018-067/2024 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Igorja Luzarja in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem novih in nerabljenih multifunkcijskih naprav za tiskanje, kopiranje in skeniranje ter najem novih nerabljenih tiskalnikov za obdobje 24 mesecev« in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj TIFT, d.o.o., Kamniška ulica 41, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Maruša Perko, Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 6. 2024

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, številka 430-40/2024, NMV_3/2024/S z dne 3. 6. 2024.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži do končne odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 26. 4. 2024, pod št. objave JN002810/2024-SL1/01.

Vlagatelj je dne 29. 5. 2024 (z vlogo, datirano z dne 28. 5. 2024) vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahtevo, vezano na delovni pomnilnik zahtevanih multifunkcijskih naprav, oblikoval v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik je s sklepom, številka 430-40/2024, NMV_3/2024/S z dne 3. 6. 2024, zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega. Naročnik navaja, da je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 26. 4. 2024 in da z odgovori na vprašanja ni popravljal razpisne dokumentacije in spreminjal meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, temveč je razpisno dokumentacijo zgolj pojasnjeval in odpravil dvoumnosti. Tudi zahteve, ki jo z zahtevkom za revizijo izpodbija vlagatelj, naročnik ni spreminjal. Ker skladno z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN pojasnilo ne varuje roka za vložitev zahtevka za revizijo, je zahtevek za revizijo prepozen. Naročnik nadalje navaja, da se postavlja dvom o obstoju vlagateljeve aktivne legitimacije, ker vlagatelj ne izkazuje nastale škode oz. možnosti nastanka škode. Naročnik nadalje izpostavlja drugi odstavek 21. člena ZPVPJN in navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 45 minut pred potekom roka za predložitev ponudb, ki ga je naročnik (pred tem) že podaljšal, čeprav bi lahko vložil zahtevek za revizijo takoj, ko se je seznanil, da naročnik sporne zahteve ne bo spreminjal. Vložitev zahtevka za revizijo iz razloga, ki je bil znan že 10 dni pred potekom roka za oddajo ponudb, kaže na namen vlagatelja zavlačevati postopek oddaje javnega naročila in s tem škodovati naročniku in ponudnikom, ki so predložili ponudbe. Ker vlagatelj ponudbe ni oddal, se postavlja vprašanje njegovih koristi v tem postopku.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj z vlogo z dne 6. 6. 2024 vložil pritožbo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil dne 17. 5. 2024 in dne 21. 5. 2024 dopolnil oz. spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker že katerakoli dopolnitev ali sprememba zahtev, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN, podaljšuje rok za vložitev zahtevka za revizijo, zahtevek za revizijo ni prepozen, četudi je vložen zoper zahtevo, ki jo je naročnik zgolj pojasnil. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil prvi odstavek 60. člena ZJN-3 in storil prekršek, ker vsebinskih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni objavil v obliki obvestila o dodatnih informacijah ali popravku. Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik zahtevka za revizijo ni zavrgel iz razloga umanjkanja aktivne legitimacije, kljub temu pa dodaja, da je že v zahtevku za revizijo pojasnil, da se zaradi naročnikove zahteve ne more enakopravno potegovati za dodelitev naročila. Njegov edini interes je, da pridobi možnost oddaje ponudbe brez sporne zahteve. Noben predpis vlagatelju ne nalaga, da vloži zahtevek za revizijo nemudoma po prejemu pojasnila naročnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 6. 2024 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno naročnikovo ravnanje, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo brez vsebinske obravnave zavrgel.

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik pred vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo, v okviru katerega preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer, ali
– je bil vložen pravočasno,
– vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
– ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
– ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
– je dopusten.

Če naročnik ugotovi, da procesni pogoji iz zgoraj navedene prve, tretje, četrte ali pete alineje niso izpolnjeni, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo (prim. peti odstavek 26. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zavrgel kot prepoznega, ob tem pa je naročnik izrazil tudi pomisleke v zvezi z obstojem vlagateljeve aktivne legitimacije.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 29. 5. 2024 (kar je razvidno iz portala eRevizija). Državna revizijska komisija nadalje na podlagi vpogleda v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil ugotavlja, da je bilo na portalu javnih naročil obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 26. 4. 2024, dne 13. 5. 2024 pa še popravek. Naročnik je ponudnikom na portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, in sicer dne 8. 5. 2024, 9. 5. 2024, 17. 5. 2024 in 21. 5. 2024.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da predmetni zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 26. 4. 2024 vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil (šele) dne 29. 5. 2024, torej po izteku desetih delovnih dni ob objave obvestila o javnem naročilu. Da bi bil zahtevek za revizijo vložen v roku iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, vlagatelj v pritožbi tudi ne zatrjuje.

Vlagatelj v pritožbi zatrjuje, da je zahtevek za revizijo vložen v roku iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, tj. v roku deset delovnih dni od spremembe ali dopolnitve zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, ni spreminjal ali dopolnjeval dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč jo je zgolj pojasnjeval, medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da je naročnik z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, spremenil oz. dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik pravilno navaja, da so lahko tudi informacije, ki so objavljene na portalu javnih naročil kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, vendar le, če je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi, če je s temi informacijami le pojasnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitve Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-064/2018, 018-094/2018, 018-225/2018, 018-174/2019). Za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, se upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018, 018-208/2019, 018-010/2022, 018-113/2023).

V nadaljevanju je, glede na trditveno podlago strank, treba presoditi, ali iz vsebine informacij, objavljenih na portalu javnih naročil v relevantnem obdobju (tj. v obdobju od dne 16. 5. 2024 do vložitve zahtevka za revizijo dne 29. 5. 2024), izhaja, da je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pritrditi gre sicer naročniku, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj (glede zahteve, vezane na delovni pomnilnik zahtevanih multifunkcijskih naprav) po objavi obvestila o javnem naročilu ni spreminjal, pač pa je v tem delu dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj »pojasnjeval« (oz. vztrajal pri sporni zahtevi, glej npr. odgovor objavljen dne 17. 5. 2024). Vendar pa navedeno v obravnavani zadevi ni ključno. Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je namreč treba razbrati, da čeprav zgolj pojasnilo ne varuje roka za vložitev zahtevka za revizijo, pa lahko vlagatelj v primeru, če je naročnik spremenil ali dopolnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vloži zahtevek za revizijo v zahtevanem roku tudi zoper tisto vsebino dokumentacije, ki jo je naročnik le pojasnil (glej npr. odločitve št. 018-064/2018, 018-094/2018, 018-210/2018).

Vlagatelj v pritožbi (kot tudi v zahtevku za revizijo) izpostavlja naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil dne 21. 5. 2024 ob 11.15, ki se nanaša na zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dostopni (preko portala javnih naročil) dne 26. 4. 2024, da so storitve servisiranja »strokovno vodene in nadzorovane s strani pooblaščenega delavca izvajalca, ki mora imeti višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri«. Na vprašanje potencialnega ponudnika »katera smer izobrazbe je ustrezna za izvajanje storitev servisiranja« je naročnik odgovoril »ustrezna smer izobrazbe so tehnične višje ali visoke smeri Računalništvo in informatika«. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da naročnik v prvotni zahtevi ni opredelil izobrazbe osebe, ki bo vodila in nadzorovala storitve servisiranja, ampak je šele z izpostavljenim odgovorom opredelil in konkretiziral zahtevano izobrazbo (tj. izobrazbo smeri računalništva in informatike) osebe, ki bo vodila in nadzorovala storitve servisiranja. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpostavljenim odgovorom dopolnil zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vezano na osebo, ki bo vodila in nadzorovala storitve servisiranja

Prav tako gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 21. 5. 2024 ob 11.12, spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč v 10.2. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dostopni preko portala javnih naročil dne 26. 4. 2024, kot pogoj za sodelovanje zahteval, da ima ponudnik vsaj pet certificiranih serviserjev za tip ponujene opreme in da vsak podizvajalec izpolnjuje enake pogoje kot ponudnik. Na zavzemanje potencialnega ponudnika za spremembo zahteve, vezane na število serviserjev v primeru nastopa s podizvajalci, je naročnik odgovoril »vsak podizvajalec mora imeti usposobljene strokovnjake samo za tisti del izvedbe, ki bi jo s pogodbo prevzel v podizvajanje«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpostavljenim odgovorom spremenil zahtevo, da mora vsak podizvajalec, ne glede na vprašanje, kateri del javnega naročila prevzema v podizvajanje, razpolagati z vsaj petimi certificiranimi serviserji za tip ponujene opreme. Naročnik namreč po objavi izpostavljenega odgovora ne zahteva več, da vsak podizvajalec razpolaga z vsaj petimi certificiranimi serviserji za tip ponujene opreme, ampak zahteva, da ima vsak podizvajalec usposobljene strokovnjake le za tisti del javnega naročila, ki ga prevzema v izvajanje.

Državna revizijska komisija ni presojala, ali je naročnik tudi z dogovorom, objavljenim dne 21. 5. 2024 ob 11.15, in odgovoroma, objavljenima dne 17. 5. 2024 ob 14.34, spremenil oz. dopolnil zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik že z zgoraj navedenima odgovoroma, objavljenima na portalu javnih naročil dne 21. 5. 2024, spreminjal in dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem posegel v zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki vpliva na zaščito začetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Posledično je potrebno, skladno z drugi povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zoper (pojasnjeno) vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je vložen v desetih delovnih dneh od objave odgovorov dne 21. 5. 2024, šteti za pravočasnega. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je v obravnavanem primeru vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 29. 5. 2024 torej pred iztekom desetih delovnih od objave izpostavljenih odgovorov na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo pravočasen.

Državna revizijska komisija navedb vlagatelja, da naročnik sprememb zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni objavil v obliki obvestila o dodatnih informacijah ali popravka, posledično pa kršil prvi odstavek 60. člena ZJN-3 in storil prekršek, vsebinsko ni presojala. Pritožbeni postopek je namenjen obravnavi obstoja procesnih pogojev za zavrženje zahtevka za revizijo oz. presoji naročnikovega ravnanja pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v postopku pravnega varstva. Pritožbeni postopek tako ni namenjen presoji naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, temu je namenjen (pred)revizijski postopek. Prav tako pritožbeni postopek ni namenjen odločanju o prekršku – o storitvi prekrška in odgovornosti zanj se odloča v postopku o prekršku skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1). Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oz. njegovo odgovorno osebo.

V zvezi s pomisleki naročnika o obstoju vlagateljeve aktivne legitimacije, gre pojasniti, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru naročnik vlagatelju ne odreka dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila (slednjega vlagatelju, ki je že v zahtevku za revizijo zatrjeval in dokazal, da je subjekt, registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, po presoji Državne revizijske komisije tudi ni mogoče odreči), pač pa naročnik meni, da vlagatelj ne izkazuje možnosti nastanka škode. Glede (možnosti) nastanka škode je treba pojasniti, da vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj položaj, in sicer, ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem onemogočena ali bistveno otežena možnost pridobitve naročila. Kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, morajo tako imeti za posledico verjeten nastanek škode, ki se kaže kot posledica nezakonitega onemogočanja pridobitve konkretnega javnega naročila.

V obravnavanem primeru je vlagatelj v pritožbi (in zahtevku za revizijo) navedel, da je zainteresiran sodelovati pri predmetnem naročilu, vendar mu je to zaradi sporne naročnikove zahteve, vezane na zmogljivost delovnega pomnilnika zahtevanih multifunkcijskih naprav, onemogočeno. V kolikor bi se v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik s svojimi ravnanji kršil določbe ZJN-3, bi vlagatelj imel možnost oddaje ponudbe pod drugačnimi pogoji (oz. bi lahko ponudil napravo z drugačno zmogljivostjo delovnega pomnilnika) in s tem v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila tudi možnost, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da naročnik ne konkretizira, zakaj po njegovi oceni vlagatelj ne izkazuje niti možnosti nastanka škode, po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče izključiti, da bi vlagatelju zaradi domnevno nezakonite tehnične zahteve lahko nastala škoda v smislu 14. člena ZPVPJN.

V zvezi z naročnikovim opozarjanjem na drugi odstavek 21. člena ZPVPJN (ki določa, da če osebe iz 3. člena ZPVPJN, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov). Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne obstajajo razlogi, ki bi utemeljevali izrek kazni. Vlagatelj v obrazloženem zahtevku za revizijo očita kršitve, ki imajo neposredno zvezo z javnim naročilom in ni očitno, da je zahtevek za revizijo neutemeljen ali da bi lahko vsak razumni posameznik štel njegovo vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh (prim. argumente Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z zlorabo pravice pri vložitvi ustavne pritožbe, npr. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012). Pritrditi gre sicer naročniku, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo le 45 minut pred potekom roka za prejem ponudb, pri čemer je bil vlagatelj vsaj osem delovnih dni pred vložitvijo zahtevka za revizijo seznanjen, da naročnik zahteve ne bo spremenil (glej odgovor naročnika, objavljen na portalu javnih naročil dne 17. 5. 2024), vendar navedeno, v nasprotju z mnenjem naročnika, ne kaže (že) na namen vlagatelja »zavlačevati postopek oddaje javnega naročila«, saj ima vlagatelj pravico, da v polnosti izkoristi rok, ki ga določa ZPVPJN za vložitev zahtevka za revizijo. Ob tem gre še dodati, da zahtevek za revizijo nima suspenzivnega učinka (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN), zato naročnik lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila (ne sme pa opraviti nekaterih ravnanj, npr. skleniti pogodbe). Prav tako na domnevno zlorabo procesnih pravic ne kaže dejstvo, da vlagatelj do poteka roka za predložitev ponudb ni oddal ponudbe, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je zaradi (domnevno) nezakonitih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila onemogočena oddaja ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo kot nepravočasnega zavrgel, saj je treba šteti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku, ki ga določa druga poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN in torej pravočasno. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, številka 430-40/2024, NMV_3/2024/S z dne 3. 6. 2024.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo. Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran