018-025/2024 Občina Ilirska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, mag. Zlate Jerman kot članice senata in Andraža Žvana, kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rušenje objekta za izgradnjo novega inkubatorja v IC Trnovo« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komunala Sežana d.d., Partizanska cesta 2, Sežana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška družba Mihelj, Barbič in partnerji, o.p., d.o.o., Prvomajska ulica 23, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 3. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 18. 12. 2023, št. objave JN008309/2023-W01, z dvema popravkoma.

Naročnik je dne 10. 1. 2024 najprej sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (št. objave JN008309/2023-ODL01) objavil Odločitev v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, s katero je javno naročilo kot ekonomsko najugodnejšemu ponudniku izmed štirih dopustnih prejetih ponudb glede na postavljena merila oddal ponudniku Makser-storitve z gradbeno mehanizacijo Erik Baričič s.p., Podgraje 59, Ilirska Bistrica. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 17. 1. 2024 vložil zahtevek za revizijo, kateremu je naročnik dne 1. 2. 2024 ugodil. Naročnik je nato dne 7. 2. 2024 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (št. objave JN008309/2023-ODL01-P01) objavil novo Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero je zavrnil vse prispele ponudbe, javnega naročila pa ni oddal (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb).

V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb naročnik pojasnjuje, da je po preučitvi vseh okoliščin ugotovil, da v popis del konkretnega javnega naročila ne bi smel vključiti del, ki se nanašajo na izkop in planiranje gradbene jame, saj glede na čas izvajanja del in vrsto zemljine obstaja velika nevarnost, da bo jama dlje časa ostala odprta, posledično pa lahko pride do njenega poplavljanja in porušitve njenih sten, kar naročniku lahko povzroči dodatne stroške, še posebej ob upoštevanju okoliščine, da se gradnja novega objekta inkubatorja ne bo pričela nemudoma po izkopu gradbene jame. Ker bi bilo potrebno gradbeno jamo ponovno sanirati, je to v nasprotju z načelom gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, zaradi česar naročnik meni, da izkopa in planiranja gradbene jame ne bi smel vključiti v konkretno javno naročilo, saj ga ne more zakonito oddati. Naročnik zaključuje, da je svojo odločitev sprejel na podlagi petega odstavka 90. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) ter skladno s prakso Sodišča Evropske Unije in Državne revizijske komisije.

Zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj dne 15. 2. 2024, preko portala eRevizija, vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, hkrati pa priglaša povrnitev stroškov pravnega varstva skladno s priloženim stroškovnikom. Vlagatelj zatrjuje, da je sprejeta odločitev netransparentna in diskriminatorna do vlagatelja, hkrati pa neenakopravno obravnava ponudnike. Naročnik bi moral izbrati njegovo ponudbo, saj je ekonomsko najugodnejša.

Razlogom za zavrnitev vseh ponudb vlagatelj nasprotuje, saj meni, da so neresnični oz. navidezni, naročnik pa jih je podal izključno z namenom, da mu ne bi bilo potrebno izbrati ponudbe vlagatelja. Izpostavlja, da gradbena jama zaradi časovne dinamike pri gradnji inkubatorja ne bo odprta dlje časa, saj je predviden rok za izgradnjo 31. 10. 2024, posledično pa ne bo prišlo do poplavljanja ali porušitve sten gradbene jame. Vlagatelj pristavlja, da sta obe navedbi glede poplavljanja ali porušitve sten gradbene jame naročnika pavšalni, za kateri pa naročnik nima dokazov, poleg tega pa vlagatelj zaradi sestave kamnine in lege parcele ocenjuje, da ne more priti do rušitve sten ali zalitja gradbene jame. Z gradnjo inkubatorja se naročniku mudi, v teku pa je tudi postopek oddaje javnega naročila za gradnjo inkubatorja (št. objave na portalu javnih naročil JN000252/2024-W01, v nadaljevanju: drugo javno naročilo), zaradi česar izkopane gradbene jame ne bo potrebno sanirati, saj se bo gradnja pričela takoj po izkopu. Vlagatelj še izpostavlja obveznost izvajalca izkopa gradbene jame, da morebitne poškodbe gradbene jame tudi sanira.

Naročnik je 27. 2. 2024 sprejel in dne 28. 2. 2024 na portalu eRevizija objavil Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da je ponudnike obravnaval neenakopravno ali vlagatelja diskriminiral. Ob sklicevanju na pravo Evropske unije, sodb Sodišča Evropske unije (npr. sodbi št. C-27/98 in C2-44/02) in prakso Državne revizijske komisije naročnik opozarja, da ima pravico zaključiti postopek javnega naročanja tudi drugače, kot le z izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe. Hkrati dodaja, da mora upoštevati le temeljna pravila prava Evropske unije in načela (ki jih je sam upošteval), vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, pri čemer se sklicuje na sodbo Sodišča Evropske unije, št. C-92/00 in med drugim, tudi na sklep Državne revizijske komisije št. 018-084/2021-11. Po njegovem mnenju je mogoče o kršitvi načela enake obravnave govoriti le v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oz. navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov neupravičeno postavi v boljši ali slabši položaj, pri čemer je vsebinska presoja omejena predvsem na vprašanje, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila res zaključil zaradi razloga, ki ga je navedel v obrazložitvi svoje odločitve. Nadalje pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb, svojo odločitev pa je ustrezno utemeljil in obrazložil. Izpostavlja neustrezno določitev predmeta javnega naročila, ki naročniku ne omogoča dopustne oddaje javnega naročila skladno z njegovimi potrebami. Bistvena napaka je bila, da bi moral biti izločen del, ki se nanaša na izkop in planiranje gradbene jame, slednji del pa bi moral biti vključen v drugo javno naročilo ki ga naročnik izvaja, t.j. gradnja inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo. Zaradi časovne stiske, ki je povezana s sofinanciranjem projekta, ob dejstvu, da izvajalec za izgradnjo inkubatorja še ni izbran, je mogoče, da projekt sploh ne bo realiziran, zaradi česar obstaja nevarnost, da bi bila gradbena jama izkopana in dlje časa odprta. Naročnik ugotavlja, da je nepravilno razdelil dela, ki so med seboj povezana (tj. izkop in planiranje gradbene jame in gradnja inkubatorja), na dve javni naročili.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo Opredelitev do navedb naročnika z dne 29. 02. 2024. Uvodoma opozarja, da naročnik ne nasprotuje njegovim trditvam, da ne obstoji nevarnost poplavljanja gradbene jame ali njena porušitev, kar naj bi nakazovalo na to, da so razlogi naročnika za neoddajo javnega naročila neresnični in navidezni. Na naročnikovo nepristranskost vlagatelj opozarja ob sklicevanju naročnika na dva vložena zahtevka za revizijo, ki naj bi bila kriva za morebitne zamude že pri konkretnem javnem naročilu, posledično pa naročnik morebitne zahtevke za revizijo navaja kot možni razlog za ne izgradnjo inkubatorja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija dne 29. 2. 2024 posredoval zahtevek za revizijo in pripadajočo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ugotovila je, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato je, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da so razlogi za zavrnitev vseh ponudb neresnični in navidezni, s svojo odločitvijo pa naročnik vlagatelja diskriminira in postavlja v neenakopraven položaj.

Pravno podlago za sprejem konkretne odločitve naročnika o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Iz predstavljene določbe petega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami (»[...] mora o razlogih za takšno odločitev [...]«), s čemer se zagotovi transparentnost javnega naročanja kot minimum uresničitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN).

Uvodoma gre pojasniti, da dodelitev javnega naročila najugodnejšemu ponudniku ni edini možni oziroma dopustni zaključek postopka oddaje javnega naročila. Tako tudi ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo v vsakem primeru odda, temveč mu omogoča, da lahko na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe.

Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so (vsi) oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe izloči oziroma zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika, ko ta prav tako vse ponudbe zavrne iz razloga na njegovi strani (peti odstavek 90. člena ZJN-3).

Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, pa je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma je navidezen, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Če je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj formalen oziroma navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika, ni mogoče šteti, da bi se v ponovljenem postopku okoliščine bistveno spremenile. V primeru, ko naročnik izkaže, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen, pa je mogoče zaključiti, da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka.

Niti ZJN-3 niti drugi predpisi s področja javnega naročanja ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oziroma dopustnost naročnikovih razlogov za zaključek postopka brez oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat navedla, pa tudi iz prakse Sodišča Evropske unije pri razlagi prava Evropske unije izhaja, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek in da pravo Evropske unije o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (kot na primer sodbe Sodišča Evropske Unije, št. C-27/98, točki 23 in 25; C-244/02, točka 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava Evropske unije ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju EU (soba, št. C-92/00, točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (sodba, št. C-244/02, točka 36).

Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku tako obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma, ali je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da zaključek postopka brez izbire najugodnejše ponudbe sam po sebi še ne pomeni neenakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik namreč vlagatelja zgolj z zavrnitvijo vseh ponudb dejansko ne postavlja v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki, ki so tudi oddali ponudbo, oziroma ne povzroči razlikovanja med njimi, saj sama zavrnitev vseh ponudb temelji na razlogu, ki ima enak učinek na vse v postopku sodelujoče ponudnike. Naročnik navede razloge, da ne želi imeti dlje časa odprto gradbeno jamo, in zato konkretnega javnega naročila ne bo oddal, da bo izkop in planiranje gradbene jame opravil skupaj z javnim naročilom gradnje inkubatorja ali pa kot samostojno javno naročilo, in da bodo v novem postopku lahko sodelovali vsi ponudniki. Vlagatelj zgolj nekonkretizirano navaja, da je naročnik z odločitvijo ravnal diskriminatorno, hkrati pa za svoje navedbe ne navede konkretnih okoliščin, zaradi česar njegovim očitkom Državna revizijska komisija ne more slediti.

Naročnik je dolžan skladno z desetim odstavkom 90. člena ZJN-3 o vseh odločitvah obvestiti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz 90. člena ZJN-3 objavi na portalu javnih naročil, pri čemer se odločitev šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. V konkretnem primeru naročniku ni mogoče očitati kršitve načela transparentnosti (6. člen ZJN-3), kot to nekonkretizirano zatrjuje vlagatelj, saj gre ugotoviti, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila spoštoval citirana določila ZJN-3, ki se nanašajo na obveščenost ponudnikov, saj je svoje odločitve v zvezi s postopkom javnega naročanja objavil na Portalu javnih naročil. Prav tako je naročnik ustrezno navedel in obrazložil razloge za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, katerih presojo bo Državna revizijska komisija opravila v nadaljevanju.

Naročnik svojo odločitev utemeljuje z razlogom, da obstaja velika verjetnost, da zaradi časovne stiske izgradnja podjetniškega inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo, ki ga vodi v drugem postopku, ne bo izvedena, posledično pa bo gradbena jama dlje časa odprta in izpostavljena tveganjem poplavljanja in posledično porušitve sten, kar za naročnika pomeni možnost dodatnih nepotrebnih stroškov. Navedenim razlogom naročnika pa vlagatelj nasprotuje in naročniku očita, da je njegov razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen.

Predmetni postopek oddaje javnega naročila naročnik izvaja z namenom, da bi pridobil izvajalca za rušenje objekta, ki vključuje tudi izkop in planiranje gradbene jame, kar bo podlaga za nadaljnjo izgradnjo novega inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo. Državna revizijska komisija je opravila vpogled v dokumentacijo v zvezi z oddajo tozadevnega javnega naročila, v kateri je naročnik v popisu del, ki je njen sestavni del, med drugim pri postavkah 17 in 18 določil, da mora izvajalec opraviti tudi izkop gradbene jame, katerega pa želi sedaj naročnik izločiti in ju bodisi priključiti k javnemu naročilu za izgradnjo inkubatorja bodisi oddati kot samostojno javno naročilo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vprašanje opredelitve postavk iz popisa del nanaša na oblikovanje predmeta javnega naročila. Oblikovanje predmeta javnega naročila je vezano na naročnikove objektivne potrebe in je kot tako v domeni naročnika (in ne v domeni (potencialnih) ponudnikov). Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitev v zadevi, št. 018-097/2023), da pravila javnega naročanja praviloma ne posegajo v določanje naročnikovih potreb, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila, pri čemer pa je pri identifikaciji svojih potreb in oblikovanju predmeta javnega naročila samostojen, saj je on tisti, ki najbolje pozna svoje delovanje, objektivne potrebe in specifične zahteve, z identifikacijo in opredeljevanjem potreb pa prevzema tudi odgovornost za svoje poslovanje. Določanje in oblikovanje potreb, na podlagi katerih naročnik oblikuje predmet javnega naročila, je tako po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost naročnika za pravilno in zakonito izvajanje njegovih nalog ter je kot takšno naročnikova poslovna odločitev, v katero pravila o javnem naročanju neposredno ne morejo posegati (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-203/2019 in 018-020/2020). Upoštevajoč navedeno naročniku ni mogoče odreči pravice, da samostojno oblikuje popis del pri posameznem javnem naročilu, kakor tudi na kakšen način bo javna naročila oddal, v kolikor upošteva določila ZJN-3.

Izhajajoč iz navedenega ter upoštevaje, da mora naročnik spoštovati načela gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti postopka, in da želi odložiti izkop gradbene jame, ki bi ga opravil bodisi v okviru novega postopka javnega naročanja ali ga priključiti drugemu javnemu naročilu za izgradnjo podjetniškega inkubatorja, Državna revizijska komisija ocenjuje, da ni mogoče zaključiti, da je naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb, kot izhaja iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, navidezen oziroma neutemeljen, kakor zatrjuje vlagatelj. Na drugačen zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati vlagateljevo sklicevanje na drug postopek oddaje javnega naročila, saj gre, četudi drži, da sta obe javni naročili glede na predmeta obeh javnih naročil povezani, za dva ločena postopka oddaje javnega naročila, naročnik pa lahko v vsakem od njih (različno) oblikuje predmet javnega naročila, glede na njegove specifične lastnosti ter svoje potrebe.

Vlagateljevemu zahtevku za revizijo tako ni mogoče slediti, saj izhaja iz napačne in nedokazane predpostavke, in sicer, da bo naročnik zagotovo oddal javno naročilo za izgradnjo podjetniškega inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo. Kakor že omenjeno, naročnik lahko postopek javnega naročanja zaključi tudi brez oddaje javnega naročila, pri čemer so lahko razlogi tudi na njegovi strani, na primer zaradi njegove napake. Ni mogoče predpostavljati ali celo trditi, da zaradi dejstva, ker naročnik oddaja javno naročilo za gradnjo podjetniškega inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo, bo le-to tudi dejansko oddano, zaradi česar se bo gradnja tudi začela, posledično pa gradbena jama ne bo dlje časa odprta. Kakor navaja naročnik, je gradnja podjetniškega inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo sofinancirana s strani sredstev proračuna Republike Slovenije, glede na postavljene kratke roke za dokončanje gradnje pa obstaja možnost, da se projekt ne bo izvedel, torej se gradnja niti ne bo začela.

Kakor je Državna revizijska komisija že zapisala, je predmet in način izvedbe postopka javnega naročanja v avtonomiji naročnika. Naročnik utemeljeno zatrjuje, da izvedba gradnje inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo ni gotova, zaradi česar se ne želi izpostaviti tveganjem, ki jih prinaša izkopana in dlje časa odprta gradbena jama. Vsled navedenega naročnik nima potrebe po oddaji javnega naročila za izkop in planiranje gradbene jame, saj skladno z načelom gospodarnosti ne želi oddati javnega naročila za storitev, ki je ne potrebuje. Na podlagi navedenega se ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki naročniku očita, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen.

Ne glede na vse zapisano pa je potrebno kot neutemeljeno zavrniti navajanje naročnika, da je za morebitno ne oddajo javnega naročila za gradnjo inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo kriv tudi vlagatelj, ki je v konkretnem postopku javnega naročila vložil že dva zahtevka za revizijo. Prav tako pa je mogoče, da bo tudi pri drugem javnem naročilu za izgradnjo inkubatorja v obrtno industrijski coni Trnovo vložil pravno sredstvo, zaradi katerega se bo podaljšal postopek izbire izvajalca. Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, določena v 25. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami), na katero mora pri izvedbi postopka javnega naročanja naročnik vedno računati in jo tudi predvideti, zaradi česar je neutemeljeno sklicevanje za zamudo ali ne oddajo javnega naročila zaradi s strani vlagatelja vloženega dovoljenega pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal v nasprotju s petim odstavkom 90. člena ZJN-3, načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti (prek portala eRevizija):
‒ vlagatelj po pooblaščencu,
‒ naročnik,
‒ RS, MJU.

Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran