018-026/2024 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje
Številka: 018-026/2024-9Datum sprejema: 19. 3. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta, za projekt C-PACS«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja IPMIT, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo, d.o.o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 3. 2024
odločila:
1. Revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila »Izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta, za projekt C-PACS« se ustavi.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 13. 7. 2023, pod št. objave JN004620/2023-B01, in v Uradnem listu EU dne 14. 7. 2023, pod št. objave 2023/S 134-426558.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 29. 1. 2024 (objava na portalu javnih naročil dne 5. 2. 2024) zadevno javno naročilo oddal ponudniku Deloitte svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj z vlogo z dne 16. 2. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval, da izbrani ponudnik (na podlagi naročnikovega poziva) ni predložil zahtevanih potrdil o nekaznovanosti za B. Ž. K. in A. Š. K., posledično pa naročnik ni imel podlage za zaključek o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je še navedel, da v izvedbeni fazi ne bo mogoče spoštovati predvidenih rokov.
Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu, Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana, z vlogo z dne 22. 2. 2024 izjasnil o zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik je navedel, da je za B. Ž. K. in za A. Š. K. predložil vsebinsko in časovno ustrezni dokazili o nekaznovanosti, zavrnil pa je tudi navedbe, vezane na izvedbene roke.
Naročnik je s sklepom z dne 6. 3. 2024 (objava ne e-Reviziji dne 8. 3. 2024) zavrnil zahtevek za revizijo, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva ter zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik je navedel, da je izbrani ponudnik za osebi B. Ž. K. in A. Š. K. predložil vsebinsko in časovno ustrezni potrdili o nekaznovanosti. Zavrnil je tudi navedbe, vezane na izvedbene roke.
Naročnik je dne 12. 3. 2024 odstopil dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je vlagatelju dne 13. 3. 2024 posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 22. 2. 2024 v seznanitev in morebitno opredelitev.
Vlagatelj je dne 14. 3. 2024 vložil vlogo »Umik zahtevka za revizijo in zahteva za povračilo takse«, v kateri je navedel, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo zaupal, da mu je naročnik na podlagi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika posredoval celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik vlagatelju ni posredoval potrdil o nekaznovanosti za osebi B. Ž. K. in A. Š. K. Ker se je vlagatelj z vlogo izbranega ponudnika (ki mu jo je posredovala Državna revizijska komisija) seznanil z novimi pravno relevantnimi dejstvi (tj. da je izbrani ponudnik v dopolnitvi predložil zahtevana dokazila o nekaznovanosti), vlagatelj umika zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda in vlagatelju, na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN, povrne stroške postopka pravnega varstva. Vlagatelj pojasnjuje, da do prejema opredelitve izbranega ponudnika ni bil in niti ni mogel biti seznanjen z okoliščinami, ki vzbujajo sum kršitve pravice do vpogleda, zato tega dejstva ni zatrjeval že prej. Vlagatelj zato v treh dneh od seznanitve z opredelitvijo izbranega ponudnika zatrjuje kršitev pravice do vpogleda, kot podlago za povrnitev stroškov, ki so mu brez njegove krivde nastali. Če bi bil namreč vlagatelj seznanjen z vsemi okoliščinami že na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, zahtevka za revizijo ne bi vložil. Podredno vlagatelj zahteva povračilo polovice vplačane takse na podlagi drugega odstavka 72. člena ZPVPJN.
Umik zahtevka za revizijo predstavlja enostransko izjavo vlagatelja, s katero preklicuje svojo zahtevo za pravno varstvo, ki jo je predhodno uveljavil z vložitvijo zahtevka za revizijo. Umik zahtevka za revizijo torej povzroči konec revizijskega postopka, posledično pa se ne presojajo zatrjevane naročnikove kršitve. Umik zahtevka za revizijo in zahteva za ugotovitev naročnikove kršitve se tako izključujeta.
Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 3. 2024 navedel, da umika zahtevek za revizijo, in predlagal Državni revizijski komisiji, da ugotovi naročnikovo kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj očitka o kršitvi pravice do vpogleda ne uveljavlja kot »samostojne« kršitve, temveč v smislu upravičenosti do povrnitve stroškov na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz vloge z dne 14. 3. 2024 jasno, natančno in nedvoumno izhaja:
1. da vlagatelj umika zahtevek za revizijo in
2. da zahteva povračilo stroškov pravnega varstva na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN.
ZPVPJN v tretjem odstavku 18. člena določa, da Državna revizijska komisija v primeru, kadar vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena ZPVPJN. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.
Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo umaknil pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija revizijski postopek postopka oddaje konkretnega javnega naročila na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN ustavila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v vlogi z dne 14. 3. 2024, s katero je umaknil zahtevek za revizijo, zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN.
Deveti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da če Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.
Pogoj za uporabo citirane določbe torej je ugotovitev o naročnikovi kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo. Da bi bilo mogoče ugotoviti naročnikovo kršitev pravice do vpogleda, jo mora vlagatelj v postopku pravnega varstva pravočasno uveljavljati. Vlagatelj je namreč dolžan v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo oz. mora navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo (prim drugi odstavek 15. člena ZPVPJN in peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Strogost ureditve navajanja dejstev in predlaganja dokazov že ob vložitvi zahtevka za revizijo je omiljena z možnostjo iz prve povedi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Skladno s to določbo se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj lahko torej ob izpolnitvi pogoja (tj. če dokaže nekrivdo) navede nove kršitve, dejstva in predlaga nove dokaze tudi v opredelitvi do naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi, vloženi v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (slednja je bila objavljena na portalu eRevizija dne 8. 3. 2024, kar pomeni, da je rok treh delovnih dni potekel dne 13. 3. 2024), ni zatrjeval naročnikove kršitve vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je šele v vlogi z dne 14. 3. 2024 zatrjeval, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda (ker mu kljub zahtevi za vpogled ni posredoval celotne ponudbe izbranega ponudnika, saj naj bi v posredovani dokumentaciji umanjkali potrdili o nekaznovanosti za osebi B. Ž. K. in A. Š. K.). Vlagatelj sicer zatrjuje, da se je z okoliščinami, ki vzbujajo sum kršitve pravice do vpogleda, oz. z dejstvom, da je izbrani ponudnik dne 20. 10. 2023 predložil potrdili o nekaznovanosti za osebi B. Ž. K. in A. Š. K, seznanil šele dne 13. 3. 2024 s seznanitvijo vloge izbranega ponudnika, vendar navedenemu Državna revizijska komisija ne more slediti. Naročnik je namreč v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel »Izbrani ponudnik je v prilogah dopisa priložil vsa v dopisu navedena potrdila, tudi za zakoniti zastopnici Deloitte svetovanje, d.o.o. (A. Š. K. in B. Ž. K.)« (str. 4, sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, odstavek 4), iz česar jasno in nedvoumno izhaja naročnikovo zatrjevanje, da je izbrani ponudnik (že pred sprejemom izpodbijane odločitve) predložil potrdili o nekaznovanosti. Vlagatelj se je tako z okoliščinami, ki naj bi po njegovem mnenju utemeljevale obstoj kršitve pravice do vpogleda, seznanil vsaj že dne 8. 3. 2024 (in ne šele s seznanitvijo vloge izbranega ponudnika), zato bi lahko očitek o naročnikovi kršitvi pravice do vpogleda (ob izpolnitvi pogoja iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN) uveljavljal (vsaj) v roku treh delovnih dni od seznanitve z naročnikovim sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Že iz razloga, ker vlagatelj naročnikove kršitve pravice do vpogleda ni uveljavljal v rokih iz ZPVPJN, ni mogoče ugotoviti vlagateljeve upravičenosti do povrnitve stroškov na podlagi devetega odstavka 70. člena ZPVPJN. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je vlagatelj zahtevek za revizijo umaknil, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
O (podredni) vlagateljevi zahtevi za vračilo polovice plačane takse na podlagi 72. člena ZPVPJN bo Državna revizijska komisija odločila v skladu z omenjeno določbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v vlogi z 22. 2. 2024 priglasil povrnitev stroškov pravnega varstva. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven (za presojo vprašanja, ali je izbrani ponudnik predložil zahtevana potrdila o nekaznovanosti, je relevantna dokumentacija, ki jo je v postopku oddaje javnega naročila predložil izbrani ponudnik), zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik – po pooblaščencu,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.