018-043/2024 ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata ter Igorja Luzarja in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, implementacija in vzdrževanje naprednega sistema za upravljanje distribucijskega omrežja (ADMS)«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj SCHNEIDER ELECTRIC trgovska d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelj ELTIMA trgovina, zastopanje in posredovanje d.o.o., Pod brezami 3, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Ravnikar Šurk d.o.o., Tržaška cesta 315, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2024

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu – gospodarske javne službe na Portalu javnih naročil objavil dne 22. 12. 2023, pod št. objave JN008431/2023, s popravkom in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 26. 12. 2023, pod št. objave 2023/S 248-787183, s popravkom. Naročnik je do poteka roka za prejem prijav prejel dve prijavi, in sicer prijavo prvega vlagatelja in prijavo drugega vlagatelja.

Dne 4. 4. 2024 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o zavrnitvi prijav« z dne 4. 4. 2024, dne 5. 4. 2024 pa še nov dokument »Odločitev o zavrnitvi prijav« z dne 4. 4. 2024 (popravek), s katerim je prijavi obeh kandidatov zavrnil kot nedopustni, ker ne izpolnjujeta pogojev za sodelovanje in ne ustrezata zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi prijav oz. izpodbijana odločitev).

Prvi vlagatelj je zoper odločitev o zavrnitvi prijav vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 4. 2024 in zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, da njegova prijava ni dopustna, ni pravilna; povrnitve stroškov postopka pravnega varstva ni zahteval. Naročnik je s sklepom z dne 25. 4. 2024 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja). Do navedb naročnika v navedeni odločitvi se prvi vlagatelj ni opredelil.

Drugi vlagatelj je zoper odločitev o zavrnitvi prijav vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 4. 2024 in zatrjuje, da naročnik izpodbijane odločitve ni sprejel na pregleden način (6. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3)) in da naročnikova ugotovitev, da njegova prijava ni dopustna, ni pravilna. Državni revizijski komisiji predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi; zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik je s sklepom z dne 25. 4. 2024 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja). Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 4. 2024 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika drugega vlagatelja).

Naročnik je dne 25. 4. 2024 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


I.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko sodišče izda skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


II.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo, katerega predmet je dobava, implementacija in vzdrževanje naprednega sistema za upravljanje distribucijskega omrežja (ADMS), oddaja po omejenem postopku v dveh fazah, v skladu z 41. členom ZJN-3. V prvi fazi gospodarski subjekti na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju oddajo prijavo za sodelovanje, prijavi za sodelovanje pa priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik (prvi odstavek 41. člena ZJN-3). V drugi fazi gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, oddajo ponudbe (četrti odstavek 41. člena ZJN-3). O navedenem je naročnik zainteresirane gospodarske subjekte seznanil v točki 2. poglavja I. Povabilo k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, kjer je določil, da bo v prvi fazi ugotavljal, ali kandidat, ki je oddal prijavo, izpolnjuje vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti, določene v razpisni dokumentaciji, v drugi fazi pa bo kvalificirane kandidate povabil k predložitvi ponudb.

V obravnavanem primeru naročnik v izpodbijani odločitvi navaja, da niti prvi vlagatelj niti drugi vlagatelj ne izpolnjujeta enega od pogojev za sodelovanje, določenega v razpisni dokumentaciji, zato je njuni prijavi zavrnil. Spor med vlagateljema in naročnikom se tako nanaša na zakonitost zaključka prve faze omejenega postopka in na pravilnost ravnanja naročnika po osmem odstavku 89. člena ZJN-3. Skladno z navedeno določbo - glede na značilnosti in relevantno za konkretni postopek oddaje naročila - velja, da se ne glede na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila, in sicer naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje (točka a), in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji (točka b).

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se (med drugim) lahko nanašajo tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so opredeljena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3.

Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe (oz. prijave) ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) gospodarskega subjekta. Ker je slednji tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe (oz. prijave), je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022 itd.)


III.

V obravnavanem primeru je naročnik z izpodbijano odločitvijo prvega vlagatelja izključil, ker je ugotovil, da v prijavi imenovana strokovnjakinja J.B. ne izpolnjuje pogoja o referenčnem projektu iz podtočke 6.e Kadrovske zahteve za strokovnjaka za integracijo ADMS sistema s CIM in ESB v Tabeli 1 – Prijava (1. faza) (v nadaljevanju: podtočka 6.e) točke 26. Obvezna vsebina prijave/ponudbe – pogoji in dokazila poglavja III. Navodila ponudnikom za izdelavo prijave/ponudbe – posebni del (v nadaljevanju: točka 26 razpisne dokumentacije). Naročnik navaja, da iz prijave prvega vlagatelja sicer izhaja, da je imenovana strokovnjakinja J.B. sodelovala pri ustreznem projektu implementacije sistema, da pa hkrati ne izhaja, da je sodelovala tudi pri vzdrževanju ADMS ali DMS ali podobno kompleksnega sistema.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je prijavo pripravil na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije in vnaprej pripravljenih prilog in da je prijavo na poziv naročnika dopolnil z dokazili o nekaznovanosti oz. EMŠO številko zakonitih zastopnikov prvega oz. drugega podizvajalca.

Prvi vlagatelj dalje povzema zahteve naročnika iz točke 26 razpisne dokumentacije in s tem povezano vsebino njegove prijave. Poudarja, da je v zvezi s sporno podtočko 6.e točke 26 razpisne dokumentacije pravilno izpolnil zahtevan obrazec Priloga D/6 ter predložil ustrezna potrdila oz. certifikate, življenjepise imenovanih strokovnjakov ter lastne izjave z imeni strokovnjakov za ponujene rešitve za izvedbo in vzdrževanje ponujene rešitve. Dodatno je v prijavi predložil tudi dve podpisani lastni izjavi (svojo in proizvajalčevo; obe prilaga zahtevku za revizijo), iz katerih je, po njegovem prepričanju, nedvoumno jasno razvidno, da so vsi navedeni strokovnjaki usposobljeni tako za implementacijo kot tudi za vzdrževanje ponujenega produkta oz. sistema ADMS.

Prvi vlagatelj pojasnjuje poslovni model proizvajalca ponujenega sistema (ki v prijavi nastopa kot njegov podizvajalec), po katerem je vsak strokovnjak za realizacijo projekta aktivno vključen v prehodno obdobje, od faze implementacije projekta do podpore in vzdrževanja ter izvajanja vzdrževalne storitve v najmanj zgodnji fazi vzdrževanja projekta. Ker so vsi člani izvedbene ekipe proizvajalca popolnoma usposobljeni za zagotavljanje storitve vzdrževanja projekta, se podpora lahko podaljša na obdobje vzdrževanja. Ne velja pa tudi nasprotno, saj osebe, ki so usposobljene za vzdrževanje, niso hkrati usposobljene tudi za izvedbo projekta. Zaradi opisanega dejstva in predstavljenega poslovnega modela proizvajalca prvi vlagatelj pojasnjuje, da vzdrževanje v življenjepisih strokovnjakov (tudi J.B.) ni posebej prikazano kot referenca. Prvi vlagatelj v utemeljitev trditev o obsežnem strokovnem znanju imenovane strokovnjakinje J.B. pri zagotavljanju podpore v fazi vzdrževanja projektov ADMS navaja še tri referenčne projekte.

Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je z istim podizvajalcem v Sloveniji realiziral dva referenčno certificirana in v sklopu prijave priložena projekta v največjem in tretjem največjem elektrodistribucijskem podjetju v Sloveniji, da sta oba projekta prestala vsa potrebna in zahtevana uporabniška testiranja in da delujeta v produkciji od leta 2021 naprej. Realizirana projekta ves čas vzdržuje ista ekipa, ki je bila vključena v vse izvedbene faze projekta in v enakem poslovnem odnosu, kot ga prvi vlagatelj ponuja naročniku v predmetnem javnem naročilu.

Prvi vlagatelj zaključuje, da je podoben pogoj, kot je sporen, zahtevan v skoraj vsakem razpisu za sistem ADMS, pa iz obravnavanega razloga še ni bil nikjer izločen iz postopka. Izpostavlja še, da bi naročnik lahko zahteval pojasnilo prijave, saj je gotovo ugotovil, da so podatki v življenjepisu in certifikatu imenovane strokovnjakinje J.B. v nasprotju s podatki v priloženih izjavah.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja najprej povzema svoje zahteve iz uvodnega dela podtočke 6 in podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije ter obseg dokazil, zahtevanih v izkaz njihovega izpolnjevanja.

Pojasnjuje, da je prvi vlagatelj v prijavi za strokovnjaka iz podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije imenoval strokovnjakinjo J.B. (obrazec Priloga D/6) in zanjo predložil življenjepis, prilogo k obrazcu D/6, certifikat o usposobljenosti in lastno izjavo proizvajalca. Iz navedenih dokumentov je naročnik ugotovil, da je imenovana strokovnjakinja sodelovala pri ustreznem projektu implementacije sistema, ne pa tudi, da je sodelovala tudi pri vzdrževanju ADMS ali DMS ali podobno kompleksnega sistema. Zaradi tega ji izpolnjevanja pogoja o referenčnem projektu iz podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije ni priznal.

Po mnenju naročnika se neizpolnjevanja spornega pogoja zaveda tudi prvi vlagatelj, saj se v zahtevku za revizijo sklicuje na poslovni model proizvajalca, medtem ko zahtevane izkušnje ostalih strokovnjakov pri vzdrževanju izhajajo že iz predloženih dokazil. Naročnik poudarja, da ni dolžan poznati poslovnih modelov gospodarskih subjektov in da v zahtevku za revizijo novo navedeni referenčni posli predstavljajo nova dejstva, s katerimi prvi vlagatelj nedovoljeno dopolnjuje oz. pojasnjuje svojo prijavo. Poudarja tudi, da je nejasnost prijave prvega vlagatelja posledica njegove opustitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi prijave, pozivanje k pojasnilu prijave pa zgolj naročnikova pravica (s tem v zvezi se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in sodbo sodišča EU v zadevi št. C-599/10).

Naročnik je prepričan, da izjava proizvajalca ne more nadomestiti ustreznega referenčnega potrdila in navaja, da tudi sicer iz nje ne izhajajo zahtevane izkušnje imenovane strokovnjakinje pri vzdrževanju sistema. Zaključuje, da se je prvi vlagatelj zavedal, da podatki v življenjepisu in certifikatu strokovnjakinje J.B. niso popolni, zato jih je z lastno izjavo proizvajalca želel dopolniti. Naknadno, v zahtevku za revizijo z novimi referenčnimi posli dopolnjenega obrazca Priloga D/6, iz katerega izhaja zapis ustreznih izkušenj imenovane strokovnjakinje v fazi vzdrževanja, naročnik ne bo upošteval, saj meni, da s tako dopolnitvijo prvi vlagatelj posega v njegovo diskrecijsko pravico.

Naročnik zaključuje, da prvi vlagatelj z dokazili, predloženimi v prijavi, ni uspel izkazati, da izpolnjuje zahtevane pogoje za sodelovanje, zato je ravnal pravilno, ko jo je njegovo prijavo zavrnil.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je prvega vlagatelja izključil (oz. ko je njegovo prijavo zavrnil, kot navaja naročnik), ker je ugotovil, da prvi vlagatelj v prijavi ni uspel izkazati, da J.B., imenovana strokovnjakinja za integracijo ADMS sistema s CIM in ESB, izpolnjuje v podtočki 6.e točke 26 razpisne dokumentacije določen pogoj o referenčnem projektu.

Zahteve v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo v smislu izkazovanja potrebnih človeških in tehničnih virov ter zadostnih izkušenj za izvajanje javnega naročila je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil v uvodnem delu podtočke 6. in v podtočki 6.e točke 26 razpisne dokumentacije. Navedel je:

»Kandidat mora izkazati, da ima na razpolago strokovno usposobljeno osebje (strokovnjake). Prijavi mora priložiti izpolnjen obrazec »Seznam strokovnjakov«, kjer mora v ustrezne vrstice vnesti podatke o strokovnjakih, ki bodo sodelovali pri implementaciji oz. postavitvi ADMS in izvajanju vzdrževanja ter za vsakega navedenega strokovnjaka priložiti CV ter ustrezna dokazila, da je navedeni strokovnjak pooblaščen za delovanje s ponujeno konfiguracijo.

V Seznamu strokovnjakov mora kandidat navesti najmanj zahtevano število strokovnjakov za implementacijo ter vzdrževanje ADMS, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

»[…]
e) Strokovnjak za integracijo ADMS sistema s CIM in ESB:
- […]
- izkazati mora sodelovanje pri realizaciji vsaj enega projekta integracije in vzdrževanja ADMS ali DMS ali podobno kompleksnega sistema za potrebe elektro energetike po standardu CIM preko ESB vodila, v obdobju od 1. 1. 2013 do roka za oddajo ponudb na področju EU in EFTA (implementacija mora biti izvedena v elektroenergetskem okolju distribucijskega (DO) ali prenosnega značaja (PO)) in
- […]
[…]

Kandidat mora za vsakega strokovnjaka izkazati (podati lastno izjavo), da je celoten čas sodeloval pri realizaciji projekta, ki ga kandidat za posameznega strokovnjaka navaja pod zahtevanimi referencami.

[…]

DOKAZILO: Seznam strokovnjakov in potrdila oziroma certifikati o usposobljenosti ter CV (PRILOGA D/6 s prilogami od a) do g)).«.

Po vpogledu v prijavo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji (relevantno za rešitev spornega vprašanja) predložil:
- obrazec Seznam (Priloga D/6) z dne 5. 2. 2024, v katerem je kot strokovnjakinjo za integracijo ADMS sistema s CIM in ESB navedel oz. imenoval »J.B.«;
- obrazec Priloga D/6 – priloga k e) z dne 5. 2. 2024, podpisan s strani strokovnjakinje J.B., v katerem je naveden njen referenčni posel, in sicer »Implementacija ADMS sistema za […]" (enaka je tudi vsebina dodatnih referenčnih poslov, za pridobitev točk po merilih za izbor prijav);
- certifikat imenovane strokovnjakinje J.B. za implementacijo ADMS (Competence in ADMS Implementation, januar 2022), izdan s strani proizvajalca ponujenega sistema;
- življenjepis imenovane strokovnjakinje J.B. (z opisom relevantnih izkušenj pri integraciji sistema ADMS);
- dokument Lastna izjava proizvajalca s poimenskim seznamom strokovnjakov (priloga k točki 6 in 7 prijave) z dne 5. 2. 2024, v katerem so navedeni strokovnjaki za implementacijo in vzdrževanje ponujenega produkta oz. sistema ADMS, med drugim tudi J.B; za strokovnjake, navedene v tem dokumentu proizvajalec izjavlja, da so »sodelovali pri realizaciji referenčno navedenih projektov in so usposobljeni za implementacijo in vzdrževanje ponujenega produkta s strani proizvajalca produkta oz. sistema ADMS«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med naročnikom in prvim vlagateljem ni sporno, da je naročnik v podtočki 6.e točke 26 razpisne dokumentacije zahteval, da imenovani strokovnjak za integracijo ADMS sistema s CIM in ESB izkaže sodelovanje pri realizaciji vsaj enega projekta tako integracije kot tudi vzdrževanja ADMS ali DMS ali podobno kompleksnega sistema za potrebe elektro energetike po standardu CIM preko ESB vodila. Dalje med njima ni sporno, da je prvi vlagatelj z zgoraj navedenimi in v prijavi predloženimi dokumenti izkazal izpolnjevanje pogoja o referenčnem delu iz podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije imenovane strokovnjakinje J.B. v delu, ki se nanaša na njeno sodelovanje pri ustreznem projektu implementacije sistema. Sporno pa je, kot že navedeno, ali je prvi vlagatelj v prijavi izkazal tudi izpolnjevanje pogoja o referenčnem delu iz podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije imenovane strokovnjakinje J.B. v delu, ki se nanaša na njeno sodelovanje pri ustreznem projektu vzdrževanja sistema.

Po pregledu prijave prvega vlagatelja Državna revizijska komisija, tako kot naročnik, ugotavlja, da iz nobenega od dokumentov, ki jih je za imenovano strokovnjakinjo J.B. v prijavi predložil prvi vlagatelj, ne izhaja, da bi imenovana strokovnjakinja v okviru priglašenega referenčnega posla sodelovala (tudi) pri realizaciji vzdrževanja sistema, kot je zahteval naročnik. Iz obrazca Priloga D/6 – priloga k e) z dne 5. 2. 2024 namreč izhaja, da je imenovana strokovnjakinja J.B. sodelovala v referenčnem poslu, ki je obsegal (le) implementacijo zahtevanega sistema (taka je tudi vsebina dodatnih referenčnih poslov, za pridobitev točk po merilih za izbor prijav), enako izhaja tudi iz certifikata imenovane strokovnjakinje J.B., ki ga je izdal proizvajalec sistema, pa tudi iz njenega življenjepisa. Da v življenjepisu imenovane strokovnjakinje vzdrževanje sistema ni posebej prikazano kot referenca, v zahtevku za revizijo izrecno priznava tudi prvi vlagatelj sam. Da bi bilo v prijavi za imenovano strokovnjakinjo J.B. izkazano sodelovanje pri realizaciji vzdrževanja zahtevanega sistema (v okviru priglašenega referenčnega posla), prav tako ne izhaja iz dokumenta Lastna izjava proizvajalca s poimenskim seznamom strokovnjakov (priloga k točki 6 in 7 prijave) z dne 5. 2. 2024, kot sicer trdi prvi vlagatelj. V njem namreč proizvajalec potrjuje le sodelovanje imenovane strokovnjakinje pri izvedbi priglašenega referenčnega posla, tj. sodelovanje pri implementaciji sistema ADMS, v okviru katerega pa, kot že ugotovljeno, zahtevano vzdrževanje sistema ni navedeno. Usposobljenost za vzdrževanje sistema proizvajalec povezuje z okoliščino, da je imenovana strokovnjakinja sodelovala pri realizaciji implementacije sistema ADMS, kar za izkaz izpolnjevanja spornega dela pogoja o referenčnem delu ne zadošča, saj proizvajalec zatrjevane usposobljenosti imenovane strokovnjakinje ne naveže oz. ne zatrjuje niti v povezavi s priglašenim niti s katerim drugim konkretnim referenčnim poslom (vzdrževanja), pri katerem bi imenovana strokovnjakinja v ustreznem vsebinskem delu dejansko sodelovala in ki bi tudi izpolnjeval zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija, upoštevaje predhodno navedeno, ugotavlja, da prvi vlagatelj sodelovanja imenovane strokovnjakinje J.B. pri realizaciji vzdrževanja ADMS ali DMS ali podobno kompleksnega sistema (v okviru referenčnega posla) v prijavi ni uspel izkazati in tako tudi ni uspel izkazati, da imenovana strokovnjakinja J.B. izpolnjuje zahtevani pogoj o referenčnem delu v obsegu oz. vsebini, kot je zahteval naročnik. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je prijava prvega prijavitelja v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja o referenčnem delu iz podtočke 6.e točke 26 razpisne dokumentacije s strani imenovane strokovnjakinje J.B., pomanjkljiva.

Kadar naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb (oz. prijav) ugotovi, da je ponudba nepopolna, nejasna ali v določenih primerih celo napačna, so njegova možna ravnanja s tako ponudbo in omejitve pri tem določeni v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Kot je razvidno iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe (oz. prijave) odvisna od naročnika. ZJN-3 naročniku daje možnost, da v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, ni pa tega dolžan storiti. Kljub temu diskrecijska presoja naročnika v zvezi z dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe ni popolna, saj mora naročnik vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov, strogo pa se mora držati tudi pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Takšna razlaga je skladna s sodno prakso Sodišča EU (prim. npr. sodbe v zadevah št. C-599/10 in C-336/12), iz katere izhaja, da mora naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oz. škodovala enemu ali več kandidatom, na katere je bila naslovljena.

V obravnavanem primeru je naročnik v točki 2. Izvedba postopka poglavja I. Povabilo k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: točka 2 razpisne dokumentacije) med drugim določil: »Na podlagi pregleda prijav bo naročnik preveril, ali kandidat, ki je oddal prijavo, izpolnjuje vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji JN. V primeru, da bo prijava nepopolna, ga bo naročnik, preko informacijskega sistema e-JN, lahko pozval k dopolnitvi in mu določil ustrezen rok.«. Iz navedenega izhaja, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji možnost dopolnjevanja prijav v fazi pregleda in ocenjevanja sicer pridržal, vendar pa iz navedenega ne izhaja, da bi se k takemu ravnanju na kakršenkoli način tudi zavezal.

Ker, glede na predstavljeno, naročnika k pozivanju na odpravo pomanjkljivosti v prijavi prvega vlagatelja nista zavezovala niti razpisna dokumentacija predmetnega javnega naročila niti ZJN-3, prav tako pa specifičnih okoliščin, ki bi v tem konkretnem primeru lahko kazale na dolžnost pozivanja k dopolnitvi prijave, tudi prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ker prvega vlagatelja na pojasnilo oz. odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi prijavi ni pozval. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku tudi ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je prvega vlagatelja vsled ugotovljenega neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje izključil.

Za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za sodelovanje prvega vlagatelja na dan poteka roka za predložitev prijav ne morejo biti relevantni (novi) referenčni posli imenovane strokovnjakinje J.B. in obsežno pojasnilo poslovne prakse proizvajalca ponujenega sistema, ki jih prvi vlagatelj navaja šele v postopku pravnega varstva. Prav tako za presojo pravilnosti obravnavanega naročnikovega ravnanja niso relevantna ravnanja drugih naročnikov v drugih postopkih oddaje javnih naročil in njihove zahteve v tistih postopkih, saj se vsak postopek oddaje javnega naročila vodi kot zaključena in samostojna celota (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-044/2017, 018-061/2020, 018-018/2022), na podlagi ravnanj drugih naročnikov (četudi v postopkih oddaje javnih naročil z istim predmetom) pa zato ni mogoče sklepati o nezakonitosti ravnanja naročnika v tem postopku.

Na podlagi predhodno navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v okviru trditvene podlage, podane v zahtevku za revizijo, ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, ko je slednji zaključil, da prvi vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje, določenega v podtočki 6.e točke 26 razpisne dokumentacije in ga je zato iz postopka oddaje javnega naročila izključil, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


IV.

V obravnavanem primeru je naročnik z izpodbijano odločitvijo drugega vlagatelja izključil, ker je ugotovil, da v prijavi imenovan strokovnjak B.O. nima pridobljene zahtevane stopnje izobrazbe (tj. najmanj visokošolske ali univerzitetne izobrazbe), zaradi česar ne izpolnjuje pogoja iz podtočke 6.g Kadrovske zahteve za strokovnjaka za vzdrževanje ADMS (v nadaljevanju: podtočka 6.g) točke 26 razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma citira podtočko 6.g točke 26 razpisne dokumentacije in zahtevo naročnika glede zagotavljanja strokovnjakov ter podtočko 7 Pogoji za izvajalca vzdrževanja sistema ADMS (v nadaljevanju: podtočka 7) iz iste točke razpisne dokumentacije. Poudarja, da mora imeti, skladno z navedenimi podlagami, kandidat zaposlene najmanj štiri strokovnjake za področje vzdrževanja sistema, ne pa da mora kandidat štiri strokovnjake za vzdrževanje sistema ADMS imenovati v prijavi. Nadaljuje, da je naročnik z zavajajočim besedilom razpisne dokumentacije, s tem ko ni nikjer navedel, da mora kandidat imenovati štiri strokovnjake za vzdrževanje ADMS v prijavi, ampak je število kadrov določil le v okviru pogojev za pravno osebo izvajalca vzdrževanja sistema ADMS, kršil določila lastne razpisne dokumentacije oz. načela javnega naročanja (predvsem 6. člen ZJN-3). Naročnik si je očitno nejasno razpisno dokumentacijo po svoje razlagal in prijavo drugega vlagatelja opredelil kot nedopustno.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja izpostavlja, da je bila prijava drugega vlagatelja zavrnjena zato, ker ta v prijavi ni uspel izkazati, da vsi imenovani strokovnjaki za vzdrževanje sistema ADMS izpolnjujejo pogoje iz podtočke 6.g Kadrovske zahteve točke 26 razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da v točki 6 točke 26 razpisne dokumentacije ni določil, koliko mora biti strokovnjakov, kot želi neustrezno izkazati drugi vlagatelj, niti iz tega razloga njegove prijave ni zavrnil. Da drugi vlagatelj imenuje štiri strokovnjake (ki jih je vpisal v obrazec Seznam strokovnjakov), je njegova poslovna odločitev in ne zahteva naročnika. Opozarja še, da drugi vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil, zato je z očitkom o nejasnosti razpisne dokumentacije prepozen.

Naročnik dalje izpostavlja, da sta pogoj iz podtočke 6.g in pogoj iz podtočke 7 povsem ločena in da je naročnik v slednjem določil minimalno število zaposlenih strokovnjakov za področje vzdrževanja ponujenega sistema pri pravni osebi kot izvajalcu vzdrževanja.

Naročnik zaključuje, da zavrnitev prijave drugega vlagatelja ni povezana s številom v prijavi imenovanih strokovnjakov, pač pa z neizpolnjevanjem pogoja o pridobljeni izobrazbi enega od imenovanih strokovnjakov. Poudarja, da z odgovori na vprašanje na Portalu javnih naročil zahtevane stopnje izobrazbe pri spornem pogoju ni spreminjal. Ker z imenovanjem strokovnjakov ponudnik predstavi svojo poslovno voljo, kateri strokovnjaki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, tega dela prijave naknadno ni mogoče spreminjati (s tem v zvezi naročnik izpostavlja več odločitev Državne revizijske komisije).

Drugi vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika naročnikovim navedbam nasprotuje – izpostavlja, da naročnik za minimalno zaposlenih strokovnjakov ni določil zahtev glede izobrazbe. Vztraja, da naročnik v razpisni dokumentaciji zahteve po imenovanju štirih strokovnjakov ni določil. Ker je naročnik v obrazcu Seznam strokovnjakov pri točki g) vpisal natančno štiri vrstice, ne drži, da je bilo kandidatom prepuščeno, koliko strokovnjakov bodo imenovali. Poudarja, da morajo glede na zahteve iz razpisne dokumentacije imeti zahtevano stopnjo izobrazbe najmanj trije strokovnjaki (množinski zapis). Ker tudi naročnik navaja, da točnega števila strokovnjakov za sporno podtočko ni določil, je sam s seboj v nasprotju, ko navaja, da trije strokovnjaki z zahtevano izobrazbo niso dovolj. Naročnik je v fazi ocenjevanja prijav arbitrarno upošteval razpisno dokumentacijo, saj je neutemeljeno »povezal« dva povsem ločena elementa – zaposlene in imenovane kadre.

Med drugim vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je drugega vlagatelja izključil (oz. ko je njegovo prijavo zavrnil, kot navaja naročnik), ker je ugotovil, da eden od imenovanih strokovnjakov za vzdrževanje ADMS ne izpolnjuje zahteve glede dosežene stopnje izobrazbe iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije.

Zahteve v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo v smislu izkazovanja potrebnih človeških in tehničnih virov ter zadostnih izkušenj za izvajanje javnega naročila je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil v uvodnem delu podtočke 6. in v podtočki 6.g točke 26 razpisne dokumentacije. Navedel je:

»Kandidat mora izkazati, da ima na razpolago strokovno usposobljeno osebje (strokovnjake). Prijavi mora priložiti izpolnjen obrazec »Seznam strokovnjakov«, kjer mora v ustrezne vrstice vnesti podatke o strokovnjakih, ki bodo sodelovali pri implementaciji oz. postavitvi ADMS in izvajanju vzdrževanja ter za vsakega navedenega strokovnjaka priložiti CV ter ustrezna dokazila, da je navedeni strokovnjak pooblaščen za delovanje s ponujeno konfiguracijo.

V Seznamu strokovnjakov mora kandidat navesti najmanj zahtevano število strokovnjakov za implementacijo ter vzdrževanje ADMS, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

»[…]
g) Vsak strokovnjak za vzdrževanje ADMS mora:
- imeti mora najmanj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo in
- […]
[…]

DOKAZILO: Seznam strokovnjakov in potrdila oziroma certifikati o usposobljenosti ter CV (PRILOGA D/6 s prilogami od a) do g)).«.

Naročnik je obrazec Seznam strokovnjakov (obrazec D/6) v relevantnem delu oblikoval na način, da je pod točko »g) Strokovnjaki za vzdrževanje ADMS« predvidel navedbo strokovnjakov na način (»i. …, ii. …, iii. …, iv. …«), v obrazcu Priloga D/6 – priloga h g) pa je predvidel navedbo relevantnih podatkov za štiri strokovnjake (ime in priimek, naslov, znanje slovenskega jezika, referenčni projekt).

Naročnik je v podtočki 7 točke 26 razpisne dokumentacije dalje določil, da mora ponudnik za izvajalca vzdrževanja, kot pravno osebo, izkazati, da »ima zaposlene najmanj štiri strokovnjake za področje vzdrževanja ponujenega sistema«, kar so morali kandidati izkazati s predložitvijo obrazca Priloga D/7.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik v postopku oddaje javnega naročanja gospodarske subjekte obravnavati enako, brez diskriminacije in pregledno. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU v zadevi št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po transparentnosti je, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe oz. prijave, kot v času, ko naročnik te ponudbe oz. prijave presoja, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v razpisni dokumentaciji je je posledično (tudi) zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja, preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila (prim. npr. sodbi Sodišča EU v zadevah št. C 324/14 in C-76/16). Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb oz. prijav po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oz. nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo (prim. prvo poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

Po pregledu zgoraj predstavljenih določb razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 26 razpisne dokumentacije določil obvezne pogoje, ki jih morajo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpolnjevati kandidati. V podtočki 6 točke 26 razpisne dokumentacije je določil kadrovske zahteve, v okviru katerih morajo kandidati izkazati, da imajo na razpolago strokovno usposobljeno osebje (strokovnjake), ki izpolnjujejo posamezne zahteve, kot so določene v podtočkah 6.a do 6.g točke 26 razpisne dokumentacije. V podtočki 7 točke 26 razpisne dokumentacije je določil pogoje za izvajalca vzdrževanja sistema ADMS kot pravne osebe. Pogoji, opredeljeni v podtočki 6 točke 26 razpisne dokumentacije, in pogoj, opredeljen v podtočki 7 točke 26 razpisne dokumentacije, med seboj niso povezani in predstavljajo ločene, samostojne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki sodelujejo v predmetnem javnem naročilu. Ker naročnik drugemu vlagatelju očita neizpolnjevanje pogoja iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije, vsebina pogoja iz podtočke 7 točke 26 razpisne dokumentacije, ki jo izpostavlja drugi vlagatelj, za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja v konkretnem primeru ni relevantna.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila določil, da morajo kandidati v prijavi imenovati (najmanj) štiri strokovnjake za vzdrževanje ADMS. Naročnik, kot navaja tudi sam, v okviru kadrovskih zahtev za razpolaganje s strokovno usposobljenim osebjem iz podtočke 6 točke 26 razpisne dokumentacije (v delu, ki opredeljuje splošne zahteve naročnika) oz. podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije (ki opredeljuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak imenovani strokovnjak za vzdrževanje sistema ADMS) minimalnega zahtevanega števila strokovnjakov za vzdrževanje ADMS sicer res ni navedel, vendar pa ta zahteva, v nasprotju z zatrjevanjem drugega vlagatelja, jasno in nedvoumno izhaja iz obrazca Priloga D/6 (Seznam strokovnjakov), v katerega so morali kandidati vpisati štiri strokovnjake za vzdrževanje ADMS na za to predvidena mesta (točka g., podtočke i., ii., iii. in iv.) in iz obrazca Priloga D/6 – priloga h g), v katerega so morali kandidati vnesti zahtevane podatke za štiri strokovnjake. Naročnikova zahteva glede minimalnega števila strokovnjakov za vzdrževanje ADMS, kot izhaja iz obrazca Priloga D/6 s prilogo v povezavi s podtočko 6.g točke 26 razpisne dokumentacije, je oblikovana na pregleden, jasen način in v ničemer ni zavajajoča, kot zatrjuje drugi vlagatelj. Da je v fazi priprave prijave zahtevo naročnika na zgornji način razumel drugi vlagatelj, izhaja iz njegovega obrazca Priloga D/6, v katerem je drugi vlagatelj pod točko g. navedel štiri strokovnjake za vzdrževanje ADMS, nenazadnje pa zahtevo po imenovanju štirih strokovnjakov v okviru zahteve iz točke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije priznava tudi v opredelitvi do navedb naročnika, ko navede, da je bilo na obrazcu Priloga D/6 »treba imenovati najmanj štiri kadre«. Drugačno tolmačenje zahteve, za katerega si v postopku pravnega varstva prizadeva drugi vlagatelj, tj. da za priznanje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje zadošča že imenovanje treh strokovnjakov z zahtevano izobrazbo, ni utemeljeno in zanj v predstavljeni vsebini razpisne dokumentacije ni podlage.

V zvezi z enim od štirih imenovanih strokovnjakov, strokovnjakom B.O., je naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje zahteve glede doseganja minimalne stopnje izobrazbe iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije, tj. zahteve glede dosežene najmanj visokošolske ali univerzitetne izobrazbe, v zahtevku za revizijo pa tej ugotovitvi drugi vlagatelj ne nasprotuje. Da je naročnikova ugotovitev pravilna, se je z vpogledom v življenjepis imenovanega strokovnjaka B.O., predložen v prijavi drugega vlagatelja, prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Upoštevaje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo vsi imenovani strokovnjaki izpolnjevati zahteve, ki jih je zanje določil v podtočki 6.g točke 26 razpisne dokumentacije, torej tudi zahtevo glede minimalne dosežene stopnje izobrazbe, je treba ugotoviti, da je eden od štirih strokovnjakov za vzdrževanje ADMS, imenovanih v prijavi drugega vlagatelja, strokovnjak B.O., ne izpolnjuje. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je prijava drugega vlagatelja v obravnavanem delu iz tega razloga pomanjkljiva. Glede na opisano naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal nepregledno oz. da je pri pregledu prijave drugega vlagatelja izhajal iz drugačne vsebine pogoja, kot tiste, ki jo je določil v razpisni dokumentaciji.

Pri tem Državna revizijska komisija pripominja, da drugačnega zaključka ne bi bilo mogoče napraviti niti v primeru, da bi šlo slediti navedbam drugega vlagatelja, da za izkaz izpolnjevanja zahtev glede strokovnjakov za vzdrževanje ADMS iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije zadošča priglasitev najmanj treh strokovnjakov z ustrezno izobrazbo. Poudariti namreč gre, da je naročnik v konkretnem primeru v podtočki 6.g točke 26 razpisne dokumentacije izrecno zapisal, da mora zahtevo glede dosežene minimalne stopnje izobrazbe izpolnjevati vsak strokovnjak za vzdrževanje ADMS, iz česar sledi, da morajo zahteve iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije izpolnjevati vsi tisti strokovnjaki, ki jih kandidati navedejo oz. imenujejo v obrazcu Priloga D/6. Kljub razlagi, za katero si prizadeva, je drugi vlagatelj v obrazcu Priloga D/6 navedel štiri strokovnjake za vzdrževanje ADMS, zato bi, upoštevaje izrecno zahtevo naročnika, morali zahteve iz podtočke 6.g točke 26 razpisne dokumentacije izpolnjevati vsi štirje, v prijavi drugega vlagatelja imenovani strokovnjaki za vzdrževanje ADMS, pa jih, kot že ugotovljeno, ne.

Na podlagi predhodno navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v okviru trditvene podlage, podane v zahtevku za revizijo, ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, ko je slednji zaključil, da drugi vlagatelj ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, določenega v podtočki 6.g točke 26 razpisne dokumentacije in ga je zato iz postopka oddaje javnega naročila izključil, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v opredelitvi do navedb naročnika uveljavljal povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, drugi vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– prvi vlagatelj,
– drugi vlagatelj, po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran