018-052/2024 Elektro Maribor d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in mag. Zlate Jerman, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Cevi za zaščito EE in TK vodov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja STIGMA-CEVNI SISTEMI proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., Motnica 8, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Toš in partnerji, d.o.o., Beethovnova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 5. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop 2 »Cevi za zaščito TK vodov«, ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Cevi za zaščito EE in TK vodov« v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-63/2023-13 z dne 12. 4. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti še stroške pravnega varstva v višini 5.075,60 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 19. 2. 2024, pod št. objave JN000919/2024, in v Uradnem listu EU dne 19. 2. 2024, pod št. objave 102567-2024. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer sklop 1: »Cevi za zaščito EE vodov« (v nadaljevanju: sklop 1) in sklop 2: »Cevi za zaščito TK vodov« (v nadaljevanju: sklop 2).

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 17. 4. 2024 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-63/2023-13 z dne 12. 4. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je v sklopu 1 edino prejeto (tj. vlagateljevo) ponudbo zavrnil kot nedopustno (ker vlagatelj ni predložil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevanih izjav o skladnosti, tehničnih podatkov in vzorcev) in odločil, da sklopa 1 ne odda. Naročnik je sklop 2 oddal ponudniku ELTEZ, d.o.o., Ljubljana, Šlandrova ulica 10, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo v sklopu 2, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila pred ponudbo izbranega ponudnika, zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker vlagatelj ni predložil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevanih izjav proizvajalcev o skladnosti in tehničnih podatkov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 4. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev postopka v obeh sklopih ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da se zahtevek za revizijo nanaša tako na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot na odločitev o oddaji javnega naročila, saj je napačna odločitev naročnika posledica nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudb. Iz točke 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja zaveza naročnika, da bo pozival k dopolnitvi ponudbe, medtem ko je naročnik v točki 11.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede pozivanja k dopolnitvi ponudbe uporabil dikcijo »lahko zahteva«. Naročnik vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe, čeprav manjkajoča dokumentacija ne bi vplivala na ponudbeno ceno in/ali material, z vsemi dokazi pa je vlagatelj razpolagal pred potekom roka za oddajo ponudb. Poleg tega naročnik z zahtevanimi dokumenti in vzorci razpolaga na podlagi drugih postopkov javnega naročanja. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo le dokumente, navedene v točki 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in dodaja, da je te dokumente predložil.

Izbrani ponudnik je naročniku preko elektronske pošte posredoval vlogo z dne 25. 4. 2024.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 4. 2024 ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 1, razveljavil odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 in odločil, da bo o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 2, ter o stroških pravnega varstva odločil naknadno.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 5. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 2, in vlagatelju priznal del priglašenih stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v ponudbenem predračunu s specifikacijo tehničnih zahtev zahteval, da ponudniki predložijo izjavo o skladnosti in tehnične podatke za ponujene proizvode. Vlagatelj ni predložil niti izjav o skladnosti niti tehničnih podatkov. Vlagatelj ni predložil dokumentacije, ki predstavlja tehnično dokumentacijo, ponudniki pa skladno s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ne smejo dopolnjevati ponudbe v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Naročnik še navaja, da ne razpolaga z izjavami proizvajalcev o skladnosti in da je na spletnih straneh proizvajalcev uspel preveriti obstoj in vsebino zahtevanih tehničnih podatkov za ponujene proizvode. Ker vlagatelj ni predložil zahtevane dokumentacije in ker naročnik ni mogel preveriti vseh dejstev, ki so odločilna za odločitev o oddaji javnega naročila, ne da bi pozval vlagatelja na predložitev manjkajoče dokumentacije, na podlagi katere bi bilo mogoče odločiti o ustreznosti vlagateljeve ponudbe in oddati javnega naročila, vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za dopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13. 5. 2024 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 13. 5. 2024, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in, sklicujoč se postopek javnega naročanja JN004293/2022, zatrjuje, da so bile ponujene cevi že predmet pogodb, sklenjenih med naročnikom in vlagateljem, in da je vlagatelj ob dobavi cevi predložil tudi izjave o skladnosti. Vlagatelj dodaja, da bi ga naročnik, če kljub dolgoletnem sodelovanju z vlagateljem ne razpolaga z izjavami o skladnosti, moral pozvati na dopolnitev ponudbe.


Po pregledu dokumentacije ter po preučitvi navedb strank, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala (preko elektronske pošte) posredovane vloge izbranega ponudnika z dne 25. 4. 2024, saj ni bila vložena preko portala eRevizija, ki se (če zakon ne določa drugače) uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (prvi in drugi odstavek 13a. člena ZPVPJN) (prim. tudi odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-70/2021-6, 018-153/2021-4, 018-162/2021-4, 018-193/2021-36, 018-039/2022-13). Tudi sicer se izbrani ponudnik z omenjeno vlogo ni vsebinsko opredelil do revizijskih navedb, saj je zgolj zavzel stališče, da je sam v sklopu 2 predložil dopustno ponudbo, čeprav med vlagateljem in naročnikom v tem postopku pravnega varstva ni spora glede naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v vlagateljevo ponudbo za sklop 2 in v izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika vlagatelja, saj vlagatelj ni konkretno navedel, katera pravno odločilna dejstva naj bi se s pomočjo tega dokaza ugotovila. Če je vlagatelj želel z izpostavljenim dokaznim predlogom dokazati zatrjevano dejstvo, da naročnik na podlagi predhodnega poslovnega sodelovanja med naročnikom in vlagateljem razpolaga z izjavami o skladnosti, je dokazni predlog tudi nepotreben, saj bi izvedba predlaganega dokaza služila dokazovanju trditev o dejstvih, ki, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna za rešitev konkretnega spora. Vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v dokumentacijo, vezano na postopek javnega naročanja JN004293/2022 (Pogodbo št. ND2022/0274 ter predračun), je Državna revizijska komisija zavrnila kot prepozen. Vlagatelj namreč izvedbe tega dokaznega predloga ni predlagal že v zahtevku revizijo (glej drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ampak šele v vlogi z dne 13. 5. 2024, ne da bi pri tem navajal (in dokazal), da omenjenega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku (glej šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). Tudi sicer je izvedba tega dokaznega predloga nepotrebna, saj želi vlagatelj z njim dokazovati zatrjevano dejstvo, da naročnik na podlagi predhodnega poslovnega sodelovanja med naročnikom in vlagateljem razpolaga z izjavami o skladnosti, kar, kot pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilna okoliščina za rešitev predmetnega spora.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo ravnanje v sklopu 1 in v sklopu 2. Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 1, ni obravnavala, saj ravnanje naročnika v sklopu 1 med strankama ni več sporno. Naročnik je namreč s sklepom z dne 30. 4. 2024 ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 1, in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1. Med vlagateljem in naročnikom je tako spor le glede zakonitosti ravnanja naročnika v sklopu 2.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da se »zahtevek za revizijo nanaša tako na vsebino razpisne dokumentacije kot tudi na odločitev [o] oddaji javnega naročila«, gre pojasniti, da je zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrebno vložiti najkasneje v roku, določenem v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN, tj. deset delovnih dni od objave obvestila o naročilu oz. deset delovnih dni od spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. V predmetnem postopku pravnega varstva glede na stopnjo postopka (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) in glede na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN ter upoštevaje, da vlagatelj v postopku pravnega varstva niti ne zatrjuje (niti ne dokaže), da domnevnih naročnikovih kršitev pri oblikovanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za prejem ponudb, tako ni mogoča presoja naročnikovega ravnanja pri oblikovanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa je glede na trditveno podlago možna le presoja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pregledal ob upoštevanju zahtev, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 2 zavrnil kot nedopustno iz dveh razlogov, in sicer (1) ker vlagatelj ni predložil izjav o skladnosti in (2) ker ni navedel tehničnih podatkov ponujenega blaga. V zvezi z drugim razlogom je naročnik v sklepu z dne 9. 5. 2024 (s katerim je odločil o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 2) navedel, da je po proučitvi zahtevka za revizijo in po ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe v sklopu 2 »uspel preveriti obstoj in vsebino zahtevanih tehničnih podatkov, in sicer na posameznih spletnih straneh proizvajalcev«, s čimer je naročnik smiselno pritrdil vlagatelju, da ne obstoji drugi razlog za zavrnitev njegove ponudbe oz. da je naročnik neutemeljeno zavrnil vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker vlagatelj v ponudbi ni navedel tehničnih podatkov ponujenega blaga. Ker posledično med strankama revizijskega postopka glede omenjenega razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ni več spora, Državna revizijska komisija o njem ni odločala.

Med strankama je tako ostalo sporno (le) naročnikovo ravnanje, ko je na podlagi ugotovitve, da vlagatelj v ponudbo za sklop 2 ni predložil izjav o skladnosti, brez pozivanja na dopolnitev, zavrnil vlagateljevo ponudbo za sklop 2 kot nedopustno.

V obravnavanem primeru je dejansko stanje med strankama nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj v ponudbo za sklop 2 ni predložil izjav o skladnosti. Prav tako je med strankama nesporno, potrjeno pa z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo, da naročnik vlagatelja po poteku roka za predložitev ponudb ni pozval na predložitev izjav o skladnosti.

Glavnina revizijskih navedb je povezanih z dopolnjevanjem ponudbe (vlagatelj zatrjuje, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na postopek dopolnjevanja ponudbe, nejasna in da bi ga lahko (oz. moral) naročnik pozval na dopolnitev ponudbe oz. da bi lahko naročnik na podlagi predhodnega sodelovanja z vlagateljem sam pridobil relevantne izjave o skladnosti), vendar pa se lahko vprašanje dopolnjevanja ponudbe odpre šele po ugotovitvi, da ponudba, predložena do poteka roka za prejem ponudb, ni skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. da se v njej nahaja pomanjkljivost. Državna revizijska komisija je zato najprej presojala, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo zaradi nepredložitve izjav o skladnosti utemeljeno označil za neskladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz navedb strank je razvidno, da je med njima spor glede razlage določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na obseg in vsebino zahtevane dokumentacije; vlagatelj se namreč v utemeljitev navedb, da je predložil vso zahtevano dokumentacijo, sklicuje na točko 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa se v utemeljitev nasprotnega sklicuje na zahtevo, določeno v ponudbenem predračunu.

V zvezi z razlago določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (prim. odločitve v zadevah št. 018-073/2018, 018-122/2018, 018-002/2019), da načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) med drugim zahtevata, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbe Sodišča EU št. C-368/10, točka 109, št. C‑42/13, točka 44, št. C‑324/14, točka 61, št. C‑387/14, točka 36, št. C-223/16, točka 34). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati zahteve, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so zapisane. Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana. Nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve, št. 018-195/2017, 018-023/2018, 018-132/2018), ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali na način, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča.

V obravnavanem primeru je naročnik v točki 11.1 »Ponudbena dokumentacija in dopustnost ponudbe« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»[…]
Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene, podpisane in žigosane naslednje dokumente:
1. obrazec »PREDRAČUN«,
2. obrazec »PODATKI O PONUDNIKU IN KROVNA IZJAVA – PRILOGA A«,
3. obrazec »VZOREC POGODBE – PRILOGA A/1«,
4. obrazec »IZJAVA O UDELEŽBI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LASTNIŠTVU PONUDNIKA - PRILOGA A/2«,
5. obrazec »REFERENČNO POTRDILO – PRILOGA A/3«,
6. obrazec »PARTNERSKA PONUDBA – PRILOGA B«,
7. obrazec »PONUDBA S PODIZVAJALCEM – PRILOGA C«,
8. obrazci »FINANČNA ZAVAROVANJA – PRILOGA D«,
9. obrazec »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA – PRILOGA E«,
10. obrazec »ESPD«.
[...]
Ponudnik v ponudbi priloži le dokumente, ki so navedeni v tej točki. Ponudnik naj pri pripravi ponudbe upošteva navedeni vrstni red.
V primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev prospektnega materiala, katalogov ali/in vzorce, je treba le-te dostaviti v roku, ki ga bo določil naročnik, sicer bo takšen ponudnik izločen iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik si pridržuje pravico preveriti resničnost vseh podatkov. Če naročnik podatkov ne bo mogel preveriti, jih ne bo upošteval. […]«.

Kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik oblikoval obrazec »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA – PRILOGA E«, ki predstavlja ponudbeni predračun s specifikacijo tehničnih zahtev in v katerem je naročnik zapisal:
»OSTALI TEHNIČNI POGOJI - cevi za zaščito TK vodov
1. Ponudnik mora priložiti proizvajalčevo izjavo skladnosti z navedenim standardom za cevi, ki jih navaja v ponudbi.
[…]«.

Upoštevaje predstavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zahteve glede predložitve izjav o skladnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni oblikoval na jasen, natančen in nedvoumen način. Pritrditi gre sicer naročniku, da iz obrazca »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA – PRILOGA E« izhaja zahteva po predložitvi izjav proizvajalcev o skladnosti s standardom (tj. SIST EN 61386) za ponujene cevi, vendar pri razlagi naročnikovih zahtev ni mogoče upoštevati zgolj tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak je treba upoštevati celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj pravilno navaja, da je v točki 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedeno, da ponudniki v ponudbo predložijo le (!) dokumente, ki so navedeni v tej točki – v točki 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa izjave proizvajalcev o skladnosti s standardom niso navedene. Iz točke 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da ponudnikom izjav proizvajalcev o skladnosti s standardom ni treba predložiti že v ponudbo. Poleg tega je naročnik v omenjeni točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo od ponudnika zahteval predložitev prospektnega materiala, katalogov ali/in vzorcev in da je treba le-te dostaviti v roku, ki ga bo določil naročnik, iz česar izhaja, da bo naročnik šele naknadno, po poteku roka za predložitev ponudb, zahteval predložitev tehnične dokumentacije. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da naročnik v obrazcu »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA – PRILOGA E« ni izrecno zahteval, da ponudniki predložijo izjave o skladnosti že v ponudbo, je mogoče zahtevo po predložitvi izjav proizvajalcev o skladnosti, zapisano v obrazcu »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA – PRILOGA E«, razumeti tudi na način, da bo naročnik naknadno pozival na predložitev izjav o skladnosti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je mogoče zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede predložitve izjav proizvajalcev o skladnosti s standardom razlagati na način, da ponudniki niso bili dolžni predložiti izjav proizvajalcev o skladnosti ponujenih izdelkov že v ponudbo, ampak šele na podlagi (morebitnega) poziva naročnika.

To v konkretnem primeru pomeni, da ponudbe, v kateri niso predložene izjave proizvajalcev o skladnosti ponujenih izdelkov s standardom, ni mogoče označiti za neskladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in kot take za ponudbo, ki ne bi bila dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi naročniku, da ponudba vlagatelja zaradi nepredložitve izjav o skladnosti ni skladna z zahtevami naročnika oz. da vlagateljeva ponudba zaradi nepredložitve izjav o skladnosti ni dopustna. Ker iz vidika zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vlagateljeva ponudba zaradi nepredložitve izjav o skladnosti ne vsebuje napak oz. pomanjkljivosti, se v obravnavanem primeru vprašanje dopolnjevanja ponudb niti ne more odpreti. Posledično se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do revizijskih navedb, povezanih z dopolnjevanjem ponudbe (da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na postopek dopolnjevanja ponudbe, nejasna in da bi lahko (oz. moral) naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe oz. da bi lahko naročnik na podlagi predhodnega sodelovanja z vlagateljem sam pridobil relevantne izjave o skladnosti).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo iz razloga nepredložitve izjav proizvajalcev o skladnosti ponujenih cevi s standardom zavrnil. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je naročnik v sklepu z dne 9. 5. 2024 smiselno pritrdil vlagatelju o neutemeljenosti zavrnitve vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker vlagatelj ni navedel tehničnih podatkov ponujenega blaga, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo v sklopu 2 ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Cevi za zaščito EE in TK vodov«, v sklopu 2 »Cevi za zaščito TK vodov«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-63/2023-13 z dne 12. 4. 2024.

Vlagatelj je v pravovarstvenem predlogu, na katerega Državna revizijska komisija ni vezana, predlagal razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja v sklopu 2, vendar glede na ugotovljene naročnikove kršitve razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila v sklopu 2 ni potrebna, saj je za odpravo ugotovljene kršitve sorazmeren ukrep razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 2.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 2 , mora ponovno presojo ponudb ponudnikov opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri tem gre še dodati, da ugotovitev, da ponudbe (glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) zaradi nepredložitve izjav proizvajalcev o skladnosti ponujenih cevi s standardom do poteka roka za predložitev ponudb ni mogoče označiti za neskladno z zahtevami, ne pomeni, da je naročniku v fazi pregleda ponudb onemogočena preveritev skladnosti ponujenih izdelkov s standardom oz. da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne bi mogel pozvati ponudnika na predložitev izjav proizvajalcev o skladnosti ponujenih izdelkov s standardom SIST EN 61386. Naročnik je namreč že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel možnost pozivanja v tem delu, poleg tega pa lahko naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (prim. drugi odstavek 89. člena ZJN-3).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo (glej tretji oz. četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v predrevizijskem postopku uspel z zahtevkom za revizijo v delu, v katerem mu je ugodil naročnik (sklop 1), v revizijskem postopku pa je vlagatelj uspel še s preostalim delom zahtevka za revizijo, to je v delu, ki se nanaša na sklop 2.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 5.477,02 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 5.500 točk (prva točka tar. št. 44 Odvetniške tarife, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 4.026,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 65 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 47,58 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 13. 5. 2024), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v vlogi z dne 13. 5. 2024 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je vlagatelju tako kot potrebne navedene stroške priznala stroške v višini 9.550,60 EUR. Ker je naročnik vlagatelju s sklepom z dne 9. 5. 2024 že priznal stroške pravnega varstva v višini 4.475,00 EUR, je Državna revizijska komisija s tem sklepom naložila naročniku še povračilo razlike v višini 5.075,60 EUR, ki jo je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja (od stroškov, ki mu jih je priznal naročnik in Državna revizijska komisija) je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran