovne in dodatne funkcije, ki ju pokrivata izobraževanji stopnje 1 in 2 (»Level 1« in »Level 2«), zato je predvidevanje vlagatelja o neprekrivanju izobraževanja napačno, pridobljeni certifikat izbranega ponudnika pa izkazuje usposobljenost tehnikov za vgradnjo in vzdrževanje opreme Texecom Premier Elite. Glede ustreznosti predloženih potrdil o šolanju za proizvajalca Avigilon naročnik povzema pojasnilo izbranega ponudnika, da izobraževanje za »Avigilon Unity Video 8« predstavlja posodobljeno verzijo in zajema vse funkcije starejših programov »Avigilon Control Center«. Naročnik upoštevaje navedeno ugotavlja, da je predloženi certifikat izbranega ponudnika ustrezen, saj vključuje tudi predhodno različico, ki jo je zahtevala razpisna dokumentacija. Glede ustreznosti predloženih potrdil o šolanju proizvajalca Southwest Microwave naročnik potrjuje ustreznost predloženih potrdil o šolanju, saj je razpisna dokumentacija zahtevala šolanje »INTREPID Series II« s katerim koli programom v okviru te serije.

V zvezi z očitkom glede števila strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov v ponudbi izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da iz pogoja pod točko 4.3 razpisne dokumentacije ne izhaja, da morajo biti vsi varnostni tehniki usposobljeni za vse proizvajalce varnostne opreme in naprav (navedenih v Prilogi 10). Izbrani ponudnik je zagotovil sedem varnostnih tehnikov, iz predloženih certifikatov o usposobljenosti za servisiranje varnostne opreme in naprav pa je razvidno, da od vsakega proizvajalca zagotavlja najmanj pet strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov, kar je razvidno tudi iz grafičnega prikaza kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika, ki ga je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj.

V zaključku naročnik podaja še odgovor izbranega ponudnika glede vlagateljevega očitka o neustrezni izobrazbi varnostnega tehnika. Izbrani ponudnik očitek zavrača in poudarja, da nobeden od predloženih certifikatov ni ponarejen niti ni podal lažne izjave, vlagateljeve očitke pa označi kot žaljive. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo svojih navedb ni konkretiziral in dokazal (vlagatelj ni predložil nobenih dokazil), posledično pa tudi ni mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik podal lažno izjavo s podpisom krovne izjave iz Priloge 3.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 20. 5. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku. Istega dne je Državni revizijski komisiji posredoval tudi »Predlog za izdajo sklepa« št. 430-531/2023-24, s katerim je predlagal, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 22. 5. 2024 opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah glede razpisnih pogojev in spremembi le-teh, glede veljavnosti licence izbranega ponudnika pa izpostavlja, da s strani naročnika pridobljeni odgovor Ministrstva za notranje zadeve (iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik na dan 7. 5. 2024 izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje obeh licenc) ne odgovarja na navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe ni izpolnjeval predpisanih pogojev, prav tako pa iz njega ne izhaja, da je v času od 1. 12. 2023 do 21. 3. 2024 imel zaposlenega varnostnega managerja za polni delovni čas. Ob tem poudarja, da zgolj izjava izbranega ponudnika ne more izkazati njegove kadrovske usposobljenosti in da je očitno, da izbrani ponudnik ni predložil originalnih potrdil, že vizualni pregled pa vzbuja sum, da gre za prirejene dokumente, zato naročnik ne bi smel zaupati izjavi izbranega ponudnika, temveč bi moral opraviti preverbe (npr. pri izvajalcu šolanj). Nadalje v zvezi z izpolnjevanjem zahtev o izobraževanjih varnostnih tehnikov izpostavlja, da niso točne naročnikove navedbe, da je »Texecom Experience Training Module« najvišja stopnja izobraževanja, ki je ne moreš opravljati, če nimaš osvojene osnove in dodatne funkcije, ki ju pokrivata izobraževanji stopnje 1 in 2. Ti dve stopnji namreč nista povezani s šolanjem, ki se izvaja v stopnji 3, je pa slednja nadgradnja stopnje 2. Navedeno pomeni, da je možna samostojna prijava na stopnjo 3, brez da bi bili predhodno opravljeni stopnji 1 in 2. Prav tako kot netočne označi navedbe naročnika glede izobraževanja proizvajalca Avigilon, saj izobraževalni program »Avigilon Unity Video 8« ne pokriva vseh zahtev, ki jih ima »Avigilon Control Center« in jih dejansko zahteva naročnik. Vlagatelj se ob tem sklicuje na primerjalno tabelo, ki naj bi jo že predložil. Za netočne označi tudi navedbe naročnika glede šolanja »INTREPID Series II«, saj ne drži, da je razpisna dokumentacija zahtevala kateri koli program v okviru te serije, ob tem pa predlaga tudi poizvedbe pri izvajalcih izobraževanj.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-056/2024-8 z dne 29. 5. 2024 odločila, da se predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne ugodi.

Skladno z 31. členom ZPVPJN je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in preverila obstoj procesnih predpostavk.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da tako vlagatelj kot izbrani ponudnik v svojih vlogah uporabljata izraz »dopustna ponudba« (oziroma izpeljanke te besedne zveze). Pojasniti gre, da navedeni termin izhaja iz določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.), predmetni postopek oddaje javnega naročila pa se ne izvaja po tem zakonu, temveč po ZJNPOV, ki ima drugačno terminologijo. Skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJNPOV mora naročnik v postopku oddaje naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 74. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 31. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, je navedeno s ponudbo vlagatelja v obravnavanem postopku storil tudi naročnik ter v nadaljevanju opravil pogajanja zgolj z izbranim ponudnikom, za ponudbo katerega je ugotovil, da je popolna in mu je zaradi tega tudi oddal javno naročilo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (37. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Formalno nepopolna je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (31. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Nesprejemljiva ponudba je ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu (35. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Nepravilna ponudba je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali katere ponudbena cena je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 32. do 38. člena ZJNPV (33. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (34. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV).

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi pri povzemanju navedb strank) uporabljala terminologijo, kot izhaja iz ZJNPOV.

Državna revizijska komisija je v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo najprej ugotovila, da tako zahtevek za revizijo kot tudi opredelitev do navedb naročnika nista podpisana (kar izpostavlja tudi izbrani ponudnik). Zato je vlagatelja, upoštevaje tretji odstavek 105. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 13. členom ZPVPJN, pozvala k predložitvi podpisanih vlog. Po dopolnitvi vlog, ki ju je vlagatelj posredoval 5. 6. 2024, je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevek za revizijo in opredelitev do navedb naročnika ustrezno podpisana.

Skladno s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo (med drugim) vsebovati tudi potrdilo o plačilu takse. Kljub temu, da izbrani ponudnik navaja, da potrdilo o plačilu takse zahtevku za revizijo ni bilo predloženo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevku za revizijo predložil potrdilo banke z dne 29. 4. 2024 o plačilu takse v ustrezni višini, pri čemer je bil na njem naveden status plačila »v obdelavi«. Državna revizijska komisija je pri reševanju zadeve vseeno upoštevala predmetno dokazilo, saj je iz vpogleda v evidenco plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet) razvidno, da je bilo plačilo takse izvršeno 29. 4. 2024 (tj. še pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ki je bil vložen 3. 5. 2024), posledično pa je izpolnjena procesna predpostavka iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN.

Glede na dvom, ki ga je izrazil izbrani ponudnik, ter glede na to, da aktivna legitimacija predstavlja enega izmed procesnih pogojev za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo (prim. prvi odstavek 26. člena in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija preverila še, ali vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo.

V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V obravnavani zadevi ni sporno, da gre vlagatelju priznati interes za dodelitev javnega naročila (prvi izmed dveh kumulativno zahtevanih elementov za priznanje aktivne legitimacije), o obstoju slednjega pa ne dvomi niti Državna revizijska komisija, saj je vlagatelj pravočasno predložil ponudbo (gl. prvo poved drugega odstavka 14. člena ZPVPJN).

V zvezi z možnostjo nastanka škode (drugi element za priznanje aktivne legitimacije) gre pojasniti, da mora obstajati vsaj hipotetična vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami naročnika in prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikovih kršitev. Tako zadošča, da imajo kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, za posledico vsaj verjeten nastanek škode (ki se kaže kot posledica nezakonitega onemogočanja pri pridobitvi konkretnega javnega naročila), kar je v danem primeru po oceni Državne revizijske komisije izpolnjeno. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, prav tako pa utemeljuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna (iz več razlogov). Ne drži zatrjevanje izbranega ponudnika, da mora vlagatelj za obstoj aktivne legitimacije ne samo zatrjevati, ampak tudi dokazati popolnost svoje ponudbe. Aktivna legitimacija je namreč ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo, v okviru katerega se bo šele ugotovilo, ali so vlagateljevi očitki utemeljeni ali ne.

Vlagatelj pa ima v danem primeru (četudi mu v tem postopku ne uspe izkazati popolnosti svoje ponudbe) podano aktivno legitimacijo tudi za izpodbijanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Skladno z novim stališčem Državne revizijske komisije (sprejetim na 3. občni seji v letu 2021) namreč velja, da je v položaju, ko je naročnik kot edino izmed prejetih ponudb kot dopustno ponudbo (oziroma v konkretnem primeru popolno ponudbo) štel ponudbo izbranega ponudnika ter sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, vlagateljevo ponudbo pa zavrnil (oziroma v konkretnem primeru izločil) na podlagi ugotovitve, da ni dopustna (popolna), treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Vlagatelj, čigar ponudbo je naročnik zavrnil (izločil), je tako v zahtevku za revizijo upravičen uveljavljati vse domnevne naročnikove kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, vključno s tistimi, ki niso povezane z nepravilnostmi, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena (izločena).

Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v obravnavani zadevi kot edino popolno štel (zgolj) ponudbo izbranega ponudnika, kateremu je z izpodbijano odločitvijo javno naročilo tudi oddal, vlagateljevo ponudbo pa je izločil, gre ugotoviti, da je v konkretnem primeru podan položaj, o katerem je Državna revizijska komisija zavzela stališče na 3. občni seji iz leta 2021, posledično pa gre vlagatelju priznati aktivno legitimacijo (tudi) za uveljavljanje naročnikovih kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, vključno s tistimi, ki niso povezane z nepravilnostmi, zaradi katerih je bila izločena njegova ponudba.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da gre vlagatelju priznati aktivno legitimacijo za vsebinsko presojo očitanih kršitev (tako glede njegove ponudbe kot glede ponudbe izbranega ponudnika) in da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


1. Glede vlagateljeve ponudbe

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da o popolnosti njegove ponudbe še ni bilo pravnomočno odločeno, Državna revizijska komisija uvodoma pritrjuje naročniku in izbranemu ponudniku, da je navedeno, upoštevajoč vloženi zahtevek za revizijo, jasno in med strankami tudi nesporno. Ob tem gre še ugotoviti, da ni razumljivo vlagateljevo sklicevanje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-182/2020 in 018-183/2020, saj je šlo v izpostavljenih zadevah za povsem drugačno dejansko stanje, na podlagi katerega se je ugotavljal trenutek pravnomočnosti naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti (ker je bila prva odločitev o priznanju sposobnosti razveljavljena in je nato naročnik prijavo tega kandidata ponovno pregledal).

Dalje Državna revizijska komisija, upoštevajoč revizijske navedbe, pojasnjuje, da je pri odločanju o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila (ki je predmet presoje v konkretnem postopku pravnega varstva) treba upoštevati procesno pravilo iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN. To določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Izpostavljena določba tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, določba pa tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev o oddaji naročila zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

Glede na navedeno se je treba strinjati z naročnikom, da je vlagatelj z revizijskimi navedbami o domnevno nezakoniti zahtevi, ki se nanaša na zahtevano število strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov (ki jo je naročnik spremenil z odgovorom na Portalu javnih naročil, objavljenim 13. 3. 2024 ob 10.48) v smislu določil ZPVPJN formalno prepozen, saj se le-te nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije. Če je vlagatelj menil, da je naročnik s spremenjeno zahtevo nezakonito omejil konkurenco, bi lahko zoper to določbo razpisne dokumentacije vložil zahtevek za revizijo, ki bi ga moral vložiti v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.

Ker je vlagatelj v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (tj. po poteku roka za oddajo ponudb in ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila) prekludiran v možnosti izpodbijanja določb razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija predmetnih revizijskih navedb v smislu presoje o zakonitosti določb razpisne dokumentacije ni mogla vsebinsko obravnavati.

V kolikor pa gre navedbe vlagatelja v okviru tega očitka razumeti v smeri, da je naročnik kršil zakon, ko je po preteku roka za postavljanje vprašanj z objavljenim odgovorom na Portalu javnih naročil spremenil zahteve razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJNPOV glede postavljanja vprašanj ne vsebuje posebnih določb in tako npr. ne določa minimalnega roka, ki ga naročnik lahko določi za postavljanje vprašanj, kdaj, v kakšnih okoliščinah in kolikokrat (in če sploh) ga je naročnik dolžan podaljševati, v kolikšnem času, na kakšen način in kako pogosto bo odgovarjal na vprašanja ipd., zato je vse navedeno odvisno od posameznega naročnika. Posledica naročnikovega ravnanja, da v primeru, ko objavi dodatno informacijo ali odgovor na Portalu javnih naročil, ne podaljša tudi roka za postavljanje vprašanj in mu potencialni ponudniki ne morejo več zastavljati dodatnih vprašanj oziroma ga opozoriti na domnevne kršitve, je (zgolj) ta, da lahko vlagatelj brez omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN uveljavlja pravno varstvo tudi zoper z odgovori (ali z objavo popravka) spremenjene določbe razpisne dokumentacije (v konkretnem primeru tudi v smislu nezakonitosti spremenjene zahteve glede števila strokovno usposobljenih kadrov).

ZJNPOV v zvezi s postavljanjem vprašanj naročniku zgolj nalaga, da v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo na Portalu javnih naročil posreduje pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo (prvi odstavek 65. člena ZJNPOV), in da podaljša rok za prejem ponudb, če iz kakršnega koli razloga v roku, določenem v tem zakonu, ne posreduje dodatnih informacij, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval (prim. 45. člen ZJNPOV).

V obravnavanem primeru je naročnik odgovor na sporno vprašanje (s katerim je spremenil določbe razpisne dokumentacije) na Portalu javnih naročil objavil 13. 3. 2024, na podlagi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik odgovor podal več kot šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb (za katerega je določil 22. 3. 2024). Posledično se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da mu v zvezi z odgovarjanjem na zastavljeno vprašanje ni mogoče očitati kršitve ZJNPOV.

Državna revizijska komisija v zaključku ugotavlja, da vlagatelj popolnost svoje ponudbe utemeljuje zgolj z zatrjevanjem o izpolnjevanju pogojev, ki so bili zahtevani v prvotnih določbah razpisne dokumentacije (tj. da zaposleni varnostni tehnik v celoti izpolnjuje zahtevana izobraževanja), pri čemer je bila predmetna zahteva (kot že navedeno) z odgovorom na Portalu javnih naročil spremenjena na način, da je naročnik zahteval priglasitev najmanj pet zaposlenih varnostnih tehnikov (in torej ne zgolj enega).

Upoštevajoč navedeno in predhodno pojasnjeno dejstvo, da je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva prekludiran za izpodbijanje določb razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik nezakonito izločil njegovo ponudbo in ga posledično ni povabil k pogajanjem.


2. Glede ponudbe izbranega ponudnika

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov ni popolna in v zvezi s tem naročniku očita, da kljub opozorilom le-te ni preveril oziroma od izbranega ponudnika ni zahteval pojasnil, čeprav bi to moral storiti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala posamezne navedbe, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje v okviru očitka o neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika.


2.1 Glede licence

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju »4. Tehnični pogoji« v točki 4.2 podal naslednjo zahtevo, za katero vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje:

»Ponudnik mora imeti licenco za izvajanje varnostnih sistemov, ki je predmet naročila, skladno s 35. členom Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 102/07 in 41/09), kar izkaže s predložitvijo kopije ustrezne veljavne licence za izvajanje varnostnih sistemov.«

Upoštevajoč citirano določbo razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v obravnavanem primeru za presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika relevantno, ali je imel v trenutku oddaje ponudbe veljavno licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja (v nadaljevanju: licenca).

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je le-ta predložil dokazilo, tj. fotokopijo certifikata o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja št. 2510-37/2008/3 z oktobra 2008. Kot je pojasnil sam naročnik, je zaradi dvoma, ki ga je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izpostavil vlagatelj, z dopisom z dne 24. 4. 2024 zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve za informacijo, ali je imel izbrani ponudnik na dan 21. 3. 2024 (tj. na dan oddaje ponudbe) veljavno licenco. Prejel je pritrdilni odgovor z dne 29. 4. 2024, v katerem je bil še obveščen, da je bila zoper izbranega ponudnika vložena anonimna prijava glede neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, ki je bila odstopljena v nadaljnje reševanje Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve.

Glede na to, da je naročnik v danem primeru (upoštevajoč citirano določbo razpisne dokumentacije) od ponudnikov zahteval, da morajo imeti veljavno licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpostavljenim odgovorom Ministrstva za notranje zadeve prejel ustrezno in zadostno potrditev, da je izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe razpolagal z veljavno licenco in da torej izpolnjuje zahtevo iz točke 4.2 razpisne dokumentacije.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku v zvezi izpolnjevanjem zahteve iz točke 4.2 razpisne dokumentacije ni mogoče očitati, da ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezno preveril, saj je s strani pristojnega organa, ki izdaja licence za opravljanje zasebnega varovanja (in vodi tudi seznam imetnikov licenc), prejel potrditev, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe veljavno licenco, kot jo je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.

Ob tem je treba pojasniti, da ni dolžnost naročnika, da v okviru preverjanja ponudbe oziroma zahtevanih dokazil preverja tudi morebitne kršitve izdane licence. Ne glede na navedeno je naročnik (kot izhaja iz odstopljene dokumentacije) z dopisom z dne 30. 4. 2024 zaprosil Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve za seznanitev z ugotovitvami glede (ne)izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti izbranega ponudnika. Prejel je odgovor z dne 9. 5. 2024, iz katerega izhaja, da je bil 7. 5. 2024 pri izbranem ponudniku opravljen inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da ima izbrani ponudnik veljavni licenci za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in za izvajanje sistemov tehničnega varovanja ter da na dan 7. 5. 2024 izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje obeh licenc. Vendar pa vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da predmetni odgovor pristojnega inšpektorata ne odgovarja na vprašanje, ali je izbrani ponudnik na dan oddaje izpolnjeval pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik licence. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni izpolnjeval vseh pogojev za opravljanje zasebnega varovanja (imel zaposlenega varnostnega managerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom), zaradi česar bi moral prenehati z opravljanjem dejavnosti zasebnega varovanja in pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci (in je torej v ponudbi predložil dejansko neveljavno licenco).

V zvezi s predmetnimi navedbami vlagatelja gre pojasniti, da v pristojnosti Državne revizijske komisije ni ugotavljanje morebitnih kršitev, ki so vezane na druga (pravna) področja. Državna revizijska komisija tako ni pristojna, da presoja, ali izbrani ponudnik izpolnjuje (oziroma je na dan oddaje ponudbe izpolnjeval) vse pogoje, ki jih za opravljanje zasebnega varovanja zahteva Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11), kršitve katerega izbranemu ponudniku očita vlagatelj.

Glede na pojasnjeno in upoštevajoč že navedeno ugotovitev, da je naročnik s preverbo pri pristojnem organu ustrezno preveril ponudbo izbranega ponudnika z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije (tj. da je izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe razpolagal z veljavno licenco), Državna revizijska komisija navedb vlagatelja o neizpolnjevanju pogojev izbranega ponudnika za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja (in v zvezi s tem predlaganih dokazov) ni obravnavala.

Vlagatelj v povezavi z očitkom o neveljavnosti licence izbranega ponudnika zatrjuje tudi, da v ponudbi izbranega ponudnika priglašene reference ne bi smele biti upoštevne.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija predhodno ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanaša na razpolaganje z veljavno licenco, in glede na to, da vlagatelj ni podal drugih razlogov, zaradi katerih naj reference izbranega ponudnika ne bi bile ustrezne, je Državna revizijska komisija (že iz tega razloga) vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.


2.2 Glede kadrovske usposobljenosti

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 4.3 poglavja »4. Tehnični pogoji« podal naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora predložiti certifikat o usposobljenosti varnostnih tehnikov za servisiranje varnostne opreme in naprav, ki je predmet te razpisne dokumentacije, potrjen s strani proizvajalca. Proizvajalci so navedeni na obrazcu izjave (Priloga 10).«

Za izkaz izpolnjevanja navedene zahteve je naročnik (prvotno) zahteval predložitev izjave o tehnični in kadrovski usposobljenosti (Priloga 10) in pisnih potrdil (certifikatov) proizvajalcev varnostne opreme in naprav. Naročnik je v Prilogi 10 že sam določil vsebino izjave, ki so jo morali ponudniki predložiti v ponudbo, in sicer:

»Izjavljamo, da izpolnjujemo formalne, delovne in tehnične pogoje in razpolagamo s primerno usposobljenimi ter izkušenimi kadri za servisiranje opreme in naprav, ki so predmet te razpisne dokumentacije, finančne vire in druge pripomočke, sposobnost upravljanja in zanesljivost.

Prilagamo potrjena potrdila s strani proizvajalcev o tehničnem izobraževanju varnostnih tehnikov:
- Texecom Ltd; Premier Elite,
- Notifier Italia S.r.l.; Fire Detection Systems,
- Avigilon Corporation, Gmbh; Avigilon Control Center,
- Keri Systems UK Limited; Doors.NET,
- Gunnebo AB; Gunnebo entrance control,
- Southwest Microwave Ltd; INTREPID Series II,
- SAVV Srl; Datix products.«.

V zvezi s predmetno zahtevo je naročnik na Portalu javnih naročil prejel tudi vprašanje zainteresiranega ponudnika:

»Prosimo za pojasnilo naročnika koliko usposobljenih varnostnih tehnikov s strani proizvajalca v skladu s prilogo 10 je potrebno zagotoviti za ustrezno zagotavljanje vzdrževanja sistemov tehničnega varovanja na vseh lokacijah za sklope A, B in C.«,

na katerega je 13. 3. 2024 ob 10.48 odgovoril:

»Naročnik spreminja zahtevo tehničnih pogojev v razpisni dokumentaciji, pod tč. 4.3. v III. poglavju, tako da se sedaj glasi:

Ponudnik mora zagotoviti najmanj 5 strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov za vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja na objektih MO in SV. Varnostni tehniki morajo biti zaposleni pri ponudniku. Za vsakega varnostnega tehnika mora ponudnik predložiti certifikat o usposobljenosti za servisiranje varnostne opreme in naprav, ki so predmet te razpisne dokumentacije, potrjen s strani proizvajalca. Proizvajalci so navedeni na obrazcu izjave (Priloga 10).

DOKAZILO – vloženo v razdelek »ostale priloge«:
• Izjava o tehnični in kadrovski usposobljenosti, h kateri ponudnik hkrati priloži seznam zaposlenih varnostnih tehnikov za vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja na objektih MO in SV in pisno potrdilo oz. certifikat proizvajalcev varnostne opreme in naprav – Priloga 10.«

Skladno s sedmim odstavkom 63. člena ZJNPOV se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje naročila. Informacije, ki jim jih posreduje na Portalu javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz njihove vsebine izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v njej (drugi stavek sedmega odstavka 63. člena ZJNPOV).

Upoštevajoč navedeno je naročnik s citiranim odgovorom razpisno dokumentacijo spremenil na način, da mora ponudnik zagotoviti najmanj pet strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov, pri čemer mora v ponudbi poleg že zahtevane izjave (Priloga 10) in potrdil proizvajalcev predložiti tudi seznam zaposlenih varnostnih tehnikov, ki jih zagotavlja za vzdrževanje sistema tehničnega varovanja.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta za izpolnjevanje predmetne zahteve predložil podpisano izjavo (Priloga 10), v priloženem seznamu navedel sedem zaposlenih varnostnih tehnikov ter priložil tudi potrdila o strokovnem izobraževanju vseh proizvajalcev, ki jih je v Prilogi 10 navedel naročnik.

Vlagatelj najprej kot sporno izpostavlja izpolnjevanje zahteve glede proizvajalca Texecom, v okviru katere je naročnik zahteval izobraževanje »Premier Elite«. Kot zatrjuje vlagatelj in kar med strankami ni sporno (potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika), je izbrani ponudnik za izpolnjevanje te zahteve za vseh sedem priglašenih varnostnih tehnikov predložil potrdila o tehničnem izobraževanju proizvajalca Texecom za »Level 3« (stopnjo 3). Vlagatelj s sklicevanjem na opise programov »Premier Elite« vseh treh stopenj (podanih v angleškem jeziku) zatrjuje, da zaradi tega, ker se programi teh stopenj ne prekrivajo, izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ne navaja, v kakšnem primeru bi bila po njegovi oceni predmetna zahteva izpolnjena, vendar gre na podlagi njegovih navedb, podanih v opredelitvi do navedb naročnika, razumeti, da si prizadeva, da bi moral priglašeni kader imeti opravljeno izobraževanje »Premier Elite« proizvajalca Texecom tudi za stopnji 1 in 2.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da gre (v skladu z njeno ustaljeno prakso) zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije, ter kot so jo lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Pomensko jasni jezikovni znaki namreč ne potrebujejo razlage oziroma ne morejo biti sporni, saj se mora razpisna dokumentacija primarno razlagati tako, kot se glasi, šele v primeru, če je nejasna, pa se lahko razlaga v korist ponudnikov. Kot nejasne je tako mogoče obravnavati le tiste zahteve razpisne dokumentacije, ki glede na dikcijo ali glede na kontekst objektivno gledano omogočajo več različnih razlag, zato morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika ali naročnika, ne more biti relevantna. Nasprotno ravnanje bi pomenilo nedopustno spreminjanje ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije po izteku roka za prejem ponudb, s tem pa tudi kršitev načel transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Glede na naročnikovo zahtevo, kot jo je podal v razpisni dokumentaciji (tj. »Texecom Ltd; Premier Elite«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da te zahteve ni mogoče razlagati na način, kot si prizadeva vlagatelj. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji podal (zgolj) zahtevo o izobraževanju »Premier Elite« proizvajalca Texecom, pri tem pa ni navedel stopnje zahtevanega programa (1, 2 in/ali 3). Upoštevajoč navedeno predmetne zahteve ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom na način, da je za izpolnjevanje naročnikove zahteve potrebno predložiti potrdila o izobraževanju »Premier Elite« na vseh stopnjah, temveč da je ustrezno izobraževanje »Premier Elite« katere koli stopnje (1, 2 ali 3). Posledično ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da potrdila o opravljeni stopnji 3 izobraževanja »Premier Elite« proizvajalca Texecom, kot jih je v ponudbi za priglašene kadre predložil izbrani ponudnik, ne ustrezajo naročnikovi zahtevi.

Upoštevajoč navedeno razlago naročnikove zahteve je za presojo ustreznosti spornih potrdil v ponudbi izbranega ponudnika nerelevanten opis programov izobraževanj na posamezni stopnji, ki ga prilaga vlagatelj (sicer v angleškem jeziku), kot tudi zatrjevanje vlagatelja, da stopnja 3 izobraževanja »Premier Elite« predstavlja samostojno izobraževanje, ki ni povezano z opravljanjem izobraževanja na stopnji 1 in 2. Posledično so nepotrebni tudi vsi dokazni predlogi, ki jih v zvezi s tem navaja vlagatelj, saj bi izvedba predlaganih dokazov (npr. preverba pri ponudniku izobraževanja, zaslonska slika prijave na izobraževanje, ki je tudi sicer vlagatelj ni predložil opredelitvi do navedb naročnika) služila dokazovanju trditev o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna za rešitev spornega vprašanja.

Dalje vlagatelj zatrjuje neustreznost s strani izbranega ponudnika predloženih potrdil proizvajalca Avigilon za izobraževanje »Avigilon Unity Video 8«, saj da gre za opremo, ki je naročnik (še) nima nameščene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik konkretizirano pojasnil, da je »Avigilon Control Center 7« verzija programa, ki jo je proizvajalec označil kot »legacy« in certifikatov za usposobljenost ne izdaja več, temveč da izdaja certifikat za usposobljenost za delo s posodobljeno verzijo (kljub spremembi imena, do katere je prišlo zaradi poenotenja blagovnih znamk pod okriljem Motorola Solutions). Dalje je pojasnil, da izobraževanje za »Avigilon Unity Video 8« zajema vse funkcije starejših programov Avigilon Control Center (7, 6 in 5) ter novosti, ki jih prinaša posodobljena verzija in tako izkazuje aktualno usposobljenost tehnikov za montažo in vzdrževanje sistemov proizvajalca Avigilon. Na drugi strani gre ugotoviti, da vlagatelj tem navedbam le pavšalno oporeka in zatrjuje, da šolanje »Avigilon Unity Video 8« ne pokriva vseh zahtev programa »Avigilon Control Center«, ki ga je zahteval naročnik, pri čemer se kot dokaz svojim navedbam sklicuje na primerjalno tabelo (»Avigilon Unity Video softfare comparison chart«) ki naj bi jo predhodno že predložil. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj predmetne tabele ni priložil niti zahtevku za revizijo niti opredelitvi do navedb naročnika.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v tem delu nekonkretizirane in nedokazane, zato je upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena (gl. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN) ter na podlagi slednjega revizijske navedbe vlagatelja glede neustreznosti potrdil proizvajalca Avigilon, ki jih je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, zavrnila.

Dalje vlagatelj zatrjuje tudi neustreznost s strani izbranega ponudnika predloženih potrdil o izobraževanju za opremo proizvajalca Southwest Microwave, saj naj bi bilo, glede na naročnikovo zahtevo po izobraževanju »INTREPID Series II«, treba predložiti potrdila o izobraževanju za vse programe iz te serije (in ne zgolj za enega, kot je to storil izbrani ponudnik).

Državna revizijska komisija tem navedbam vlagatelja ne more slediti. Tudi glede predmetne naročnikove zahteve (podobno kot pri zahtevi glede proizvajalca Texecom) gre namreč ugotoviti, da je naročnik podal le splošno zahtevo po izobraževanju »INTREPID Series II«, česar ni mogoče razlagati na način, kot si prizadeva vlagatelj, tj. da bi morali ponudniki predložiti potrdila o šolanju za vse programe znotraj tega izobraževanja. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je na podlagi tako zapisane zahteve treba kot ustrezno šteti predloženo potrdilo o katerem koli programu, ki se izvaja znotraj zahtevanega izobraževanja »INTREPID Series II«.

Upoštevajoč navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb lastne razpisne dokumentacije, ko je kot ustrezna štel s strani izbranega ponudnika predložena potrdila, izdana s strani proizvajalca Southwest Microwave za izobraževanje »INTREPID MicroPoint II«, ki se izvaja v okviru izobraževanj »INTREPID Series II«.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je kot ustrezna ocenil potrdila o opravljenih izobraževanjih, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, ravnal skladno z zahtevami lastne razpisne dokumentacije (določenih v točki 4.3).

V zvezi z nadaljnjim vlagateljevim očitkom o neustreznem številu strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov izbranega ponudnika Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz zahteve pod točko 4.3 razpisne dokumentacije ne izhaja, da morajo biti vsi v ponudbi priglašeni varnostni tehniki usposobljeni za vse proizvajalce opreme, temveč iz nje izhaja, da mora ponudnik za opremo vsakega proizvajalca zagotoviti najmanj pet strokovno usposobljenih varnostnih tehnikov. Tako ne drži navedba vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik, ki je v ponudbi priglasil sedem varnostnih tehnikov, za vsako zahtevano izobraževanje priložiti (vsaj) sedem certifikatov.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je priglasil sedem varnostnih tehnikov, pri čemer je od vsakega proizvajalca opreme predložil vsaj pet certifikatov. Glede na že pojasnjeno razlago razpisne dokumentacije in ob upoštevanju že ugotovljenega, da vlagatelj ni uspel izkazati, da v ponudbi izbranega ponudnika predložena potrdila o izobraževanjih niso skladna z naročnikovimi zahtevami, gre torej ugotoviti, da izbrani ponudnik izpolnjuje naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na kadrovsko usposobljenost. Ob tem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da grafični prikaz kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika, ki ga je zahtevku za revizijo predložil vlagatelj, ni mogoče šteti kot dokaz (kot to predlaga vlagatelj), temveč predstavlja del vlagateljeve trditvene podlage, saj gre zgolj za njegovo lastno oceno o (ne)izpolnjevanju naročnikovih zahtev (kot navaja tudi sam, ga prilaga zaradi lažjega razumevanja njegovih navedb).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe o lažni izjavi glede funkcije osebe D. D. (ki naj ne bi mogel biti varnostni tehnik, saj po informacijah vlagatelja nima ustrezne izobrazbe in nacionalne poklicne kvalifikacije) ter o ponarejenih certifikatih za proizvajalca Keri Systems pavšalne, nekonkretizirane in nedokazane. Vlagatelj sicer v zvezi s slednjimi v opredelitvi do navedb naročnik zatrjuje, da že vizualni pregled listin vzbuja sum, da gre za prirejene dokumente, vendar ne konkretizira dejstev, ki kažejo na to, da bi lahko bile listine lažne oziroma ponarejene. V kolikor bi šlo šteti vlagateljev predlog za preverbo teh listin kot dokazni predlog, Državna revizijska komisija (upoštevajoč pomanjkljivost pravno relevantnih navedb v trditveni podlagi vlagatelja) pojasnjuje, da z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage (v tem smislu prim. Ustavno sodišče RS, sklep št. Up-1698/08 z dne 26. 11. 2009, SI:USRS:2009:Up.1698.08, točka 8), saj dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja.

Prav tako je povsem pavšalna vlagateljeva navedba, da je izbrani ponudnik podal lažno krovno izjavo, ki jo je naročnik oblikoval v Prilogi 3. Vlagatelj namreč zgolj izpostavlja dele izjave, za katere meni, da so lažni (npr. o razpolaganju s tehnično opremo, skladiščnimi prostori, servisno mrežo in ukrepi za zagotavljanje kakovosti, o resničnosti podatkov v ponudbi, o seznanitvi z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil itd.), ne konkretizira pa, zakaj meni, da je posamezna izjava izbranega ponudnika lažna. V kolikor gre razumeti, da vlagatelj podano krovno izjavo izbranega ponudnika šteje kot lažno v povezavi z očitki o neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika, pa gre pojasniti, da vlagatelj, kot izhaja iz predhodnih ugotovitev Državne revizijske komisije, s predmetnimi očitki ni uspel, posledično pa tudi ni mogoče šteti kot lažne krovne izjave izbranega ponudnika v delih, ki se nanašajo na te očitke.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj s predmetnimi navedbami ni podal ustrezne dejstvene podlage oziroma navedel pravno relevantnih dejstev, ki bi omogočala zaključek o tem, da so dokumenti, predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, lažni oziroma ponarejeni, zato je revizijske navedbe v tem delu, upoštevajoč pravilo trditvenega in dokaznega bremena, zavrnila.

V posledici vsega navedenega, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da naročnikova ocena o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni skladna z določbami ZJNPOV in zahtevami iz razpisne dokumentacije.


3. Sklepno

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zato je njegov zahtevek za revizijo, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 6. 5. 2024, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru izjasnitev izbranega ponudnika za rešitev zadeve ni bila bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, ter da posledično priglašeni stroški niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– vlagatelju – po pooblaščencu,
– naročniku,
– izbranemu ponudniku – po pooblaščencu,
– Ministrstvu za javno upravo.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran