018-013/2024 Univerzitetni klinični center Ljubljana
Številka: 018-013/2024-9Datum sprejema: 10. 4. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata, Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup reagentov za mikrobiol. preiskave z brezplačno uporabo lab. opreme« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikro+Polo, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba AZ odvetniki, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 4. 2024
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 16. 1. 2024.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 31.661,20 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 20. 11. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007669/2023-B01, in 21. 11. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 224-705974) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 16. 1. 2024 (objava 16. 1. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007669/2023-ODL01) obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Roche, d. o. o., Stegne 13 G, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je 26. 1. 2024 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2024 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter da je naročnik z njeno izbiro kršil prvi, peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ker javnega naročila ni oddal tistemu ponudniku, ki je predložil najugodnejšo dopustno ponudbo. Vlagatelj je navedel, da:
– je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec »Ponudba Univerzitetni klinični center Ljubljana« z dne 6. 12. 2023, določene tehnične specifikacije oziroma tehnično dokumentacijo ponujene opreme, lastni obrazec »Nakup potrošnega materiala za hitro detekcijo respiratornih patogenov z brezplačnim najemom kartušnega analitskega sistema«, parafiran vzorec pogodbe o brezplačni rabi opreme, ni pa izpolnil ponudbenega predračuna št. 845080118-145-23_001 v delu F, G, I in J ter ni vpisal zahtevanih podatkov o predmetu ponudbe, kot je naročnik zahteval v točki »2. korak«, zaradi česar iz te ponudbe ne izhaja, da izbrani ponudnik ponuja brezplačno uporabo opreme skladno z naročnikovimi zahtevami, oziroma iz nje izhaja, da izbrani ponudnik ne zagotavlja brezplačne uporabe analizatorja na način, kot ga je zahteval naročnik, in tako naročnik sploh ne ve, kaj mu je izbrani ponudnik ponudil, ker je njegova ponudba nekonsistentna, nejasna, vsebinsko neustrezna, sama s seboj v nasprotju in nespecificirana, zato naročnik take ne more izbrati, ravnanje v nasprotju s tem pa bi pomenilo kršitev tudi načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3),
– naročnik tudi ni dopustil predložitve variantnih ponudb, poleg tega ponudbe v tem delu ni dopustno dopolnjevati, saj bi to bilo v nasprotju s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3,
– je izbrani ponudnik nejasno izpolnil predračun in ni mogoče vedeti, ali je ponudil 1.667 testov ali 1.667 pakiranj po 12 testov, pri čemer ni navedel sekundarnega pakiranja, niti iz njega ne izhaja, kaj je enota mere, niti to, na kaj se nanašajo dvoletne količine enote mere, potrebnih za preiskavo, niti na to, na kaj se nanaša pogodbena vrednost (ali na 1.667 testov v dvoletnem obdobju, kar je znatno premalo glede na zahtevane količine, ali pa na 20.004 testov v dvoletnem obdobju, kar je več glede na količine, ki jih je zahteval naročnik in so 20.000 testov v dveh letih),
– skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno ne pojasnjevanje ne dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun, dopustitev tega pa bi pomenilo kršitev načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3),
– je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil tudi prvi in drugi odstavek 84. člena ZJN-3 in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj končna ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika, ki je bila upoštevana pri uporabi merila ponudbena cena, ni izračunana na podlagi enakih predpostavk kot vlagateljeva ponudba in ponudba tretjega ponudnika, ki sta izpolnila ponudbeni predračun v skladu z naročnikovimi zahtevami,
– če bi naročnik zatrjeval, da v ponudbenem predračunu ni nejasnosti, je izbrani ponudnik z navedbo 1.667 paketov ponudil 20.004 kosov testov v dveh letih, ponudniki pa so morali kot enoto mere navesti konkretni artikel in ne celega paketa več konkretnih artiklov, pri čemer je morala biti dvoletna količina 20.000 testov,
– izbrani ponudnik tudi ni podal cene na enoto, ki predstavlja posamezen test, ampak je podal ceno na enoto, ki predstavlja posamezno pakiranje (12 kosov), zato je tudi končna cena v ponudbi izbranega ponudnika nepravilna, kar pa ne predstavlja računske napake, saj je izbrani ponudnik ponudil preveliko količino,
– so ponudbe medsebojno neprimerljive po merilu ponudbena cena,
– bi sprejem take ponudbe pomenil kršitev načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3),
– na podlagi predložene dokumentacije na vpogled ni nedvoumno razvidno, da bi izbrani ponudnik predložil potrdilo iz kazenske evidence ali katerokoli drugo dokazilo za osebo A, za osebo B pa je jasno razvidno, da izbrani ponudnik zanjo ni predložil ne potrdila iz kazenske evidence ne kateregakoli drugega dokazila,
– je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, vendar iz dopolnitve ni razvidno, da bi naročnik zahteval dopolnitev ponudbe za osebi A in B, izbrani ponudnik pa v dopolnitvi ni predložil ustreznih dokazil za ti osebi, zaradi česar ni izkazano, da pri izbranem ponudniku niso podani razlogi za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3,
– je naročnik zahteval, da mora ponujeni aparat omogočati izvedbo vsaj 50 testov v 8 urah, pri čemer je izbrani ponudnik predložil določeno dokumentacijo, naročnik pa ga je tudi pozval na pojasnila ponudbe, vendar dokument »PI1067H_ePlex_Quick_Reference_Guide, str. 7 – 9«, na katerega se je skliceval izbrani ponudnik, ne vsebuje podatka, ki bi potrjeval navedbo izbranega ponudnika, da meritev enega vzorca traja 90 minut, zato ne more predstavljati verodostojnega, tehnično podkrepljenega podatka o času trajanja meritev enega vzorca in tako ta podatek ni objektivno preverljiv in naročnik ga ne bi smel upoštevati pri merilu o višjem številu vzorcev, analiziranih v 8 urah,
– bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker je izbrani ponudnik ni ustrezno dopolnil, z njeno izbiro pa je kršil prvi in drugi odstavek 84. člena ZJN-3 in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).
Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu Gregorju Zupančiču, odvetniku v Ljubljani, z vlogo z dne 5. 2. 2024, ki jo je vložil 5. 2. 2024 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov.
Naročnik je s sklepom št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, ki ga je vložil 16. 2. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, izbranemu ponudniku pa priznal povrnitev stroškov v višini 3.149,43 eurov, ki mu jih je dolžan povrniti vlagatelj. Naročnik je navedel, da:
– je izbrani ponudnik predložil poleg splošne izjave še druge dokumente, zaradi česar je iz vsebine ponudbe mogoče nedvoumno zaključiti, da je ponudil brezplačno uporabo opreme za izvedbo predvidenega števila testov v pogodbenem obdobju in je zato odsotnost podatka o ponudbi ustreznega analizatorja v 3. točki lastne izjave z dne 6. 12. 2023 kvečjemu očitna napaka v ponudbi izbranega ponudnika, ki jo je lahko spregledal skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3,
– bi zgolj upoštevanje 3. točke lastne izjave z dne 6. 12. 2023, ne pa tudi druge dokumentacije, pomenilo kršitev prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter načel iz 6. in 7. člena ZJN-3, pri čemer naročnik ni predvidel vsebine te izjave, ne dajalca izjave, pa niti ne načina podaje,
– vlagatelj lastne izjave ni pripravil in predložil v ponudbi, kar pomeni, da je tudi sam štel, da je predmet njegove ponudbe razviden iz kataloškega materiala, ki ga je predložil v ponudbi,
– ni odločilno, da niso vpisani podatki, kot je določeno v poglavju z naslovom »Navodila za izpolnjevanje predračuna« med zahtevami pod »2. korak«, saj dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni pripravil na popolnoma jasen in nedvoumen način, zaradi česar ne more tolmačiti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v škodo izbranega ponudnika,
– je izbrani ponudnik predložil izjavo k splošnim zahtevam, podpisano oziroma parafirano pogodbo o brezplačni rabi opreme, ki vsebuje celoten 6. člen, in lasten obrazec, iz katerega izhaja, da je predmet ponudbe izbranega ponudnika pogodba o vzdrževanju analizatorja 4 Tower, pri čemer izbrani ponudnik ni bil dolžan v ponudbi predložiti drugih dokazil, nasprotno tolmačenje pa bi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3,
– vlagatelj neutemeljeno uveljavlja, da mu izbrani ponudnik ponuja garancijo, ki traja eno leto, saj vlagatelj neutemeljeno enači pojma brezplačnega vzdrževanja in brezplačne odprave napak, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s pojmom garancija,
– je v ponudbi izbranega ponudnika predložena izjava o izpolnjevanju pogojev, navedenih pod splošnimi zahtevami, ki jo je treba upoštevati tudi v povezavi z drugo vsebino ponudbe,
– je seznanjen, da različni ponudniki ponujajo različne količine testov v sekundarnih pakiranjih, zato je v predračunu jasno in nedvoumno predvidel vpis podatka o sekundarnem pakiranju, ki je zanj relevanten podatek o tem, kakšna bo enota mere za naročanje po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila,
– je sekundarno pakiranje enota mere za naročanje, zaradi česar je bilo treba v stolpec H predračuna vpisati število posameznih testov v sekundarnem pakiranju, zato je enota mere za konkretni artikel sekundarno pakiranje in ne en kos oziroma en test,
– ima sekundarno pakiranje funkcijo zaščite oziroma varovanja primarne embalaže, hkrati pa ima podlago tudi v zakonodaji zaradi zahteve po oznaki CE,
– je kot medicinski pripomoček registriran artikel kot tak (pakiranje), zato bi bilo nezakonito, če bi ponudnik iz pakiranja izločil posamezno število testov in jih izročil naročniku,
– noben ponudnik na trgu ne ponuja testov, kjer bi bil le en test v sekundarnem pakiranju, niti vlagatelj, ki arbitrarno in prirejeno potrebam postopka tolmači dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila,
– nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določeno, da je treba vpisati 20.000 testov v stolpec J predračuna, saj je iz nje razvidno, da je količina objektivno neugotovljiva za celotno obdobje veljavnosti pogodbe in da se bo ocenjena količina lahko povečala do 30 %,
– se vlagatelj neutemeljeno sklicuje na odgovor, objavljen 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil, saj zanemarja vprašanje, v zvezi s katerim je bilo odgovorjeno, in se nanaša na kalkulacijo cen,
– tega se zaveda tudi vlagatelj, saj je ponudil sekundarno pakiranje, ki vsebuje 30 testov, in je moral vlagatelj ponuditi 667 enot mere (sekundarnih pakiranj), kar znese 20.010 testov, 666 sekundarnih pakiranj pa ne bi zadostilo 20.000 testom,
– je izbrani ponudnik pravilno izpolnil predračun v stolpcih H, I, J in K, ponudil pa je tudi zadostno količino sekundarnih pakiranj (1.667), kar zagotavlja 20.004 testov,
– so tudi za sporni osebi predložena potrebna dokazila o nekaznovanosti,
– je z vidika dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila irelevanten podatek, da meritev enega vzorca traja 90 minut, saj je ključen podatek, da izbrani ponudnik omogoča izvedbo 96 vzorcev v 8 urah, kar jasno izhaja že iz kataloga, ki je predložen v ponudbi izbranega ponudnika,
– predloženi dokument (dokazilo) sicer vsebuje podatek, da meritev vzorca traja približno 90 minut,
– je naročnik s pozivom z dne 13. 12. 2023 zgolj iz previdnosti zaprosil za dodatna pojasnila in dodatne informacije, čeprav zanje ni imel podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
– izbrani ponudnik se je odzval na poziv z dne 13. 12. 2023 in naročniku zagotovil potrebne informacije.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 2. 2024, ki jo je vložil 21. 2. 2024 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je navedel, da mu je naročnik pri vpogledu neutemeljeno prikril podatke za osebi A in B, če pa bi Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo, naj pri odločanju o povrnitvi stroškov upošteva deveti odstavek 70. člena ZPVPJN. Vlagatelj je predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, dvakrat (obakrat glede izpolnitve ponudbenega predračuna, ker naj bi tolmačenje, kot ga je podal naročnik v sklepu št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, povzročilo neprimerljivost ponudb) pa je tudi navedel, naj se razveljavi javno naročilo v celoti. Vlagatelj je predlagal, da se razveljavi 3. točko izreka sklepa št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024 in zavrne zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.
Naročnik je 16. 2. 2024 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil pravni pouk v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 16. 1. 2024 napačen, saj je naročnik navedel prenizek znesek potrebne takse glede na prvo poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, je skladno s prvo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN s pozivom št. 018-013/2024-4 z dne 23. 2. 2024 vlagatelja pozvala, da doplača takso, kar je vlagatelj pravočasno in pravilno storil 26. 2. 2024, pri čemer je Državni revizijski komisiji tudi predložil dokazilo o doplačilu takse, in sicer kot prilogo vlogi z dne 26. 2. 2024. Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2024 zahteval povrnitev stroškov v delu, ki se nanaša na takso, v novi oziroma višji (še doplačani) višini.
Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj je uveljavljal več kršitev, povezanih s pregledom in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer je skupno vsem očitanim kršitvam, da se osredotočajo na to, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zaradi česar je tudi ravnal v nasprotju s temeljnima načeloma iz 6. in 7. člena ZJN-3. Izbrani ponudnik in naročnik sta nasprotovala vlagatelju.
Vlagatelj je pravilno uveljavljal, da naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).
Vlagatelj je očitke podal v štirih zaokroženih celotah, pri čemer so očitki v zvezi z dokazovanjem neobstoja razloga za izločitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 pri dveh osebah, ki sta navedeni v ponudbi izbranega ponudnika (tretja zaporedna zaokrožena celota), sicer povezani s tolmačenjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar ne v smislu, ali je ta v delu nejasna in omogoča še druga tolmačenja, drugi očitki (prva, druga in četrta zaokrožena celota) pa so odvisni od odgovora na vprašanje, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna in omogoča še druga tolmačenja. Vlagatelj na eni strani ter izbrani ponudnik in naročnik na drugi strani namreč ponujajo različna tolmačenja istih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je glede na navedeno najprej obravnavala očitke, ki se nanašajo na tretjo zaporedno zaokroženo celoto.
Vlagatelj je pravilno uveljavljal, da sta bili v ponudbi izbranega ponudnika osebi A in B navedeni v obrazcu ESPD (gl. del II, oddelek B) med osebami, ki so predstavniki izbranega ponudnika, in po poslovodstveni funkciji, ki je zanju navedena, da sta ti osebi članici upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa izbranega ponudnika v smislu pojma iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (ki ga je naročnik tudi uporabil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v delu z naslovom »Ugotavljanje sposobnosti«, str. 15, 2. točka, razdelek v levem stolpcu), zato bi morali biti zanju predložena dokazila v smislu točke a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 (gl. tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v delu z naslovom »Ugotavljanje sposobnosti«, str. 15, 2. točka, razdelek v desnem stolpcu). Vendar je vlagatelj napačno uveljavljal, da izbrani ponudnik zanju ni predložil dokazil. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, v katero je Državna revizijska komisija vpogledala (gl. tudi vlagateljev predlog iz vloge z dne 20. 2. 2024, str. 11), se zanju nahajajo dokazila iz tujih držav skupaj s sodno overjenima prevodoma, in sicer za osebo A dokazilo, ki ga je izdal švicarski organ, za osebo B pa dokazilo, ki ga je izdal nemški organ.
Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 20. 2. 2024 (str. 11) navedel, da se je šele s seznanitvijo s sklepom št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024 seznanil s podatkom, da so dokazila o nekaznovanosti za osebi A in B že predložena v ponudbi izbranega ponudnika, saj da mu je naročnik imeni teh oseb, pa tudi druge osebne podatke zakril pri vpogledu v ponudbi, vendar tudi potrditev takega vlagateljevega stališča ne bi spremenila dvojega. Prvič, dokazila o nekaznovanosti za osebi A in B so bila predložena že v ponudbi izbranega ponudnika in, drugič, v teh dokazilih je navedeno, da ti osebi nista evidentirani v kazenskih evidencah. Vlagatelj nasprotnega temu, kar je navedeno pod drugič, zanju sicer niti ni navedel, četudi ni pridobil podatka, da so zanju predložena dokazila že v ponudbi. Kot je mogoče razbrati iz vloge z dne 20. 2. 2024 (str. 11), se vlagatelj strinja, da bi naročnik lahko pustil zakrit podatek, ali sta bili ti osebi kaznovani. Zato tudi morebitna kršitev pravice do vpogleda v ta dokazila, ne bi spremenila vlagateljevega položaja v zvezi z navajanjem razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 glede vprašanja (ne)kaznovanosti teh oseb. Vlagatelj namreč niti ni zatrjeval, da izbrani ponudnik dokazil o nekaznovanosti za ti osebi ne bi mogel predložiti, ker bi bili ti osebi že kaznovani.
Državna revizijska komisija tako zaključuje, da zahtevek za revizijo ni utemeljen glede očitane kršitve v zvezi z dokazovanjem neobstoja razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 za osebi A in B.
Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala očitke iz prve, druge in četrte zaokrožene celote. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da je po poteku roka za predložitev ponudb ključno ugotoviti, ali je tolmačenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga podajajo vlagatelj na eni strani ter izbrani ponudnik in naročnik na drugi strani, tako, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila njihovo tolmačenje podpira. Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom (vloga z dne 5. 2. 2024, str. 2–3) in naročnikom (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 2–3), ki tudi s sklicevanjem na stališča Sodišča Evropske unije utemeljujeta, da je pomembno, kaj je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeno do poteka roka za predložitev ponudb, da naročnik ne bi pri pregledu in ocenjevanju ponudb zaradi tolmačenja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne podpira, ravnal arbitrarno, pri tem pa kršil temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3 ter prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Naročnik je zato pravilno uveljavljal (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 3), da je »namen pravila po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« »preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila in presojo njihovih ponudb. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.«
Državna revizijska komisija še dodaja, da bi potrditev vlagateljevega tolmačenja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot edinega možnega pri katerikoli od navedenih zaokroženih celot, pomenila, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pregledal in ocenil v nasprotju s tem, kar je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila do poteka roka za prejem ponudb, s tem pa bi naročnik kršil temeljna načela iz 6. in 7. člena ZJN-3 ter prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki jih je sam izpostavil (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 3), saj bi s tolmačenjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na širši oziroma drugačen način, kot jo je določil do poteka roka za prejem ponudb, to po poteku roka za prejem ponudb ustvarjal v drugačni vsebini.
Čeprav je vlagatelj najprej uveljavljal kršitve, povezane s ponujenim predmetom, je tudi navajal, da izbrani ponudnik ni izpolnil predračuna na način, kot ga je zahteval naročnik, zato je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na kršitve, povezane z izpolnjevanjem ponudbenega predračuna glede ponujene količine testov, čeprav je vlagatelj očital napačno izpolnitev predračuna tudi glede drugih podatkov.
Naročnik je, kot je vlagatelj pravilno navedel, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 14) pod naslovom »Nakup potrošnega materiala za hitro detekcijo respiratornih patogenov z najemom kartušnega analitskega sistema« določil:
»Predvideno število testov na leto: 10.000«.
Naročnik je na poziv:
− »Navedli ste, da ocenjujete povečanje količine testov do +30%. Vljudno vas prosimo tudi za minimalno količino testov na leto, ki bi jih zagotovo kupili.
Ta podatek nujno potrebujemo za kalkulacijo testa z vključeno brezplačno uporabo aparata.«
28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil odgovoril:
− »Okvirna ocenjena letna količina je 10.000 testov, razvidna je iz RD in iz Predračuna ''Objava javnega naročila 845080118-145-23
V primeru nenačrtovanih povečanj potreb po preiskavah si je naročnik zadržal možnost povečanja ocenjenih potreb.
Ponudbo se oddaja za 10.000 testov letno.
Količine in izvedbeni pogoji so opredeljeni v 3.členu VZORCA POGODBE ZA NAKUP REAGENTOV, ki je del RD«,
ta odgovor pa je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).
Ker je naročnik v ponudbenem predračunu, zavihek »Specifikacija«, stolpec J (»2 letna količina EM* potrebnih za posamezno preiskavo«) povpraševal za 2-letno količino testov, je (ne glede na problematičnost še razumevanja pojma enota mere in drugih odprtih vprašanj) glede na odgovor, objavljen 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil, mogoče realno razumeti, da se ponudbo oddaja za 20.000 testov za dve leti. Vlagateljevo tolmačenje (zahtevek za revizijo, str. 18), da »preračunano torej na dvoletno obdobje je« naročnik »zahteval 20.000 testov na dve leti (vsako leto po 10.000 testov)«, tako temelji na možnem in realnem razumevanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik pri določanju količine/števila testov, ki jih bo opravil na leto, z uporabo pojmov »predvideno [število testov]« in »okvirna ocenjena [letna količina]« ni zamejil na natančno 10.000 testov na leto, je treba upoštevati, da se število 10.000 v teh primerih nanaša na naročnikovo ravnanje pri izvajanju svoje dejavnosti, ne pa na ravnanje ponudnikov, ko pripravijo in predložijo ponudbe. Zato tudi naročnikovo sklicevanje (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 11) na možnost povečanja količin za 30 % (gl. tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prvi odstavek 3. člena osnutka pogodbe, v katerem je določeno: »Naročnik si pridržuje pravico, da bo naročil samo določeno količino blaga, saj je količina v trenutku sklepanja te pogodbe objektivno neugotovljiva za celotno obdobje, zato si pridržuje pravico, da bo naročal blago samo takrat, ko ga bo potreboval. Glede na količino, predvideno v ponudbi in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), naročnik ocenjuje povečanje količine do +30%, v kolikor bi se ugotovilo, da je potreba po blagu večja od sprva predvidene količine.«) le potrjuje dejstvo, da je treba razlikovati med položaji, ko se količina 10.000 testov nanaša na naročnikovo ravnanje, in položaji, ko se količina 10.000 testov nanaša na ravnanje ponudnikov. Niti dejstvo, da je naročnik v sklepu št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 11 opozoril, da je treba upoštevati vprašanje, na katerega je odgovoril 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil, ne spremeni tega, da je vlagateljevo tolmačenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila možno in realno, saj čeprav je bilo vprašanje zastavljeno zaradi kalkulacij cen testa z vključeno brezplačno uporabo aparatov, navedba, da se ponudbo oddaja za 10.000 testov letno, možno in realno omogoča razumevanje, kateri vhodni podatek naj upošteva ponudnik, ko pripravlja ponudbo, ne da bi ta podatek omejeval naročnika pri nabavi višje količine testov od 10.000 letno. Čeprav naročnik »ni nikjer prepovedal, da ponudnik ne sme ponuditi večje število testov, kot je zahtevano« (vloga z dne 5. 2. 2024, str. 9), kot je izpostavil izbrani ponudnik, ne spremeni tega, da je vlagateljevo tolmačenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila možno in realno. Še več. Ravno to, kar je uveljavljal izbrani ponudnik, če sicer ne bi že odgovor, objavljen 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil, impliciral le en podatek, ki ga je treba upoštevati pri predložitvi ponudb, kvečjemu podpira stališče, da bi bilo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče tolmačiti na več načinov. Podanih zaključkov ne spremeni niti dejstvo, da sekundarna pakiranja pri različnih proizvajalcih in s tem ponudnikih vsebujejo različno število testov, pri čemer noben nima v sekundarnem pakiranju le enega testa, pa tudi ne pravila, da so z oznako CE označena celotna, ne pa le delna sekundarna pakiranja, na kar sta opozorila izbrani ponudnik (vloga z dne 5. 2. 2024, str. 7–9) in naročnik (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 9–11), saj to niso naročnikova navodila za pripravo ponudbe. Naročnikovo navodilo za pripravo ponudbe, ki jo morajo upoštevati ponudniki, je namreč le naročnikova zahteva »Ponudbo se oddaja za 10.000 testov letno«, ki, kot že izpostavljeno, neposredno naslavlja gospodarske subjekte (ponudbo namreč predložijo le gospodarski subjekti) in jim določa ravnanje v postopku oddaje konkretnega javnega naročila.
Vlagatelj je pravilno navedel (zahtevek za revizijo, str. 18), da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, obrazec predračuna določil stolpce H (sekundarno pakiranje (=enota mere za naročanje)/št. primarnih pakiranj v sekundarnem pakiranju), I (Enota mere za konkretni artikel* (EM*)), J (2 letna količina EM* potrebnih za posamezno preiskavo) in K (Cena artikla na EM* brez DDV).
Vlagatelj je tudi pravilno navedel (zahtevek za revizijo, str. 18), čemur pritrjujeta tudi izbrani ponudnik (vloga z dne 5. 2. 2024, str. 7–9) in naročnik (sklep št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024, str. 9–11), da imajo različni proizvajalci različna sekundarna pakiranja. To potrjujejo že podatki za vlagatelja, saj njegovo sekundarno pakiranje vsebuje 30 testov, sekundarno pakiranje pri izbranem ponudniku pa 12 testov.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, 18), ki navaja, da izbrani ponudnik v stolpcu H ni opredelil sekundarnega pakiranja, saj je vnesel le podatek »12«. Vendar že upoštevajoč dejstvo, da tudi vlagatelju ni sporno (zahtevek za revizijo, str. 18), da sekundarno pakiranje pri izbranem ponudniku vsebuje 12 primarnih pakiranj, se Državna revizijska komisija glede na še druge podatke v predračunu, ki implicirajo, da sekundarno pakiranje vsebuje 12 primarnih pakiranj, ne strinja z vlagateljem, da bi bilo nejasno, kaj je izbrani ponudnik ponudil v ponudbi. Tolmačenje predračuna, ki ga je upošteval izbrani ponudnik, ko je v stolpec H vpisal podatek »12«, v stolpec I podatek »1«, v stolpec J podatek »1.667,0000« in stolpec K podatek »1.020,0000«, je namreč (v okviru podatkov iz obrazca predračuna, kot ga je pripravil naročnik) možno in realno, saj ga je glede na poimenovanja stolpcev H, I, J in K mogoče razumeti tako, da ponudniki navedejo ceno za sekundarno pakiranje, izbrani ponudnik pa ponuja 1.667 kosov sekundarnih pakiranj z vsebino 12 kosov primarnih pakiranj, pri čemer je cena vsakega sekundarnega pakiranja 1.020 eurov brez DDV. Kot je namreč razvidno iz poimenovanja stolpca H, bo enota mere za naročanje sekundarno pakiranje, zato je možno in realno razumevanje, da se naročniku navedejo tisti podatki, ki bodo pri dejanskih nabavah tudi upoštevni. Zato se Državna revizijska komisija tudi ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 19), da bi moral naročnik ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil manj kot 20.000 testov za dve leti, ker naj bi jih ponudil le 1.667. Kot je vlagatelj pravilno izračunal (zahtevek za revizijo, str. 20), 1.667 pomnoženo z 12 znaša 20.004, zato iz ponudbe izbranega ponudnika (iz predračuna) izhaja, da ponuja 20.004 kosov primarnih pakiranj oziroma testov. Se pa Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 19), da število 20.004 znaša več kot 20.000. Razrešiti pa je treba še vprašanje, ali je to za ta primer oddaje javnega naročila relevantno. Pri tem Državna revizijska komisija še pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 20), da bi bila polovica te številke 10.002, zato bi znašala več kot 10.000. Ker vlagatelj ni problematiziral, da številke 1.667 ni mogoče razdeliti na pol v celem številu, Državna revizijska komisija tega pri reševanju ni upoštevala kot relevantno za vlagatelja.
Državna revizijska komisija kot realno in možno sprejema tudi vlagateljevo tolmačenje izpolnitve predračuna (zahtevek za revizijo, str. 20–22), ki vključuje tudi zahtevo, ki jo je naročnik podal z odgovorom, objavljenim 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil: »Ponudbo se oddaja za 10.000 testov letno«. Tako Državna revizijska komisija sprejema vlagateljevo tolmačenje, ki za enoto mere (EM) v stolpcih I, J in K uveljavlja upoštevanje primarnega pakiranja (posameznega testa). Takemu tolmačenju tudi ne nasprotuje poimenovanje stolpca H iz vsaj dveh razlogov. Prvič, čeprav je tudi v stolpcu H naveden pojem »enota mere«, ki je vključeno v besedilo »enota mere za naročanje«, v stolpcu H, drugače kot v stolpcih I, J in K, pojem »enota mere« ni opremljen ne s kratico »EM« ne z zvezdico (»*«), niti iz njega ni izrecno razvidno napotilo, da se ga upošteva v stolpcih I, J in K, zato ni nerealno vlagateljevo tolmačenje, ki pojem »enota mere« v stolpcih I, J in K tolmači drugače, kot ima pomen v stolpcu H. Že vizualna razlika med zapisi v teh stolpcih lahko asociira na drugačen pomen. Drugič, četudi bo enota mere za naročanje sekundarno, ne pa primarno pakiranje, to ne izključuje tolmačenja, da se cenovno primerjajo primarna pakiranja. Upoštevajoč navedeno, se po možnem in realnem tolmačenju, kot ga je podal vlagatelj, ponudbe na cenovni ravni medsebojno primerjajo le na cenovni ravni primarnih pakiranj v obsegu 20.000 testov za dve leti in je to tisto, kar se upošteva kot ponudbena vrednost (stolpca L in O ter pri merilu ponudbena cena; dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, naslov »Merila za izbiro najugodnejše ponudbe«, str. 9–10). Taka primerjava se zato ne bi mogla izvajati med ponudbami, ki vključujejo tudi višje količine primarnih pakiranj in se zato Državna revizijska komisija ne strinja z izbranim ponudnikom (vloga z dne 5. 2. 2024, str. 9), ki uveljavlja nasprotno, saj tolmačenje izbranega ponudnika zanemarja naročnikovo zahtevo iz odgovora, objavljenega 28. 11. 2023 ob 11.11 na portalu javnih naročil. Pri tem Državni revizijski komisiji tudi ni treba odgovoriti na vprašanje, ali bi naročnik v tem delu lahko pridobil pojasnila, dopolnitev ali popravek ponudbe, da ne bi bila podana kršitev petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je tudi glede na vsebino dokumenta »Poziv k dopolnitvi ponudbe v skladu s 5. odstavkom 89.člena ZJN3, po ponudbi predložen dne 07.12.2023« z dne »10. 4. 2024« (očitno napačen datum; opomba Državne revizijske komisije) očitno, da naročnik teh pravnih podlag pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun, ni uporabil.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da če bi bilo treba sprejeti le vlagateljevo možno in realno tolmačenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ga naročnik ni upošteval pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar bi bila podana vsaj kršitev temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). Če bi Državna revizijska komisija upoštevala še možno in realno tolmačenje izpolnitve predračuna, kot sta ga uveljavljala izbrani ponudnik in naročnik le glede na poimenovanja stolpcev H, I, J in K (ne da bi se upoštevalo še možnega in realnega vlagateljevega tolmačenja), pa je treba zaključiti, da bi bile ponudbe pripravljene na različnih izhodiščih, ker bi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila omogočala več tolmačenj, ki ne zagotavljajo primerljivosti ponudb, s tem pa ne spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Takim pravnim izhodiščem sicer ne nasprotuje niti naročnik, ki je v sklepu št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024 (str. 3) izrecno opozoril na potrebo po jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da bo mogoča primerjava med ponudbami, kar pa, kot pojasnjeno, to v tem primeru oddaje javnega naročila ni mogoče. Vse navedeno zadošča, da Državna revizijska komisija ugotovi kršitev, zaradi katere je treba skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080118-145-23/3 z dne 16. 1. 2024. Tako odločitev Državne revizijske komisije bi toliko bolj podprlo izhodišče, če bi bilo v ponudbi izbranega ponudnika treba upoštevati tudi dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil lastno izjavo z dne 6. 12. 2023, ki v 3. točki navaja: »Da, ponudba vsebuje 10.000 testov na leto«, saj bi se v ponudbi izbranega ponudnika nahajala hkrati dva različna podatka o skupni količini testov za dve leti, in sicer 20.000 (če se pomnožita 2 leti z 10.000 testi na leto) in 20.004 (če se pomnoži 1.667 sekundarnih pakiranj z 12 testi na sekundarno pakiranje), zaradi česar bi bilo treba razjasnjevati, katera količina je bila v resnici ponujena.
Državna revizijska komisija se glede na sprejeto odločitev ni opredeljevala še do drugih očitkov, saj se vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne bi mogel več spremeniti. Za vlagateljev položaj tako tudi ni bistveno, da je v vlogi z dne 20. 2. 2024 tudi dvakrat predlagal, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti. Lahko pa naročnik pri sprejemu nove odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila preuči relevantnost vlagateljevih opozoril iz vloge z dne 20. 2. 2024 o določitvi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ne omogoča primerljivosti ponudb, še zlasti ob upoštevanju tega, da je tudi naročnik v sklepu št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024 (gl. str. 5 in 6) uveljavljal, da posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na izpolnitev predračuna, »ni pripravil na popolnoma jasen in nedvoumen način«, pa tudi, da »je očitno pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedeno spregledal oziroma ni uskladil navodil za izpolnjevanje predračuna s samo vsebino vnaprej pripravljenega predračuna s strani naročnika«, s čimer se je naročnik strinjal, da je bilo mogoče dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti različno, zaradi česar se nadalje odpira vprašljivost zagotavljanja ravnanja v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pri upoštevanju primerljivosti ponudb.
Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
- takse v višini 25.000 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 5.400 eurov (9.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 6.588 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 9.000 točk v višini 60 eurov (20 + 80 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 73,20 eurov,
kar skupaj znese 31.661,20 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 20. 2. 2024, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 31.661,20 eurov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 5. 2. 2024 zahteval povrnitev stroškov, ki mu jih je naročnik tudi priznal (3. točka izreka sklepa št. 845080118-145-23/6 z dne 14. 2. 2024). Vendar se Državna revizijska komisija s tako naročnikovo odločitvijo ne strinja, saj je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in prispevek izbranega ponudnika ni pripomogel naročniku pri ohranitvi odločitve o oddaji javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija že zaradi teh razlogov zavrnila zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZJN-3).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.