018-020/2024 Dom za varstvo odraslih Velenje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža opreme za pralnico za objekt DVO - ponovitev postopka«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja HAGSPIEL, podjetje za proizvodnjo industrijskih pralnih strojev, trgovino in storitve, d.o.o., Cesta k Tamu 22, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva cesta 23, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 3. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava in montaža opreme za pralnico za objekt DVO - ponovitev postopka««, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7. 2. 2024.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.452,06 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 24. 8. 2023, pod št. objave JN005505/2023-B01.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7. 2. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) zadevno javno naročilo oddal ponudniku KREBE-TIPPO, tovarna industrijske pralne in procesne opreme, d.o.o., Špelina ulica 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba, katere dopustnosti naročnik ni presojal, se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila za ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 2. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika.
1. Ponujeni pralni stroj pod postavko 1 ima pri faktorju polnjenja 1:9 kapaciteto 50 kg in odstopa od zahtevane kapacitete pralnega stroja 45 kg z dopustnim odstopanjem do +/- 10 %.
2. Ponujeni sušilni stroj pod postavko 3 omogoča hitrost likanja 1,5 do 9 m/min in odstopa od zahtevane najvišje hitrosti likanja 8 m/min z dopustnim odstopanjem do +/- 10 %. Poleg tega ima stroj, kot je razvidno iz tehnične dokumentacije, priklop 230V/1N, naročnik pa je zahteval »0,5-1,5 kW 3N-400V«.
3. Ponujeni izdelek pod postavko 4 ni omara, ampak voziček oz. regal. Že iz naziva »omara« se razume, da gre za omaro s polnimi in ne mrežastimi stranicami.
Vlagatelj je priglasil tudi stroške pravnega varstva.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 2. 2024, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrača revizijske navedbe kot neutemeljene.
1. Izbrani ponudnik je ponudil pralni stroj s kapaciteto 50 kg v razmerju 1:9. V tehnični stroki se 49,5 kg zaokroži na 50 kg, poleg tega minimalna prekoračitev (tj. 0,5 kg) omogoča večjo polnilno kapaciteto, kar je za naročnika bolj optimalno.
2. Ponujeni likalni stroj omogoča likanje 1,5 do 9 m/min in tako omogoča tudi hitrost likanja 1,5 do 8 m/min. Za izbranega ponudnika, kot je to pojasnil že v pojasnilu z dne 12. 10. 2023, je tehnično gledano voltaža 230 V »enaka« 400 V, saj jo lahko brez težav zagotovi z načinom vezave. Gre za preprost poseg, kjer se iz pet-žilnega kabla 400 V priključi faza, »nula in zemlja«, ostale pa se izolirajo, s čimer se enostavno poveže 400 V kabel na 230 V priključek.
3. Ponujena omara ustreza vsem napisanim zahtevam. Ponujena interpretacija pojma »omara« ni pravilna.

Naročnik je s sklepom z dne 22. 2. 2024 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila, v nadaljevanju pa zavrača vlagateljeve navedbe kot neutemeljene.
1. Izbrani ponudnik je ponudil pralni stroj s kapaciteto polnjena do 50 kg, kar ne pomeni, da naročnik stroja ne more napolniti le do 45 kg (oz. 49,5 kg). Naročnik ne tehta teže perila, poleg tega pa je zanemarljivo oz. za naročnika še bolj optimalno, da stroj omogoča kapaciteto do 50 kg. Naročnik zato meni, da ponujen stroj ustreza njegovim zahtevam in potrebam.
2. Ponujeni likalni stroj omogoča nastavitve hitrosti likanja, zato lahko naročnik izbere tudi hitrost likanja 8 m/min oz. nižjo hitrost. Za naročnika je možnost izbire hitrosti likanja in maksimalna hitrost 9 m/min bolj optimalna. Glede priključne napetosti naročnik sprejema razlago izbranega ponudnika, da priključna moč zavisi od načina vezave.
3. Pod postavko 4 »Prevozna omara« naročnik ni zahteval artikla s polnimi stranicami.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 2. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 23. 2. 2024, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. V zvezi s priključno napetostjo ponujenega likalnega stroja vlagatelj dodaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da je za izbranega ponudnika 230 V enako 400V – v dokumentaciji je jasno navedena priključna moč likalnika. Iz nobenega dela pa ni razvidno, da je možen priklop tudi na 400 V.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika (izpolnjen obrazec 9 »Predračun s tehnično specifikacijo opreme«, prospekt »LS 51191 G«, dokument »Likalni stroji LS-51191-51321 Merna skica«), vključno s pozivom naročnika z dne 12. 10. 2023 in dopisom izbranega ponudnika z dne 12. 10. 2023, ter izpodbijano odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila.

Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izdelki, ki jih je izbrani ponudnik v predračunu ponudil pod postavkami 1, 3 in 4, niso skladni s tehničnimi specifikacijami.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik sme javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, le-te naj bi izražale naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.

Predmet zadevnega javnega naročila je dobava in montaža opreme za pralnico. Naročnik je v obrazcu 9 »Predračun s tehnično specifikacijo opreme« (v nadaljevanju: Predračun) po postavkah opredelil zahtevano opremo in tehnične specifikacije zahtevane opreme. V Predračunu je naročnik določil tudi način dokazovanja tehnične ustreznosti ponujene opreme, in sicer je zahteval, da ponudniki v dokaz izpolnjevanja tehničnih zahtev za vse postavke predložijo ustrezna dokazila oz. dokumentacijo, kot je katalog, tehnični list, skica ali slikovno gradivo, opis ponujenega artikla, itd.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe o neustreznosti ponujenega izdelka pod postavko 3 »Industrijski likalni stroj«, v zvezi s katerim je naročnik v Predračunu zapisal »priključna moč: 0,5-1,5kW 3N-400V«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisa »3N-400V« jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da je naročnik zahteval likalni stroj s trifazno napetostjo 400 V, in ne likalnega stroja z enofazno napetostjo 230 V (1N-230V). Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je naročnik pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil (glej npr. sodbo Sodišča EU C-496/99 P, točka 115; C-336/12, točka 40, in sodbo C-42/13, točka 42 ter odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-166/2018, 018-152/2019 in 018-76/2020), je bil torej naročnik dolžan preveriti skladnost ponujenega izdelka tudi z vidika zahteve glede napetosti.

Na podlagi vpogleda v Predračun, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik pod postavko 3 ponudil likalni stroj LS-51191-G. Čeprav je izbrani ponudnik v Predračunu navedel tudi nekatere tehnične lastnosti ponujenega likalnega stroja, pa se v omenjenem dokumentu podatek o napetosti ne nahaja. Izbrani ponudnik je v dokaz izpolnjevanja tehničnih zahtev v ponudbo predložil prospekt LS 51191 G, v katerem se podatek o napetosti ne nahaja, ter dokument »Likalni stroji LS-51191-51321 Merna skica« (v nadaljevanju: merna skica), v katerem so navedeni tehnični podatki različnih likalnih strojev. Iz omenjenega dokumenta je razvidna električna napetost (različnih) strojev, in sicer je pri nekaterih navedeno 230 V (kar v povezavi z legendo električne napetosti, ki je del dokumenta merna skica, pomeni 230V/1N), pri nekaterih pa je navedeno 400 V (kar povezavi z legendo električne napetosti pomeni 400V/3N). Glede stroja LS-51191-G, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, je v omenjenem dokument kot podatek o električni napetosti navedeno »230 V«, kar upoštevaje legendo električne napetosti, pomeni 230V/1N.

Upoštevaje predstavljeni del ponudbe izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik do poteka roka za predložitev ponudb ponudil stroj z enofazno napetostjo 230V/1N in ne likalnega stroja s trifazno napetostjo (400V/3N), kot je to jasno, natančno in nedvoumno zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni mogel zaključiti, da ponujen likalni stroj v celoti ustreza tehničnim specifikacijam, določenim v Predračunu, in na tej podlagi oceniti ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno.

Da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu pomanjkljiva, je v postopku javnega naročanja ocenil tudi naročnik, saj je, sklicujoč se na peti odstavek 89. člena ZJN-3, na izbranega ponudnika naslovil dopis »Zahtevek za pojasnilo ponudbe« z dne 12. 10. 2023, v katerem je (med drugim) navedel:
»za ponujeni likalni stroj LS-51191-51321 je iz prospektnega materiala - merna skica razvidno, da je električne napetosti 230 V. Iz obrazca predračun-tehnične specifikacije iz stolpca »Točen naziv proizvajalca, oznaka in tip ponujene opreme« ne izhaja napetost ponujenega stroja. Naročnikova zahteva je 400 V«.
Naročnik je izbranega ponudnika pozval, da nedvoumno navede podatek o električni napetosti ponujenega likalnega stroja in ga ob tem opozoril, da s podanim pojasnilom oz. podajo podatkov ne sme spreminjati tehničnih specifikacij, podanih v ponudbi, oz. ne sme spreminjati ponujene opreme.

Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 12. 10. 2023 navedel:
»Za nas tehnično gledano voltaža 230 V enaka 400 V in jo brez težav z načinom vezave zagotovimo. […] 400 V trofazno napetost lahko uporabimo za priključitev 230 V ene faze z ekvivalentnimi, ustreznimi žicami iz predhodne napetosti – vzamemo fazo, eno ničlo in eno ozemljitev, kar je splošni električarski postopek«.

Naročnik je skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 v določenih primerih upravičen pozvati ponudnika na pojasnila, popravek ali dopolnitev dokumentacije. V konkretnem primeru se izpolnjevanje zahteve glede napetosti nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila, zato je potrebno pri presoji ravnanj naročnika upoštevati tudi šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ki določa, da razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je v skladu z omenjeno zakonsko določbo torej dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak edino izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je potrebno tako pri njihovi razlagi kot pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop. Glede na zakonsko opredelitev dopustnih posegov v dele ponudbene vsebine, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, gre najprej ugotoviti, da le-ti niso dovoljeni v primeru obstoja kakršnekoli napake, temveč so dopustni zgolj v primeru obstoja napake, ki je očitna. Očitnost napake pa je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba. Za opredelitev pomanjkljivosti v ponudbi za očitno napako morata tako biti izpolnjena dva pogoja, tj. da jo je mogoče zaznati na prvi pogled in da je naročniku pravilen podatek znan (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-014/2017, 018-194/2018, 018-151/2019, 018-165/2020 in 018-027/2023).

Čeprav niti izbrani ponudnik niti naročnik v postopku pravnega varstva ne zatrjujeta, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja očitna napaka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja glede tehničnih specifikacij ponujenega predmeta ne gre za očitno napako, ki bi jo bilo dopustno popraviti, saj je v objektivnem smislu ni mogoče neposredno zaznati na prvi pogled v smislu, da bi bilo potrebno glede na podlagi ponudbe izbranega ponudnika sklepati, da je ponudil likalni stroj z napetostjo »3N-400V«. V obravnavanem primeru je vlagatelj kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev predložil merno skico, iz katere jasno izhaja, da ima ponujeni likalni stroj enofazno napetost 230 V, zato je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu razumeti na način, da ponuja likalni stroj z enofazno napetostjo 230 V, in ne z (zahtevano) trifazno napetostjo 400 V. Naročnik v dopisu z dne 12. 10. 2023 sicer pravilno navaja, da izbrani ponudnik v Predračunu ni navedel podatka glede napetosti, vendar odsotnost tega podatka v Predračunu ne omogoča sklepanja, da je izbrani ponudnik ponudil kaj drugega, kot izhaja iz merne skice, tj. likalni stroj z enofazno napetostjo 230 V. Po presoji Državne revizijske komisije naročnik v podatkih iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni imel podlage za sklepanje, da bi bil podatek o napetosti »230 V«, naveden v merni skici, napačen, in da je pravilen podatek »400 V«, posledično pa zapisa 230 V merni skici ni mogoče šteti za očitno napako.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 12. 10. 2023 nedopustno spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Kot že pojasnjeno, iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ponudil likalni stroj z enofazno napetostjo 230 V. Izbrani ponudnik v dopisu z dne 12. 10. 2023 (in v postopku pravnega varstva) sicer navaja, da je zanj »tehnično gledano voltaža 230 V enaka 400 V in jo brez težav z načinom vezave zagotovimo«, vendar izbrani ponudnik v ponudbi, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb, ni predložil tehnične dokumentacije, ki bi potrjevala njegove navedbe, da lahko (z načinom vezave) zagotovi trifazno napetost 400 V, temveč v ponudbi predložena tehnična dokumentacija prikazuje zgolj možnost enofazne napetosti 230 V, ne da bi ob tem dopuščala prilagoditve. Z dopisom z dne 12. 10. 2023 izbrani ponudnik spreminja ponujeni predmet javnega naročila, saj ne ponuja več likalnega stroja z enofazno napetostjo 230 V, kot to izhaja iz ponudbe, predložene do poteka roka za predložitev ponudb, pač pa likalni stroj s trifazno napetostjo 400 V. Posledično pa gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik z omenjenim dopisom posegel v tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar je skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 izrecno prepovedano. Sprejem takšnega pojasnila izbranega ponudnika bi namreč pomenil, da je izbrani ponudnik z navedbo drugačne napetosti dejansko predlagal novo ponudbo.

Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da navedeno ne pomeni, da ni mogoče zagotoviti likalnega stroja LS-51191-G s trifazno napetostjo 400 V, saj je v obravnavanem primeru za presojo naročnikovega ravnanja (in za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika) relevantno izključno to, kaj je izbrani ponudnik ponudil. Kot pa že pojasnjeno, je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je ponudil likalni stroj z enofazno napetostjo 230 V, ne da bi ob tem predložil tudi tehnično dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je z dopustnimi prilagoditvami mogoče zagotoviti trifazno napetost. Ponudba izbranega ponudnika zato v tem delu ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih zahtev, zaradi česar je ni mogoče obravnavati kot dopustno, naknadni dopis izbranega ponudnika z dne 12. 10. 2023 pa je treba obravnavati kot nedopustno spremembo ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel podlage za zaključek, da je likalni stroj, ponujen pod postavko 3, skladen z zahtevami naročnika. Naročnik je s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ocenil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava in montaža opreme za pralnico za objekt DVO - ponovitev postopka«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7. 2. 2024.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, preostalih navedb iz revizijskega zahtevka v zvezi z zatrjevano neskladnostjo ponujenih izdelkov z zahtevami naročnika ni meritorno obravnavala, z njimi povezane dokazne predloge vlagatelja pa zavrnila kot nepotrebne. Obravnava teh navedb namreč ne bi mogla v ničemer vplivati niti na položaj vlagatelja v predmetnem postopku, niti na sprejeto odločitev, saj je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila) in razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb ponudnikov opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju ob upoštevanju 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala strošek vplačane takse v višini 1.452,06 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov »pravno svetovanje« v višini 500 EUR in »delovne ure (pregled dokumentacije)« v višini 350 EUR že iz razloga, ker vlagatelj, ki je v postopku pravnega varstva nastopal brez pooblaščenca, omenjenih stroškov ni izkazal.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.452,06 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran