018-023/2024 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Marka Medveda kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Paket opreme za analizo 2D in 3D celičnih modelov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LABENA d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 18. 3. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »Sistem za qPCR«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila«, št. 401-15/2023, z dne 30. 1. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.827,69 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 18. 7. 2023, pod številko objave JN004703/2023-B01, s popravkoma z dne 7. 8. 2023, pod številko objave JN004703/2023-K01 in z dne 10. 8. 2023, pod številko objave JN004703/2023-K02. Naročnik je javno naročilo razdelil na tri sklope.

Naročnik je 25. 10. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN004703/2023-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila« št. 401-15/2023 z dne 25. 10. 2023, s katero je javno naročilo v sklopu 1 »Sistem za qPCR« (v nadaljevanju: sklop 1) oddal ponudniku OMEGA svetovanje, inženiring, razvoj in raziskovanje, d.o.o., Dolinškova ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Po zaključenem postopku pravnega varstva v zvezi z Odločitvijo z dne 25. 10. 2023 (odločitev Državne revizijske komisije št. 018-144/2023-6 z dne 21. 12. 2023), je naročnik dne 30. 1. 2024 sprejel in dne 31. 1. 2024 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila« št. 401-15/2023 pod številko objave 004703/2023-ODL/02 (v nadaljevanju: Odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je predmetno javno naročilo v sklopu 1 ponovno oddal izbranemu ponudniku, za ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilih ekonomsko najugodnejša, pa ugotovil, da ni dopustna, saj iz dokumentov iz njegove ponudbe ne more preveriti obdobja veljavnosti certifikata serviserja, usposobljenega za servisiranje ponujene opreme.

Vlagatelj je dne 12. 2. 2024 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se zahtevku v celoti ugodi, razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 1, odpravi kršitev, vlagatelju pa se povrnejo priglašeni stroški pravnega varstva. Zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je po pozivu naročnika na dopolnitev ponudbe z dne 6. 10. 2023 predložil zahtevani certifikat serviserja, usposobljenega za servisiranje in lastno izjavo o nemotenem izvajanju servisnih storitev, s čimer je izpolnil pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dodaja, da iz predloženega certifikata serviserja, usposobljenega za servisiranje ponujene opreme z dne 12. 5. 2023 »Certifikat number 540« (v nadaljevanju tudi: certifikat serviserja) izhaja, da je podeljen serviserju L. Z. U., da je bil pridobljen 12. 5. 2023, kar je pred rokom za oddajo ponudb in je bil na dan odpiranja ponudb veljaven. Zatrjuje, da navedba datuma veljavnosti certifikata ali omejitev veljavnosti le-tega s strani naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni bila zahtevana, naročnik pa tega niti v pozivu na dopolnitev ponudbe ni izrecno zahteval. Poudarja, da svoje garancije za nemoteno izvajanje servisnih storitev ni omejil in pojasnjuje, da v takem primeru jamči nemoteno izvajanje servisnih storitev za celotno zahtevano obdobje. Podrejeno pa zatrjuje, da bi lahko naročnik od njega zahteval, da se izjasni o času veljavnosti certifikata serviserja, a tega ni storil.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 16. 2. 2024. Predlaga, da se zahtevek za revizijo v celoti zavrne, izbranemu ponudniku pa povrne stroške postopka. Navaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo utemeljeno označil za nedopustno, saj iz certifikata o usposobljenosti serviserja ne izhaja obdobje veljavnosti, poleg tega dodaja, da ponudbe v istem delu ni dopustno dopolnjevati večkrat. Pojasnjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja zahteva, da mora ponudnik za garancijski rok najmanj 36 mesecev od dneva inštalacije, med drugim, zagotavljati nemoteno izvajanje servisa s strani uradnega ali pooblaščenega serviserja proizvajalca, zaradi česar ne držijo navedbe vlagatelja, da veljavnost certifikata oziroma obdobje zagotavljanja servisnih storitev ni bila zahteva naročnika. Poleg tega zatrjuje, da ponudba vlagatelja ne ustreza tehničnim specifikacijam predmetnega javnega naročila, saj ne izpolnjuje zahtev, ki se nanašajo na linearnost in zaznavo 1,5 kratnika razlike pomnožka ter zahteve, ki se nanaša na multiplo analizo, ki naj omogoča več kot 4 različne kombinacije valovnih dolžin znotraj ene multiple analize.

Naročnik je dne 27. 2. 2024 z dokumentom »Odločitev« z dne 26. 2. 2024 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnil kot neutemeljena. Pojasnjuje, da je ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno, ker ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje glede tehnične in strokovne usposobljenosti. Navaja, da vlagatelj tudi po pozivu na dopolnitev ponudbe ni predložil certifikata usposobljenega serviserja, iz katerega bi bila razvidna njegova veljavnost. Na predloženem certifikatu je namreč naveden le datum izdaje le-tega (12. 5. 2023), ne pa tudi datum veljavnosti, zaradi česar ni mogoče ugotoviti obdobja veljavnosti certifikata oziroma ali je le-ta veljaven na dan, ki je bil določen za prejem ponudb. Zavrača vlagateljeve očitke, da bi ga lahko v zvezi s tem pozval na pojasnilo, saj je vlagatelja že pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu in v pozivu izrecno zahteval, da ponudnik predloži veljaven certifikat. Ker iz petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) izhaja, da v primeru, če ponudnik na naročnikovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ponudnika izključi, zato ni imel pravne podlage, da bi vlagatelja ponovno pozval k pojasnilu v zvezi z veljavnostjo certifikata. Ker torej vlagatelj ponudbe ni dopolnil na zahtevan način, njegova ponudba ni dopustna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27. 2. 2024 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila in vlagateljevo ponudbo. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ni dopustna, iz razloga, ker na certifikatu serviserja ni naveden datum veljavnosti, zaradi česar naročnik ne more preveriti veljavnosti predloženega certifikata.

Vlagatelj zatrjuje, da je ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pozivom na dopolnitev ponudbe. Poudarja, da je bil certifikat pridobljen pred rokom za oddajo ponudb, naročnik pa ni zahteval navedbe datuma ali omejitve veljavnosti zahtevanih certifikatov. Podrejeno izpostavlja, da bi ga naročnik lahko pozval na pojasnilo v zvezi z veljavnostjo certifikata.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da na predloženem certifikatu ni datuma veljavnosti, kar pomeni da obdobja veljavnosti na dan, ki je bil določen kot rok za prejem ponudb, ni mogoče ugotoviti. Hkrati izpostavlja, da ni imel podlage za večkratno pozivanje glede istega certifikata.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz točk a) in b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ter 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je mogoče razbrati, da obe pravni podlagi določata, da naročnik pri izbiri ponudbe upošteva, da je ta skladna z zahtevami, ki jih je določil, ponudbo pa je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, pri čemer mora naročnik tudi upoštevati, da je te zahteve, razloge za izključitev in pogoje določil pred potekom roka za prejem ponudb (skladno z načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3 in omejitvijo spreminjanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb, ki izhaja iz prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja.

Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 naročnik po izteku roka za prejem ponudb, ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v poglavju »5 Specifikacije in zahteve naročnika« pod točko »IX. Ostale navedbe« določil:
»Izvajalec mora zagotoviti vzdrževanje, nadomestne dele in servis ponujene opreme med garancijsko dobo najmanj 36 mesecev na lokaciji dobavljenega blaga za sklopa 1 in 2 ter najmanj 13 mesecev za sklop 3.

Za ta namen mora ponudnik zagotavljati najmanj enega strokovno usposobljenega serviserja za servisiranje ponujenega blaga in razpolagati z ustreznim številom serviserjev tako, da zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev v primeru odsotnosti in podobno.
• Če je ponudnik proizvajalec, predloži lastno izjavo, da zagotavlja usposobljenega serviserja ter lahko zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev in
• če ponudnik ni proizvajalec, predloži certifikat serviserja usposobljenega za servisiranje ponujene opreme in lastno izjavo, da lahko zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev. […]«.

Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

Z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelja, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, z dokumentom »Zahteva za dopolnitev ponudbe« z dne 6. 10. 2023 (v nadaljevanju: poziv na dopolnitev ponudbe) pozval na predložitev manjkajočih dokumentov. Naročnik je v pozivu na dopolnitev med drugim zahteval: »[…] Predložite ustrezen certifikat usposobljenega serviserja za servisiranje ponujene opreme in lastno izjavo, da lahko zagotovite nemoteno izvajanje servisnih storitev. […] Niste predložili ustrezen certifikat usposobljenega serviserja za servisiranje ponujene opreme in lastno izjavo, da lahko zagotovite nemoteno izvajanje servisnih storitev.«

Iz odstopljene dokumentacije je nadalje razvidno, da je vlagatelj naročniku, po pozivu na dopolnitev za sklop 1, posredoval:
- »Izjavo o nemotenem izvajanju servisnih storitev«,
- certifikat serviserja L. Z. U. za naprave »C[…]« z dne 12. 5. 2023.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, to pa med strankama tudi ni sporno, je vlagatelj certifikat serviserja po pozivu na dopolnitev ponudbe predložil. Iz navedenega certifikata izhaja, da je serviser L. Z. U. opravil izobraževanje za namestitev, vzdrževanje in popravilo vključno z IQ/OQ kvalifikacijo za naprave »C[…]«, naveden pa je tudi datum izdaje certifikata (12. 5. 2023).

Med strankama je sporno ali je naročnik ravnal skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ni dopustna iz razloga, ker certifikat serviserja ne izkazuje tudi datuma veljavnosti. Ker naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel, da predloženi certifikat o usposobljenosti kadra morebiti ne bi bil veljaven, pač pa, da obdobje veljavnosti iz predložene ponudbene dokumentacije oziroma certifikata ni razvidno, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala (le), ali je naročnik na podlagi ponudbene dokumentacije vlagatelja utemeljeno, glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, zaključil, da njegova ponudba ni dopustna, ker ne vsebuje obdobja veljavnosti certifikata.

Iz zgoraj citiranih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in poziva na dopolnitev ponudbe je jasno razvidno, da je naročnik od ponudnikov, ki niso proizvajalci ponujene opreme, med drugim zahteval predložitev certifikata serviserja, usposobljenega za servisiranje ponujene opreme. Dodatnih zahtev v zvezi z vsebino ali obliko certifikatov, iz katerih bi izhajalo, da morajo ponudniki nujno predložiti certifikate z navedbo obdobja njihove veljavnosti, ni določil.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti naročnikovim navedbam, iz katerih izhaja, da bi moral vlagatelj predložiti certifikat z navedbo datuma njegove veljavnosti. Pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe mora naročnik namreč izhajati iz tega, kaj je glede na 76. in 77. člen ZJN-3 določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pred potekom roka za prejem ponudb. Upoštevati je treba, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb že zaradi upoštevanja temeljnih načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da naročnik ne more (šele) po poteku roka za prejem ponudb za namen ugotavljanja, ali je ponudba dopustna, določati še nadaljnjih zahtev ali dokazil, ki jih ni zahteval že pred potekom roka za prejem ponudb. Upoštevaje zgoraj citirana določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zahteval le predložitev certifikata usposobljenega serviserja, ne pa tudi datuma ali kako drugače označenega obdobja veljavnosti le-tega. Glede na navedeno tako ni mogoče pritrditi naročnikovim navedbam, da bi moral vlagatelj predložiti certifikat z navedbo datuma veljavnosti. Kot navedeno, naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more posameznih zahtev in pogojev razlagati strožje in od ponudnikov ne more zahtevati več, kot je to zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je vlagatelj predložil certifikat serviserja, kakor je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in poziv na dopolnitev ponudbe, ne glede na odsotnost navedbe datuma veljavnosti, ki torej niti ni bil zahtevan, ni mogoče ugotoviti, da je ravnal kakorkoli v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično ni mogoče slediti niti naročnikovim navedbam, da vlagatelj ni predložil ustreznega certifikata.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da veljavnost certifikata ni sama sebi namen. Namen ugotavljanja sposobnosti kadra in s tem predložitve dokazil je namreč v tem, da naročnik na njihovi podlagi presodi, ali ponudnik ob poteku roka za prejem ponudb izpolnjuje pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na navedeno je logično, da morajo ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil predložiti veljavna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev ob poteku roka za predložitev ponudb. Vendar gre ugotoviti, da naročnik v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, da iz katerega koli dela ponudbe ali predloženega certifikata serviserja kakorkoli izhaja, da le-ta ni veljaven. Prav tako ne zatrjuje, da bi odsotnost navedbe obdobja oziroma datuma veljavnosti na samem certifikatu lahko kakorkoli vplivala na njegovo veljavnost in na certifikacijske učinke, zaradi česar te formalne pomanjkljivosti, ki, kot že ugotovljeno, glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti ne predstavlja pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi, ni mogoče šteti kot pomanjkljivost, ki bi utemeljevala naročnikovo odločitev, da vlagateljeva ponudba iz obravnavanega razloga ni dopustna.

Naročnik ni izkazal nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da certifikat serviserja, ki ga je predložil vlagatelj, morebiti ne bi bil ni veljaven. Iz odstopljene dokumentacije izhaja celo, da naročnik veljavnosti obravnavanega certifikata, sklicujoč se na omejitev večkratnega pozivanja na dopolnitev ponudb (peti odstavek 89. člena ZJN-3), niti ni preverjal (morebiten vpogled v javno dostopne podatke, poizvedba pri izdajatelju dokazila,…), ponudbo vlagatelja pa je očitno zgolj iz hipotetične možnosti, da je predloženi certifikat lahko neveljaven, izločil iz predmetnega postopka javnega naročila.

Iz izjasnitve izbranega ponudnika sicer izhaja, da vlagateljeva ponudba naj ne bi bila skladna tudi z določenimi tehničnimi specifikacijami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker pa naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila drugih pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja, razen obravnavane, ni ugotovil, Državna revizijska komisija s tem povezanih očitkov izbranega ponudnika ni presojala.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izkazal, da je naročnik njegovo ponudbo za sklop 1 neutemeljeno zavrnil kot nedopustno, posledično pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik kršil določbo prvega odstavka 89. člena , v zvezi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in v delu, ki se nanaša na sklop 1, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila«, št. 401-15/2023, z dne 30. 1. 2024.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik mora pri postopanju upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) kot potrebne in opredeljeno navedene stroške priznala:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 900 točk [prva točka tar. št. 44 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), ob upoštevanju vrednosti izbrane ponudbe za sklop 1], kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 658,80 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 18 točk (tj. 2% od vrednosti odvetniških storitev do 1.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 13,18 EUR;
- potreben in opredeljeno naveden strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.155,71 EUR.

Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.827,69 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran