018-007/2024 Univerza v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Andraža Žvana kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš ter okolju manj obremenjujočega papirja za fotokopirne stroje in tiskalnike« - sklop 1, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška družba AZ ODVETNIKI, o.p., d.o.o., Tivolska 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA v MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 20. 2. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 302/29-PMTP/2023 z dne 4. 1. 2024, v delu, ki se nanaša na sklop 1.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.523,48 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga oddaja po odprtem postopku na podlagi 40. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006867/2023-B01, objavil dne 19. 10. 2023, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 20. 10. 2023 (št. 2023/S 203-633464). Naročnik je dne 16. 11. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006867/2023-K01) in v Uradnem listu Evropske unije dne 17. 11. 2023 (pod št. objave 2023/S 222-697274) objavil popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se v sklopu 1 nanaša na navodila ponudnikom za pripravo ponudbe in predračun.

Naročnik je 4. 1. 2024 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006867/2023-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 302/29-PMTP/2023, (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku BIROPRODAJA, storitve in trgovina, d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila dopustna in ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je 16. 1. 2024 zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 nedopustna in bi jo moral naročnik izločiti iz postopka javnega naročanja, ponudbo vlagatelja pa izbrati kot najugodnejšo dopustno ponudbo. Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja ravnal v nasprotju z določili ZJN-3, ko je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, saj je le-ta oddal ponudbo, ki po mnenju vlagatelja ne ustreza naročnikovim potrebam in zahtevam, kot jih je določil v tehničnih specifikacijah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri artiklih pod zaporednimi številkami 216, 217 in 229. Izbrani ponudnik naj bi pri pisalih pod zaporednima številkama 216 in 217 ponudil kemična svinčnika, ki ne izpolnjujeta minimalne tehnične zahteve, saj bi morala imeti gumirano držalo oz. »grip«, ki pa ga ponujena kemična svinčnika nimata, zaradi česar tudi nista enakovredna primerljivima kemičnima svinčnikoma, ki ju je določil naročnik. Pri artiklu pod zaporedno številko 229 pa naj bi po navedbah vlagatelja izbrani ponudnik prav tako ponudil blago, ki ne ustreza minimalnim tehničnim zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ponujeno kroglično pero nima vidnega nivoja črnila, ki je bil zahtevan. Vidni nivo črnila je tehnična lastnost, ki omogoča, da lahko uporabnik v vsakem trenutku vidi nivo oz. linijo črnila, zaradi česar mora pisalo uporabniku omogočiti, da vidi nivo/linijo črnila. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika tudi v delu, ki se nanaša na artikel pod zaporedno številko 229 nedopustna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 18. 1. 2024. Zavrača navedbe vlagatelja, da ponujeno blago pri spornih artiklih ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev. Navaja, da naročnik ni nikjer izrecno zapisal, da morata imeti pisali pod zaporednima številkama 216 in 217 gumiran grip, hkrati pa pojasnjuje, da beseda »grip« pomeni držalo oz. del pisala, za katerega ga držimo. Z besedo »grip« pa naj bi se označevalo pisala, ki imajo ali gumirano držalo ali narebreno držalo, slednjega pa je tudi ponudil. Funkcija »gripa« naj bi bila v tem, da pisalo ne bi drselo iz roke. Prav tako zavrača očitek, da je pri artiklu pod zaporedno številko 229 ponudil neustrezno pisalo, ki naj ne bi imelo vidnega nivoja črnila. Pri ponujenem pisalu se nivo črnila vidi na vrhu pisala, v kolikor ga obrnemo s konico v zrak in proti svetlobi. Del pisala je prosojen, zaradi česar se vidi, ali je v pisalu črnilo. Zaradi vsega navedenega izbrani ponudnik meni, da je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo označil kot dopustno in izbral njegovo ponudbo kot ekonomsko najugodnejšo.

Naročnik je dne 24. 1. 2024 sprejel »Odločitev o zahtevku za revizijo«, s katero je zahtevek vlagatelja v celoti kot neutemeljenega zavrnil, prav tako pa je zavrnil njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Pri artiklih pod zaporednima številkama 216 in 217 povzema navedbe izbranega ponudnika in pojasni, da v tehničnih specifikacijah in predračunu za sklop 1 v koloni »vrsta pisarniškega materiala« ni navedel zahteve po »gripu«. Prav tako nikjer ni zahteve, da bi moral biti »grip« gumiran. Ponujeno pisalo izbranega ponudnika ima grip, in sicer narebrenega, s čemer je izpolnjen pogoj »ali enakovredno«. Naročnik glede pomena besede »grip« uporabi prevod iz angleškega jezika, ki pomeni prijem, oprijem. Pisala z »gripom« imajo držala narebrena ali pa imajo gumirana držala, njihova funkcija pa je, da pisalo med uporabo ne drsi. Ocena naročnika je, da ponujeni pisali pod zaporednima številkama 216 in 217 izpolnjujeta minimalne tehnične zahteve, saj ni nikjer izrecno navedeno, da bi pisali morali imeti gumiran grip. Naročnik poudari, da je pri artiklih pod zaporednimi številkami 218, 220, 222 in 227 posebej zahteval, da imajo pisala gumirano držalo. Dodatno naročnik izpostavi, da je v koloni »opis/opomba« le primeroma navedel, kakšno pisalo želi. Dodal je tudi besedi »ali enakovredno«, pri čemer je Pilotova pisala uporabil zaradi določenih njihovih prednosti pred konkurenti (npr. inovativna tehnologija črnila, ergonomska zasnova, raznolika ponudba, trdnost in zanesljivost ter okoljska ozaveščenost), vendar pa to ne pomeni, da so morali ponudniki ponuditi samo pisala znamke Pilot. Zaradi navedenega je naročnik prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na artikla pod zaporednima številkama 216 in 217, dopustna.

Dalje naročnik pri artiklu pod zaporedno številko 229 povzema odgovor izbranega ponudnika, kjer ta navaja, da se pri ponujenem pisalu nivo črnila vidi na vrhu pisala, v kolikor ga obrnemo s konico v zrak in proti svetlobi, saj je del pisala prosojen. Nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ni zapisano, da se mora nivo črnila pisala videti, brez da bi ga pri tem obrnili. Naročnik se sklicuje na 384. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 s sprem.; v nadaljevanju: OZ), ki določa, da ima v primeru, ko je obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati enega, da bo prost obveznosti, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral. Zaradi navedenega naročnik meni, da so zaradi pomanjkanja natančnejših opisov tehničnih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, bile nekatere lastnosti ponujenih izdelkov prepuščene izbiri ponudnikov, v kolikor so ponujeni izdelki izpolnjevali predpisane minimalne tehnične zahteve. Ker se naročnik v »opisu artikla« sklicuje na blagovno znamko oz. komercialni naziv artikla, pri katerem je dodano »ali enakovredno«, lahko ponudnik ponudi natanko navedeno vrsto blaga ali po lastnostih oz. karakteristikah enakovreden artikel. Artikli morajo namreč izpolnjevati svoj splošno znan namen oz. cilj. Ponujeno enakovredno blago drugih blagovnih znamk pa mora imeti enake lastnosti kot blagovna znamka, ki jo navaja naročnik, poleg tega pa mora izpolnjevati zahteve, kot so navedene v koloni »vrsta pisarniškega materiala«.

Naročnik ob sklicevanju na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (izpostavi zadevi št. 018-406/2013 in 018-100/2014) poudarja, da od ponudnika ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njega terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od možnih razlag. Kljub zapisanemu naročnik meni, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasna, vendar pa ob morebitni drugačni razlagi ni dopustno uveljaviti tiste, ki bi bila v škodo ponudnika, pri čemer se sklicuje na zadevo Državne revizijske komisije št. 018-022/2013). Pri mogočih strožjih ali milejših razlagah je potrebno namreč vedno uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika (sklic naročnika na zadevi Državne revizijske komisije št. 018-005/2013 in 018-419/2012). Naročnik še dodatno opozarja na zadevo Državne revizijske komisije št. 018-112/2018, v skladu s katero lahko v fazi oddaje javnega naročila naročnik presoja zgolj, ali ponudba ustreza dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Po mnenju naročnika bi vlagatelj, v kolikor je bil mnenja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna, moral naročnika na to opozoriti že pred potekom roka za oddajo ponudb, ki pa je že potekel, zaradi česar je vlagatelj z navedbami o nejasni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN prepozen.

Naročnik ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično je dopustna, zaradi česar je odločil kakor izhaja iz izreka njegove odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 25. 1. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 30. 1. 2024, s katero zahteva kakor v zahtevku za revizijo razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 1, hkrati pa priglaša nadaljnje stroške pravnega varstva. Prereka navedbe naročnika, da je le-ta v stolpcu »vrsta pisarniškega materiala« določil minimalne tehnične zahteve, z upoštevanjem katerih ponudnik zadosti minimalnim tehničnim specifikacijam, v stolpcu »opis/opomba« pa da je le primeroma določil blagovno znamko. Vlagatelj opozarja, da je pri zaporednih številkah artiklov 216, 217 in 229 zapisan konkreten artikel s konkretnimi lastnostmi. Kot primer, kako je naročnik določil konkretne tehnične specifikacije za artikel v stolpcu »opis/opomba«, daje vlagatelj primer artikla pod zaporedno številko 272, kjer je naročnik kot »vrsta pisarniškega materiala« določil računski stroj, v stolpcu »opis/opomba« pa navedel točno določen računski stroj »Olympia CPD 3212S ali enakovredno«, kar podkrepi z vprašanjem, zastavljenem na portalu javnih naročil, kjer je naročnik zavrnil možnost dobave računskega stroja, ki ima nižjo hitrost izpisa kot v stolpcu »opis/opomba« določen računski stroj. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da je naročnik pri artiklih pod zaporednima številkama 216 in 217 zahteval »grip« oz. gumirano držalo, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa v tem delu ne dopušča več možnih razlag, s čemer naročnik ni dopustil alternativne obveznosti ponudnikov, kakor navajata naročnik in izbrani ponudnik, da se kot enakovredno izpolnitev lahko šteje tudi pisalo z narebrenim gripom. Slednje dokazuje s sklicevanjem na konfigurator pisal proizvajalca Pilot in elektronskim sporočilom pooblaščenega distributerja pisal Pilot. Vlagatelj prav tako zavrača navedbe naročnika, da je izbrani ponudnik pri artiklu pod zaporedno številko 229 ponudil ustrezno pisalo z vidnim nivojem črnila, saj je pri ponujenem pisalu v primeru, ko ga obrnemo in pogledamo proti svetlobi, vidno le to, ali črnilo v njem je ali pa ga ni. Za navedeni artikel je naročnik jasno zahteval, da mora imeti ponujeno pisalo vidni nivo črnila. Vlagatelj dodaja, da ne izpodbija naročnikovih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak izpodbija naročnikovo ravnanje, ker ponudbe izbranega ponudnika ni presojal skladno z zapisano dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika in listinsko dokumentacijo, ki so jo v postopku pravnega varstva predložili vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb strank postopka, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno ter javno naročilo kot ekonomsko najugodnejšemu oddal izbranemu ponudniku.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oziroma tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) v dokumentu št. 302/29-PMTP/2023 navedel med drugim, da je javno naročilo razdeljeno na tri sklope, pri čemer se sklop št. 1 nanaša na pisarniški material. V poglavju 10 – Ponudba je naročnik določil:
- »ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavljajo dokumenti v točki 3 – izpolnjen obrazec št. 5 »Predračun«, v primeru prijave na sklop 1: datoteka 5_1_Predračun_SKLOP1_Popravek st. 1.xlsx«;
- »predmet ponudbe mora izpolnjevati najmanj minimalne tehnične zahteve, navedene v tehnični specifikaciji, ki je sestavni del te dokumentacije.«;
- »Ponudnik s predložitvijo predračuna za posamezni sklop (datoteke za sklop 1: datoteka 5_1_Predračun_SKLOP1_Popravek st. 1.xlsx), ki vsebuje tehnične specifikacije javnega naročila, hkrati potrjuje in izjavlja, da predmet ponudbe izpolnjuje vse minimalne tehnične zahteve javnega naročila.«;
- »Ponudnik mora v Predračunu ponuditi vse ponudbene postavke, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije«.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil »Obrazec št. 5: Predračun – POPRAVEK št. 1, v katerem so po zaporednih številkah navedene vrste pisarniškega materiala, v stolpcu »Vrsta pisarniškega materiala« so določene tehnične specifikacije za posamezen artikel, dodatno je določen stolpec »Opis/opomba«, kamor je naročnik v razdelku, ki se nanaša na Pisala (od zaporedne številke 211 do 243) zapisal določeno oznako pisala, pri čemer gre pri spornih pisalih pod zaporednimi številkami artiklov 216, 217 in 229 za pisala proizvajalca Pilot z oznako modela pisala, z dodanim zapisom »ali enakovredno«.

Tako je naročnik določil:

- Pri zaporedni številki artikla 216:
»Vrsta pisarniškega materiala – Kemični svinčnik na gel, premer kroglice 0,5 mm, pokrovček z zaponko, različne barve; Opis/opomba – Pilot Gel roler BL-G1-5 grip ali enakovredno«.

- Pri zaporedni številki artikla 217:
»Vrsta pisarniškega materiala – Kemični svinčnik na gel, premer kroglice 0,7 mm, pokrovček z zaponko, različne barve; Opis/opomba – Pilot Gel roler BL-G1-7 grip ali enakovredno«.

- Pri zaporedni številki artikla 229:
»Vrsta pisarniškega materiala – Kroglično pero z vidnim nivojem črnila, tekoče črnilo, pokrovček s kovinsko zaponko, debelina pisanja 0,3 mm, debelina konice 0,5 mm, različne barve; Opis/opomba – Pilot V5 Grip ali enakovredno«.

Ponudnik v obrazec št. 5: Predračun – POPRAVEK št. 1 vpiše ceno na mersko enoto (brez DDV) in izpolni stolpec »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka ali proizvajalec, komercialno ime, karakteristike)«, v katerega vpiše zahtevane podatke.

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik v zvezi s tehničnimi zahtevami objavil odgovor na vprašanje (vprašanje št. 8) potencialnega ponudnika:

- »Datum prejema: 26.10.2023 ob 8:55
VPRAŠANJE
[…]

2. V dokumentaciji navajate »V primeru da je v seznamu opis artikla nadomeščen s sklicem na blagovno znamko in/ali na komercialni naziv artikla, velja enako, kot da sta za opisom besedici »ali enakovredno«, tako da lahko ponudnik ponudi natanko navedeno vrsto artikla ali po lastnostih oz. karakteristikah enakovreden artikel..«
Ali moramo pri artiklih upoštevati le tehnične lastnosti, ki ste jih navedli? V primeru, da moramo poleg že navedenih lastnosti upoštevati še kakšno, prosimo, da jo navedete.

[…]

ODGOVOR
2. Ponudnik lahko ponudi ali natanko navedeno vrsto artikla ali po lastnostih oz. karakteristikah enakovreden artikel (torej ki izpolnjuje tehnične zahteve). Ponudniki upoštevajo tehnične lastnosti, navedene v tehničnih specifikacijah (ponudbeni predračun, tehnične specifikacije).

Naročnik si je pri definiranju postavk iz obrazca »Predračun« pomagal z običajnimi opisi predmeta naročila, ki se uporabljajo na trgu. Artikli, ki jih ponudnik ponudi v svoji ponudbi, morajo izpolnjevati svoj splošno znan (bolj ali manj znan vsem) namen oziroma cilj (kot npr. lepilo lepi čvrsto, brez odlepljanja).«.

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom na zastavljeno vprašanje na Portalu javnih naročil potencialnim ponudnikom pojasnil način izpolnitve ponudbe v delu, ki se nanaša na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri izpolnjevanju obrazca »Predračun«.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta izpolnil Obrazec št. 5: Predračun – POPRAVEK št. 1, in sicer med drugim tudi v delu spornih artiklov pod zaporednimi številkami 216, 217 in 229. Pri artiklu pod zaporedno številko 216 je v stolpcu »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka ali proizvajalec, komercialno ime, karakteristike«) zapisal »kemični svinčnik na gel, premer kroglice 0,5 mm, pokrovček z zaponko, različne barve, Pilot Gel roler BL-G1-5«. Pri artiklu pod zaporedno številko 217 je v stolpcu »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka ali proizvajalec, komercialno ime, karakteristike«) zapisal »kemični svinčnik na gel, premer kroglice 0,7 mm, pokrovček z zaponko, različne barve, Pilot Gel roler BL-G1-7«. Pri artiklu pod zaporedno številko 229 je v stolpcu »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka ali proizvajalec, komercialno ime, karakteristike«) zapisal »kroglično pero z vidnim nivojem črnila, tekoče črnilo, pokrovček s kovinsko zaponko, debelina pisanja 0,3 mm, debelina konice 0,5 mm, različne barve, Pilot BLN-VBG5 Grip«.

I. Glede artikla pod zaporedno številko 229

Državna revizijska komisija se je najprej opredelila do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na neustreznost artikla pod zaporedno številko 229.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na pisalo pod zaporedno številko 229, označil kot dopustno. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ponudil pisalo brez vidnega nivoja črnila, zaradi česar ponujeno pisalo ne ustreza tehničnim zahtevam, posledično pa bi naročnik moral takšno ponudbo označiti kot nedopustno in ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, kar med vlagateljem, naročnikom in tudi izbranim ponudnikom ni sporno, da je predmet predmetnega javnega naročila v sklopu 1 pod zaporedno številko 229 nakup krogličnega peresa z vidnim nivojem črnila, s tekočim črnilom, pokrovčkom s kovinsko zaponko, z debelino pisanja 0,3 mm, debelino konice 0,5 mm, v različnih barvah, pri čemer so lahko ponudniki ponudili pisalo Pilot V5 Grip ali slednjemu enakovredno pisalo. Stranke pa si različno razlagajo tehnično zahtevo po vidnem nivoju črnila. Vlagatelj meni, da ponujeno pisalo izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve, ker nima vidnega nivoja črnila. Naročnik in izbrani ponudnik nasprotno menita, da ponujeno pisalo izpolnjuje zahtevo, saj se le to vidi, v kolikor pisalo obrnemo in pogledamo proti svetlobi, pri čemer se v prosojnem delu pisala vidi, ali je črnilo v njem ali ga ni.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, naročnik pa mora zahteve določiti na jasen in nedvoumen način. Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. zadeva C-368/10, točka 109). Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno in z drugimi ponudbami primerljivo ponudbo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija najprej presojala, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, konkretno njena zahteva, da mora imeti pisalo pod zaporedno številko 229 vidni nivo črnila, morebiti nejasna, in bi v posledici dopuščala razlago naročnika in izbranega ponudnika, to je, da je ustrezno pisalo tudi takšno, pri katerem se vidi, ali črnilo v pisalu je ali pa ga ni.

Po mnenju vlagatelja vidni nivo črnila pomeni tehnično lastnost, ki omogoča, da lahko uporabnik v vsakem trenutku vidi nivo/linijo črnila, zaradi česar mora pisalo omogočati uporabniku, da vidi nivo črnila. Naročnik in izbrani ponudnik na drugi strani zatrjujeta, da se vidni nivo črnila zagotavlja tudi s tem, v kolikor pisalo pogledamo proti svetlobi in ga obrnemo (tako, da je konica pisala obrnjena v zrak), ter da se na prosojnem delu pisala vidi, ali črnilo je v pisalu ali pa ga ni.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da ponujeno pisalo nima vidnega nivoja črnila, saj, kot to nenazadnje potrjujeta tudi naročnik in izbrani ponudnik, v pisalu, ko ga obrnemo in pogledamo proti svetlobi, vidimo zgolj, ali v pisalu je črnilo ali pa ga ni, ne vidimo pa nivoja črnila. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa naročnik ni zahteval pisala, v katerem se vidi zgolj to, ali črnilo je ali ga ni, ampak je naročnik jasno in nedvoumno zahteval »vidni nivo« črnila. Navedeno pa je mogoče razlagati le tako, da uporabnik pisala ves čas vidi, koliko črnila je (še) v njem in ne samo, ali črnilo v njem je oz. ga ni, na kar vlagatelj utemeljeno opozarja. Vidni nivo črnila je lastnost pisala, ki je širša in zajema tako lastnost, ki jo ponuja pisalo izbranega ponudnika, torej da se vidi, ali črnilo v pisalu je ali ga ni, poleg tega pa uporabnik pisala ves čas lahko vidi tudi, kolikšna količina črnila dejansko je (še) v pisalu. Kot že ugotovljeno, pa pri ponujenem pisalu izbranega ponudnika uporabnik vidi samo, ali črnilo v pisalu je ali ga ni, kar je med strankami nesporno, medtem ko količine preostalega črnila ne more ugotoviti. Na tem mestu je treba poudariti, da je, kot je bilo že zapisano, naročnik tisti, ki mora na jasen in nedvoumen način določiti tehnične zahteve, s katerimi opiše blago oz. posamezne artikle. Med tehnične zahteve naročnik uvrsti tiste lastnosti blaga, za katere oceni, da so bistvene glede na njegove potrebe in način uporabe predmeta naročila. Ko naročnik posamezno lastnost blaga določi kot tehnično zahtevo, kot je v tem konkretnem primeru določil vidni nivo črnila, pa mora dopustnost ponudbe strogo presojati z vidika njenega (ne)izpolnjevanja.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljeni revizijski očitki vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik pod zaporedno številko 229 ni ponudil pisala, ki bi bil skladen z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po pisalu z vidnim nivojem črnila. Naročnik je zato ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponujeno pisalo izbranega ponudnik ocenil kot ustrezno, njegovo ponudbo pa kot dopustno, Državna revizijska komisija pa je že na podlagi navedene kršitve zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni presojala navedb vlagatelja (in z njimi povezanih dokaznih predlogov) glede tehnične neustreznosti ponujenih pisal tudi pod zaporednima številkama 216 in 217. Ugotovitev njihove morebitne utemeljenosti namreč ne bi v ničemer vplivala na ugotovitev o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na drugačno odločitev Državne revizijske komisije oz. na položaj vlagatelja v tem postopku pravnega varstva.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila, sprejme eno od odločitev, ki jih omogoča ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.702,91 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 805,20 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,37 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, saj zanj ni pravne podlage v OT. Prav tako mu ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge za opredelitev do navedb naročnika z dne 30. 1. 2024, saj v konkretnem primeru ta ni bil potreben, prav tako pa navedbe niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 2.523,48 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran