018-138/2023 Plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d. o. o.
Številka: 018-138/2023-8Datum sprejema: 17. 1. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Marka Medveda kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Gradnja mejno merilno regulacijske postaje – MMRP Vrtojba« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Garnol, d. o. o., Laze 18 a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 11 b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 1. 2024
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 2. 6. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003445/2023-E01, in 5. 6. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 106-331284) z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. P/JN/02/2023/PD-SI z dne 14. 10. 2023, ki je bil objavljen 14. 10. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003445/2023-ODL01, vlagatelju (skupaj s partnerjema V3, d. o. o., Ljubljana, in S.A.L.P. S.p.A, Bagnaria Arsa, Italija) ter gospodarskima subjektoma IMP Promont, d. o. o., Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vodilni partner), in C & G, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: partner), ki nastopata v skupnem nastopu, priznal sposobnost.
Vlagatelj je 25. 10. 2023 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2023 ter predlagal razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti vodilnemu partnerju in partnerju ter uveljavljal povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da vodilni partner in partner ne izpolnjujeta pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na reference in kadre, da je navzkrižje v navedbah podatkov v obrazcu ESPD in da ne izpolnjujeta zahtev v zvezi z vgradnjo električne EX opreme.
Vodilni partner je tudi v imenu partnerja z vlogo z dne 27. 10. 2023, ki jo je vložil 27. 10. 2023 na portalu eRevizija, nasprotoval vlagateljevim navedbam in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo.
Naročnik je s sklepom št. PP/N/MZ/2023-3798 z dne 16. 11. 2023, ki ga je vložil 17. 11. 2023 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.
Naročnik je 17. 11. 2023 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 11. 2023, ki jo je vložil 22. 11. 2023 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.
Naročnik se je z vlogo z dne 1. 12. 2023, ki jo je vložil 1. 12. 2023 prek portala eRevizija, opredelil do vlagateljevih navedb iz vloge z dne 22. 11. 2023. Naročnik je vlogo z dne 1. 12. 2023 poslal prek portala eRevizija tudi vlagatelju, od katerega Državna revizijska komisija do dneva sprejema te odločitve ni prejela morebitne opredelitve do vloge z dne 1. 12. 2023.
Državna revizijska komisija je zavrnila dokaze vpogled v celotno dokumentacijo pri naročniku, poizvedbe pri naročniku, postavitev izvedenca ustrezne stroke in zaslišanje vlagateljevih pooblaščenih predstavnikov, saj – neodvisno od tega, ali je vlagatelj sploh navedel, katera dejstva naj bi se s predlaganimi dokazi ugotavljalo – ti niso potrebni za rešitev zadeve. Razlogi za to stališče Državne revizijske komisije so razvidni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Državna revizijska komisija je vpogledala le v nekatere predlagane listinske dokaze, saj izvedba vseh ne bi bila potrebna za rešitev zadeve. Tudi razlogi za to stališče Državne revizijske komisije so razvidni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, vodilnega partnerja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik v postopku s pogajanji z objavo iz 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) nezakonito priznal sposobnost vodilnemu partnerju in partnerju, čemur sta vodilni partner (tudi v imenu partnerja) in naročnik nasprotovala. Spor med vlagateljem in naročnikom se tako torej nanaša na zakonitost zaključka prve faze postopka s pogajanji z objavo in torej na pravilnost ravnanja naročnika po osmem odstavku 89. člena ZJN-3, skladno s katerim – glede na značilnosti konkretnega postopka oddaje naročila – velja, da se ne glede na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 na infrastrukturnem področju [ki je področje javnega naročanja, ki glede na predmet nabave velja za naročnika (22. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-3 v povezavi s točko a prvega odstavka 13. člena ZJN-3)] za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila, in sicer naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje (točka a), in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji (točka b). Točka c osmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki se nanaša na zmanjševanje števila kandidatov, za ta primer oddaje naročila ni relevantna, saj naročnik ni omejil števila kandidatov, ki bodo lahko v drugi fazi postopka oddaje naročila predložili ponudbo. Naročnik je namreč določil, da bo »priznal sposobnost prijaviteljem, ki bodo oddali dopustno prijavo (v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) oziroma ne bo priznal sposobnosti prijaviteljem, ki ne bodo oddali dopustne prijave« (gl. tretjo poved iz prvega odstavka točke 2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da je za obravnavani primer oddaje naročila dejansko relevantna le uporaba točke b osmega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik nobenega gospodarskega subjekta ni izključil v smislu ravnanja po točki a osmega odstavka 89. člena ZPVPJN (prim. v slednjem ravnanju drugačno dejansko stanje iz zadeve št. 018-143/2023, ki se nanaša na drugo naročilo istega naročnika).
Naročnik je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil tudi točko 4.5 Tehnični, kadrovski pogoji in reference oziroma druge zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, ki je nadalje členjena na 11 podtočk.
Vlagatelj je zlasti uveljavljal, da vodilni partner in partner ne izpolnjujeta pogojev iz 1., 2., 6. in 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je v 1. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Prijavitelj mora imeti, na podlagi dovoljenj za gradnjo, na območju držav članic EU že izvedena dela s področja gradnje podzemnih cevovodov iz jeklenih cevi namenjenih prenosu zemeljskega plina premera cevi najmanj DN 500 in najmanj DP 50 barov, vsaj na enem objektu, v dolžini najmanj 0,5 km za objekt, za katerega je bila izvedena uspešna primopredaja del z naročnikom referenčnega objekta največ v desetih let od dneva, določenega za predložitev prijav. (PRILOGA 4)
Dokazilo:
• izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, o izpolnjevanju navedenega pogoja z navedbo imena naročnika, naziva objekta, skupne dolžine in tlaka, navedbo vodje izvedbe del/gradnje pri prijavitelju ter datuma uspešne primopredaje del z naročnikom referenčnega objekta.«
Vlagatelj je navedel, da:
− si vodilni partner ne more lastiti reference za posel »Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, saj ga je izvajal konzorcij štirih gospodarskih subjektov, ki so imeli med sabo jasno razdeljen obseg del, pri čemer je vodilni partner izvedel le strojnomontažna dela poleg drugega izvajalca strojnomontažnih del, naročnik pa je pri tem naročilu zahteval celovito referenco oziroma to, da je gospodarski subjekt izvedel kompletno gradnjo in ne le del gradnje,
− je bil V vodja gradnje na celotnem projektu, vodilni partner pa je zavajajoče navedel, da je to bil J,
− je bil V zaposlen pri gospodarskem subjektu IMP, d. o. o., Ljubljana, ki mu je bil tudi odgovoren za izvedbo gradnje referenčnega projekta,
− to, da J ni bil vodja gradnje, izhaja tudi iz prilog k zahtevku za revizijo (uporabno dovoljenje in kopija gradbiščne table), enako je razvidno tudi iz kopij gradbenih dnevnikov, ki se nahajajo pri naročniku, pa tudi iz dokazila o zanesljivosti objekta, pri čemer naj v ta dokazila vpogledata naročnik oziroma Državna revizijska komisija.
Naročnik je v bistvenem uveljavljal enako kot vodilni partner, hkrati pa je navedel še nekatere svoje argumente. Opredelitev Državne revizijske komisije do navedb naročnika bi tako po naravi stvari pomenila tudi opredelitev do navedb vodilnega partnerja. Tako je naročnik navedel, da:
– ni zahteval, da mora prijavitelj sam izvesti celotno gradnjo, pač pa mora biti z določenega področja, čemur njegova referenca ustreza,
– je bil V vodja gradnje pri poslu »Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, vendar zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče ožiti le na vpis vodje gradnje, zato je vpis J pravilen,
– 19. člen Gradbenega zakonika (Uradni list RS, št. 199/2021 s sprem.; v nadaljevanju: GZ-1) potrjuje, da ni mogoče enačiti pojmov »vodja del« in »vodja gradnje«,
– vlagatelj ne prereka druge reference, ki sta jo predložila vodilni partner in partner.
Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo vodilnega partnerja in partnerja, pri tem pa je ugotovila, da sta v prijavo v zvezi s pogojem iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložila:
– prilogo 4 z dne 4. 7. 2023 (str. 44 prijave), ki jo je podpisal vodilni partner in vsebuje podatke za referenčni posel »Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, za katerega so »Skupna dolžina objekta – gradnje in tlak« navedeni podatki »DN 800, 70 bar« in »34.143 km«, kot »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« pa je naveden J,
– prilogo 4 z dne 4. 7. 2023 (str. 45 prijave), ki jo je podpisal gospodarski subjekt Monter – strojarske montaže, d. d., Zagreb, Hrvaška, ki je glede na podatke iz prijave subjekt, na katerega zmogljivosti se sklicuje vodilni partner (gl. npr. obrazec ESPD za vodilnega partnerja, II. del, oddelek C), oziroma podizvajalec (gl. npr. obrazec s podatki za podizvajalca, str. 177 prijave) in vsebuje podatke za referenčni posel »Izgradnja prenosnega plinovoda Zlobin–Omišalj DN 800/100 po sistemu ''ključ v roke''«, za katerega so »Skupna dolžina objekta – gradnje in tlak« navedeni podatki »DN 800, 100 bar« in »17.550 km«, kot »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« pa je naveden K,
– referenčno potrdilo z dne 7. 10. 2021 v hrvaščini (str. 46–49 prijave) in prevodu v slovenščini (str. 50–53 prijave) za referenčni posel gospodarskega subjekta Monter – strojarske montaže, d. d., Zagreb, Hrvaška.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vodilni partner in partner v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložila dve referenci, pri čemer pa vlagatelj v zvezi z referenco, ki se nanaša na gospodarski subjekt Monter – strojarske montaže, d. d., Zagreb, Hrvaška, ne navaja, da je z njo karkoli neskladno z zahtevami referenčnega pogoja, niti ne uveljavlja, da se vodilni partner in partner ne moreta sklicevati nanjo za priznanje sposobnosti. Vlagatelj tej drugi referenci torej z ničimer ne nasprotuje in je ne izpodbija. Ob teh izhodiščih je treba vlagateljeve navedbe v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zavrniti že na tej podlagi. Če bi bilo namreč treba sprejeti vlagateljeve navedbe v zvezi s prvo referenco, bi vodilnemu partnerju in partnerju ostala še ena referenca. Iz pogoja iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi razvidno, da za priznanje tega pogoja zadošča že ena referenca, zato vlagatelj le z izpodbijanjem naročnikovega ravnanja z referenco za posel »Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, ne da bi kakorkoli izključil možnost sklicevanja na še to drugo referenco, čeprav drugega gospodarskega subjekta, ne more uspeti z zahtevkom za revizijo. S tem se tudi izkaže, da izvedba predlaganih dokazov (različna listinska dokumentacija in poizvedba pri naročniku) za rešitev zadeve ni potrebna, zato jih je Državna revizijska komisija zavrnila.
Ne glede na predhodno navedeno, Državna revizijska komisija dodaja, da vlagateljeve navedbe tudi drugače ne bi bile utemeljene.
Vlagatelj je izrecno uveljavljal (str. 3 zahtevka za revizijo), da je vodilni partner »izvajal izključno strojno montažna dela poleg drugega izvajalca strojno montažnih del«, vendar »razpis zahteva celovito referenco oziroma, da je ponudnik izvedel kompletno gradnjo, ne samo del gradnje«. Iz teh vlagateljevih navedb je razvidno, da vlagatelju ni sporno, da je bil vodilni partner udeležen pri delih iz referenčnega posla, vendar je izpostavil, da so dela iz referenčnega posla izvedli še drugi gospodarski subjekti in ne le vodilni partner. Vlagatelj je zavzel stališče, da pogoj iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva, da ima gospodarski subjekt referenco za celotno gradnjo referenčnega objekta, čemur pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi.
Državna revizijska komisija poudarja, da ni sporno, da je naročnik določil pogoj za priznanje sposobnosti, ki se nanaša na izkušnje gospodarskega subjekta (v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3), saj je tak pogoj izrecno določil v 1. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik lahko prizna sposobnost in s tem upoštevajoč točko b osmega odstavka 89. člena ZJN-3 izbere kandidate v skladu z objektivnimi pogoji, te pogoje pa je bil naročnik upravičen določiti le pred potekom roka za prejem prijav (gl. dvanajsti odstavek 76. člena ZJN-3 v povezavi s 6. in 7. členom ZJN-3), saj mu to po poteku roka za prejem prijav preprečujeta načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3 (prim. tudi omejitev iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), ker mora naročnik ves čas med postopkom oddaje naročila ravnati pregledno (transparentno) in zagotavljati enako obravnavo gospodarskih subjektov. Gospodarski subjekti se bodo zaradi takšnega naročnikovega ravnanja namreč lahko istočasno in enako seznanili s tistim, kar naročnik določa kot prag za priznanje sposobnosti. Drugačno stališče bi tudi pomenilo, da naročnik ne bi zagotavljal ustrezne objave (gl. dvanajsti odstavek 76. člena ZJN-3 v povezavi s 3. točko prvega odstavka 52. člena ZJN-3 in prvo povedjo iz 56. člena ZJN-3) oziroma seznanjenosti (gl. tretjo poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 v povezavi s 6. točko prvega odstavka 52. člena ZJN-3 in prvim odstavkom 60. člena ZJN-3) in s tem ne bi ravnal skladno z načelom iz 6. člena ZJN-3. Naročnik zato po poteku roka za prejem prijav nima podlage, da dopolni ali spremeni pogoje, kar tudi pomeni, da mora njegovo tolmačenje pogojev ostati v mejah možne jezikovne razlage teh pogojev. Širše ali ožje tolmačenje bi namreč pomenilo nedopustno določanje vsebine pogojev po poteku roka za prejem prijav.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da besedilo iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se glasi »že izvedena dela s področja gradnje podzemnih cevovodov […] vsaj na enem objektu«, omogoča takšno tolmačenje, ki je drugačno od tistega, za katerega si je prizadeval vlagatelj. Poleg tega, da je treba izpostaviti, da besedilo iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nikjer izrecno ne vsebuje besede ali besedne zveze, ki jasno, natančno in nedvoumno (kar so zahteve iz 6. člena ZJN-3; prim. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, EU:C:2012:284, točka 109) zahtevajo izgradnjo celotnega referenčnega objekta, citirano besedilo dopušča tolmačenje, ki od gospodarskega subjekta zahteva izvedbo samo nekaterih del, vendar omejeno le z določenega področja (tj. gradnje podzemnih cevovodov), pri čemer so morala ta biti izvedena vsaj na enem objektu. Da je pogoj iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče tolmačiti tako, da od gospodarskega subjekta zahteva izvedbo samo nekaterih del, je razen dejstva, da ni nobenega količinskega kvalifikatorja (npr. »vsa« ali »v celoti«), razvidno tudi iz tega, da teh del izrecno ne določa po vsebini (npr. gradbena, obrtniška in/ali inštalacijska dela), temveč jih zamejuje le s področjem (tj. gradnjo podzemnih cevovodov). Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da takšno tolmačenje tudi ne nasprotuje zakonski ureditvi referenčnih pogojev. Treba je namreč upoštevati izhodišče, da je referenčni pogoj glede na ureditev po ZJN-3 že na klasičnem področju (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), toliko bolj pa na infrastrukturnem področju (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), le izbirne (fakultativne) narave, saj ga naročniku ni treba določiti za priznanje sposobnosti, zato bi naročnik lahko določil tudi zelo nizek prag sposobnosti, če ne celo v celoti izključil referenčni pogoj, da bi gospodarskim subjektom priznal sposobnost (prim. točko c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, tudi točki a in b prvega odstavka 89. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da besedilo referenčnega pogoja iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne vsebuje nobenega elementa, ki bi priznanje reference vezalo na kader, ki je bil udeležen pri referenčnem poslu. Podatki za kader so namreč zahtevani le pri dokazilu. Tudi morebitna neskladnost pri navedbi kadra v prilogi 4 ne bi mogla pomeniti, da gospodarskemu subjektu ne bi bilo mogoče priznati izpolnjevanja tega referenčnega pogoja. Lahko pa bi se odprlo kakšno drugo vprašanje, npr. neresnična izjava kot razlog za izključitev (prim. točko g šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3), kar vlagatelj dejansko uveljavlja s tem, ko je izpostavil, da so navedbe vodilnega partnerja zavajajoče (str. 3 zahtevka za revizijo). Neodvisno od tega, da je treba opozoriti, da točka g šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ne predvideva razloga za izključitev zaradi vsakršnega neresničnega podatka, temveč le v primeru, »če je gospodarski subjekt kriv dajanja resnih zavajajočih razlag«, besedilo »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« v prilogi 4 dopušča drugačno tolmačenje od tistega, za katerega si prizadeva vlagatelj. Ne glede na to, ali bi bilo to besedilo sploh mogoče razumeti v celoti le v smislu pojmov iz GZ-1, saj GZ-1, ki sicer uporablja pojem »vodja gradnje«, ne uporablja tudi pojma »vodja izvedbe del«, pač pa »vodja del«, dostavek »pri prijavitelju« dodatno utrjuje manj formalno ali strogo tolmačenje od tistega, za katerega si je prizadeval vlagatelj. Besedilo »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« v prilogi 4 je mogoče tolmačiti le kot potrebo naročnika za seznanitev z določenim kadrom pri gospodarskem subjektu, ki je bil udeležen pri referenčnem poslu, ne da bi ta imel nujno funkcijo v smislu GZ-1. Četudi bi se zato potrdilo, da je bil vodja gradnje v smislu GZ-1 na referenčnem projektu V, ne pa J, to z vidika naročnikovega ravnanja, ko je priznal vodilnem partnerju in partnerju, da izpolnjujeta pogoj iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede na vsebino te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni relevantno. S tem se tudi izkaže, da izvedba predlaganih dokazov (različna listinska dokumentacija in poizvedba pri naročniku) za rešitev zadeve ni potrebna, zato jih je Državna revizijska komisija zavrnila. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi njeno stališče toliko bolj utrjevalo upoštevanje Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1), ki je veljal, preden je začel veljati GZ-1. GZ-1 je skladno s 158. členom GZ-1 začel veljati 31. 12. 2021 in se je začel uporabljati 1. 6. 2022, kar pomeni, da bi v delu 10-letnega obdobja iz referenčnega pogoja veljal ZGO-1, ne pa GZ-1. ZGO-1 ni poznal ne pojma »vodja gradnje« ne »vodja izvedbe del«, vendar niti »vodja del«. ZGO-1 je namreč urejal pojma »odgovorni vodja del« (točka 4.3.2. drugega odstavka 2. člena ZGO-1) in »odgovorni vodja gradbišča« (točka 4.3.3. drugega odstavka 2. člena ZGO-1). Državna revizijska komisija pripominja, da je vodilni partner priglasil referenčni posel »Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, za katerega je bila primopredaja v letu 2014, torej v času veljavnosti ZGO-1.
Državna revizijska komisija povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove ugotovitve, da vodilni partner in partner izpolnjujeta pogoj iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je v 2. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Prijavitelj mora imeti, na podlagi dovoljenj za gradnjo, na območju držav članic EU že izveden vsaj en zgrajen objekt (merilno regulacijska postaja-MRP ali mejna merilno regulacijska postaja-MMRP) za najmanj DP 50 barov in pretok najmanj Q=50.000 Sm3/h, za katerega je bila izvedena uspešna primopredaja del z naročnikom referenčnega objekta največ v desetih let od dneva, določenega za predložitev prijav. (PRILOGA 5)
Dokazilo:
• izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, o izpolnjevanju navedenega pogoja z navedbo imena naročnika, naziva objekta, navedbo tlaka in pretoka, navedbo vodje izvedbe del/gradnje pri prijavitelju ter datuma uspešne primopredaje del z naročnikom referenčnega objekta.«
Vlagatelj je navedel, da:
− je treba enake argumente, kot jih je podal v zvezi s prilogo 4, uporabiti tudi v zvezi s prilogo 5, saj »gre za praktično identično situacijo«,
− si vodilni partner ne more lastiti referenc za projekta »MRP TE-TOL« in »MRP Vodice«, saj ju je izvajal konzorcij treh gospodarskih subjektov, ki so imeli med sabo razdeljena dela po vsebini, pri čemer je vodilni partner pri projektu »MRP TE-TOL« izvedel le strojnomontažna dela, pri poslu pa je bilo enako, kot je pri poslu iz priloge 4,
− J ni bil vodja gradnje pri nobenem od teh projektov, saj je to bil pri obeh V, kot to dokazujejo dokazila, predložena k zahtevku za revizijo, temu pa pritrjujeta tudi vodilni partner in partner, ki sta predložila dve prilogi 5 z enakimi referencami, pri čemer je vodilni partner kot vodjo gradnje navedel J, partner pa D, čeprav je dela kot vodja gradnje vodil V,
− je za D naveden napačen naziv strokovne izobrazbe, ker ta ni diplomirani inženir strojništva, temveč univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, kot tudi izhaja iz vpogleda v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije.
Naročnik je v bistvenem uveljavljal enako kot vodilni partner, hkrati pa je navedel še nekatere svoje argumente. Opredelitev Državne revizijske komisije do navedb naročnika bi tako po naravi stvari pomenila tudi opredelitev do navedb vodilnega partnerja. Tako je naročnik navedel, da:
– vlagatelj ni predložil nobenih dokazil, ki bi potrjevala njegove navedbe,
– se uporabno dovoljenje in gradbiščna tabla ter vodilna mapa nanašajo na celoten projekt, ne pa le na objekta iz referenčnih poslov,
– sta vodilni partner in partner predložila dve prilogi 5,
– se vodilni partner ne sklicuje na celoten projekt, temveč le na MRP TE-TOL,
– se partner ne sklicuje na celoten projekt, temveč le na MRP Vodice,
– je vodilni partner na referenčnih objektih izvedel strojnomontažna dela, partner pa elektroinstalacijska dela,
– zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče ožiti le na vpis vodje gradnje, zato je vpis J in D pravilen,
– je izobrazba za D napisana napačno, vendar je to nebistvena napaka, ki se jo lahko spregleda skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3,
– je podatek o izobrazbi D javno objavljen in objektivno izkazan, zato ni bilo potrebe za dopolnitev prijave.
Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo vodilnega partnerja in partnerja, pri tem pa je ugotovila, da sta v prijavo v zvezi s pogojem iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložila:
– prilogo 5 z dne 4. 7. 2023 (str. 54 prijave), ki jo je podpisal vodilni partner in vsebuje podatke za referenčni posel »MRP TE-TOL[,] V sklopu izvedbe pogodbe Gradnja prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–TE-TOL PD/SI/07/2020«, za katerega so »Tlak, pretok« navedeni podatki »70 bar« in »85.000Sm3/h«, in referenčni posel »MRP Vodice[,] V sklopu izvedbe pogodbe Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, za katerega so »Tlak, pretok« navedeni podatki »70 bar« in »120.000Sm3/h«, kot »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« pa je v obeh primerih naveden J,
– prilogo 5 z dne 4. 7. 2023 (str. 55 prijave), ki jo je podpisal partner in vsebuje podatke za referenčni posel »MRP TE-TOL[,] V sklopu izvedbe pogodbe Gradnja prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–TE-TOL PD/SI/07/2020«, za katerega so »Tlak, pretok« navedeni podatki »70 bar« in »85.000Sm3/h«, in referenčni posel »MRP Vodice[,] V sklopu izvedbe pogodbe Gradnja prenosnega plinovoda M2/1 na odseku Trojane–Vodice«, za katerega so »Tlak, pretok« navedeni podatki »70 bar« in »120.000Sm3/h«, kot »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju« pa je v obeh primerih naveden D.
Vodilni partner in partner sta se za izpolnjevanje pogoja iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila torej sklicevala na ista referenčna posla, le osebo, ki je delovala kot »vodja izvedbe del/gradnje pri prijavitelju«, sta vsak navedla drugo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da se pri referenčnih poslih ni izvedel objekt, ki ne bi imel zahtevanih lastnosti. Vlagatelj je namreč problematiziral le subjekt, ki naj bi izvedel nekatera od del na referenčnih objektih, in obseg izvedenih del. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da sta bila vodilni partner in partner udeležena pri referenčnih poslih, čeprav je vlagatelj opozoril, da sta izvajala le določena dela, vodilni partner le strojnomontažna dela oziroma njihov del, partner pa elektromontažna dela. Če bi se zato pogoj iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vodilnega partnerja in partnerja tolmačil ob upoštevanju dejstev, ki tudi vlagatelju niso sporna (udeležba vodilnega partnerja in partnerja pri strojnomontažnih oziroma elektromontažnih delih), naročniku ne bi bilo mogoče očitati kršitve točke b osmega odstavka 89. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je referenčni pogoj iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisan drugače, kot je zapisan referenčni pogoj iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč v 1. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izvedbo del z določenega področja, v 2. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je zahteval izvedbo določenega objekta z določenimi lastnostmi. Položaj v tem primeru je tako primerljiv položaju iz drugega naročila istega naročnika (gl. zadevo št. 018-143/2023). Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-143/2023 tudi opozorila, da »zaradi upoštevanja omejitve iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki velja za naročnika, zato toliko bolj tudi za njo, ne more tolmačiti pogoja iz točke 4.5.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila strožje, kot ga omogoča eno izmed tolmačenj«. Enako stališče je Državna revizijska komisija morala uporabiti tudi v tem primeru. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da morajo biti pogoji določeni jasno, natančno in nedvoumno, kar so zahteve iz 6. člena ZJN-3 (prim. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, EU:C:2012:284, točka 109). Pogoj iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni napisan tako, da bi od posameznega gospodarskega subjekta jasno, natančno in nedvoumno zahteval izvedbo npr. objekta v celoti, konkretnih njegovih sestavnih delov, vseh ali dela gradbenih del. Državna revizijska komisija sicer ne zanika, da bi bilo to ali kaj od tega lahko namen in smisel referenčnega pogoja, ker naj bi se ugotavljale dejanske izkušnje pri gradnji referenčnega objekta, vendar je morala upoštevati tudi drugo, manj strogo tolmačenje, da je zadoščalo izkazovanje izkušenj z izvedbo objekta, pri čemer izvedbe ni mogoče tolmačiti le kot lastne izkušnje z vsemi deli. Slednje namreč v 2. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno ni določeno. Državna revizijska komisija je tako morala upoštevati izhodišče, da je referenčni pogoj glede na ureditev po ZJN-3 že na klasičnem področju (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), toliko bolj pa na infrastrukturnem področju (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), le izbirne (fakultativne) narave, saj ga naročniku ni treba določiti za priznanje sposobnosti, zato bi naročnik lahko določil tudi zelo nizek prag sposobnosti, če ne celo v celoti izključil referenčni pogoj, da bi gospodarskim subjektom priznal sposobnost (prim. točko c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, tudi točki a in b prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Zaradi tega tolmačenja pogoja iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izvedba posameznih listinskih dokazov ni bistvena za rešitev zadeve in jih Državna revizijska komisija zato tudi ni izvedla.
Državna revizijska komisija ob taki ugotovitvi ni posebej ugotavljala, ali bi vodilni partner in partner zadostila pogoju iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer že ob upoštevanju tolmačenja iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Esaprojekt, C-387/14 z dne 4. 5. 2017, EU:C:2017:338, točka 65. Če bi bil odgovor namreč pritrdilen, bi to bila druga pot do enakega zaključka.
Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da besedilo referenčnega pogoja iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne vsebuje nobenega elementa, ki bi priznanje reference vezalo na kader, ki je bil udeležen pri referenčnem poslu. Podatki za kader so namreč zahtevani le pri dokazilu. Tudi morebitna neskladnost pri navedbi kadra v prilogi 5 ne bi mogla pomeniti, da gospodarskemu subjektu ne bi bilo mogoče priznati izpolnjevanja tega referenčnega pogoja. Lahko pa bi se, kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v zvezi s pogojem iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odprlo kakšno drugo vprašanje, npr. neresnična izjava kot razlog za izključitev (prim. točko g šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3). Ker se v zvezi s tem stališča Državne revizijske komisije v tem delu obrazložitve sklepa ne bi razlikovala od tistih, ki jih je predstavila že pri pogoju iz 1. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, jih v tem delu obrazložitve tega sklepa ne ponavlja.
Vlagatelj je tudi navedel, da je v prijavi za D naveden napačen naziv strokovne izobrazbe, čemur sta vodilnega partnerja v vlogi z dne 27. 10. 2023 in naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pritrdila. Neodvisno od tega, ali bi bil naziv strokovne izobrazbe za D sploh lahko relevanten za priznanje sposobnosti vodilnega partnerja in/ali partnerja, ni sporno niti vlagatelju, da je podatek o pravilnem nazivu strokovne izobrazbe za D mogoče ugotoviti že na podlagi vpogleda v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, kar je vir, ki omogoča objektivno preverljivost podatka. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se naročnik za ta primer sme opreti na peto poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik lahko očitne ali nebistvene napake spregleda. V danih okoliščinah je napaka taka, da jo je naročnik lahko spregledal. Poleg tega je naročnik to tudi uveljavljal v odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 12), dodatno pa je navedel, da mu glede na drugo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 od partnerja ne bi bilo treba zahtevati popravka, saj »pozna ustrezno izobrazbo« D, »saj je slednji sodeloval pri več projektih pri naročniku«.
Državna revizijska komisija povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove ugotovitve, da vodilni partner in partner izpolnjujeta pogoj iz 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je v 6. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Prijavitelj mora zagotoviti dnevno prisotnost osebja pri vodenju, usklajevanju, kakovostnem in varnemu izvajanju gradnje na gradbišču. V ta namen prijavitelj zagotovi dnevno prisotnost najmanj vodje gradnje/vodje del, strokovnega sodelavca za izvajanje nalog varstva in zdravja pri delu. Vodja gradnje je lahko oseba (najmanj diplomirani inženir strojništva ali gradbeništva ali elektrotehnike s strokovnim izpitom), ki je izvedel gradnjo plinske merilno regulacijske postaje-MRP tlačne stopnje najmanj 50 bar, za katerega je bila izvedena uspešna primopredaja del z naročnikom referenčnega objekta največ v desetih let od dneva, določenega za predložitev prijav. (PRILOGA 9)
Dokazilo:
• izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, o izpolnjevanju navedenega pogoja. V kolikor bo naročnik naknadno zahteval predložitev dokazil v zvezi s to izjavo, se prijavitelj s podpisom strinja, da bo morebitna zahtevana dokazila o potrditvi naknadno predložil.«
Izjava v prilogi 9, v zvezi s katero ni treba vpisati nobenega podatka iz položaja gospodarskega subjekta, temveč jo je treba le datirati in se podpisati, se glasi:
»Izjavljamo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da bomo zagotovili dnevno prisotnost osebja pri vodenju, usklajevanju, kakovostnem in varnem izvajanju gradnje na gradbišču. V ta namen prijavitelj zagotovi dnevno prisotnost najmanj vodje gradnje/vodje del, strokovnega sodelavca za izvajanje nalog varstva in zdravja pri delu. Vodja gradnje je lahko oseba (najmanj diplomirani inženir strojništva ali gradbeništva s strokovnim izpitom), ki je izvedel gradnjo plinske merilno regulacijske postaje-MRP tlačne stopnje najmanj 50 bar, za katerega je bila izvedena uspešna primopredaja del z naročnikom referenčnega objekta največ v desetih letih od dneva, določenega za predložitev prijav.
V kolikor bo naročnik zahteval predložitev dokazil, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja, se ponudnik s podpisom strinja, da bo morebitno zahtevana dokazila naknadno predložil.«
Vlagatelj je navedel, da:
− vodilni partner v prilogah 4 in 5 navaja J kot vodjo gradnje, pri čemer pa ta ne razpolaga z zahtevano referenco, saj ni ne projekta »MRP TE-TOL« ne projekta »MRP Vodice« vodil v smislu vodje gradnje, saj je gradnjo vodil gospodarski subjekt IMP, d. d., Ljubljana, zanj pa V, zaradi česar J ne izpolnjuje pogoja iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
− sta vodilni partner in partner v 22. členu osnutka pogodbe (XII. Vodstvo gradnje in nadzor) navedla, da za svojega pooblaščenca določata J in s tem izrazila namen, da bo v skladu s prilogo 9 osebo pri vodenju, usklajevanju ter kakovostnem in varnem izvajanju gradnje na gradbišču zagotovil J, ki »pa ni izvedel gradnje plinske merilno regulacijske postaje-MRP«.
Naročnik je v bistvenem uveljavljal enako kot vodilni partner, hkrati pa je navedel še nekatere svoje argumente. Opredelitev Državne revizijske komisije do navedb naročnika bi tako po naravi stvari pomenila tudi opredelitev do navedb vodilnega partnerja. Tako je naročnik navedel, da:
– je bilo mogoče v prilogo 9 skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vpisati tudi J,
– ni zahteval predložitve konkretne reference, temveč le izjave, pri čemer vlagatelj izpodbija izpolnjevanje zahteve, ki je vezana na izvedbeno fazo,
– J ima zahtevano referenco,
– sedmi odstavek 22. člena osnutka pogodbe nima povezave s pogojem iz 6. točke podtočke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker se nanaša na pooblaščenca za odgovarjanje na vprašanja.
Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo vodilnega partnerja in partnerja, pri tem pa je ugotovila, da sta v prijavo v zvezi s pogojem iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložila:
– prilogo 9 z dne 4. 7. 2023 (str. 101 prijave), ki jo je podpisal vodilni partner in vsebuje le izjavo v vsebini, ki je navedena v prilogi 9.
Državna revizijska komisija najprej poudarja, da četudi bi se lahko potrdilo, da J, na katerega se je vodilni partner skliceval v prilogah 4 in 5, ni bil vodja gradnje v smislu GZ-1 ne pri projektu »MRP TE-TOL« ne pri projektu »MRP Vodice«, ker bi naj to bil V, to ne bi moglo še pomeniti, da je naročnik kršil točko b osmega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je vodilnemu partnerju in partnerju priznal, da izpolnjujeta pogoj iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja pogoj, ki njegovo izpolnitev veže na izvedbeno fazo, pri čemer iz njega ne izhaja, da bi moral ponudnik tako osebo izrecno navesti že v prijavi. Neodvisno od skladnosti takega pogoja z ZJN-3, v kar se Državna revizijska komisija zaradi omejitev iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN ne spušča, in ob izhodišču, da bi bil za vodilnega partnerja in partnerja ta kader ravno J, bi moral vlagatelj za J zatrjevati, da nima nobenih referenc, ki bi bile skladne z zahtevami iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj torej, in sicer neodvisno od siceršnjega položaja J pri izpostavljenih dveh projektih, ni zatrjeval, da J ne bi imel nobenih drugih skladnih referenc, kot sta referenci iz izpostavljenih dveh projektov.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj uveljavljal, da ima referenci na teh dveh izpostavljenih referenčnih poslih le V, s čimer je vlagatelj posredno uveljavljal, da jih nima niti D, na katerega se je partner skliceval v prilogi 5, čeprav se vlagatelj na D vsaj izrecno ni skliceval. Vendar neodvisno od siceršnjega položaja D pri izpostavljenih dveh projektih, vlagatelj za D ni navedel nič in ni uveljavljal, da niti D ne bi mogel biti kader, ki izpolnjuje zahteve iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagateljeve navedbe bi bile torej neutemeljene tudi v primeru, če bi bil D kader, na katerega bi se v izvedbeni fazi sklicevala vodilni partner in partner. Še toliko bolj bi bile vlagateljeve navedbe v zvezi z J in D neutemeljene, če ne J ne D ne bi bila kader v smislu kadra iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tretja oseba.
Neutemeljeno je siceršnje uveljavljanje položaja D in/ali J pri izvedbi tega naročila na podlagi podatkov iz prilog 4 in/ali 5, saj sta prilogi 4 in 5 bili namenjeni predstavitvi preteklih izkušenj gospodarskih subjektov (izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ne pa priglasitvi kadra. Za kader, kot je Državna revizijska komisija že navedla, je zadoščala le predložitev izjave iz priloge 9 (izpolnjevanje pogoja iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Neutemeljeno je tudi vlagateljevo opozarjanje na izpolnjeno prvo poved iz sedmega odstavka 22. člena osnutka pogodbe. Kot je razvidno iz prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena osnutka pogodbe, je naročnik predvidel prostor, v katerega gospodarski subjekti vpišejo podatek o svojem pooblaščencu, ki »je dolžan odgovoriti na vsa pisna vprašanja pooblaščenca naročnika v roku 5 dni po tako zastavljenem vprašanju«. Vloga te osebe na strani gospodarskega subjekta je torej povezana le s komunikacijo z naročnikom prek naročnikovega pooblaščenca (gl. šesti odstavek 22. člena osnutka pogodbe). Četudi Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da sta vodilni partner in partner v prvo poved iz sedmega odstavka 22. člena osnutka pogodbe (str. 282 prijave) vpisala J, je J po tej pogodbeni podlagi zadolžen samo za odgovarjanje na pisna vprašanja naročnikovega pogodbenega pooblaščenca.
Državna revizijska komisija povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove ugotovitve, da vodilni partner in partner izpolnjujeta pogoj iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob takem zaključku Državni revizijski komisiji ni bilo treba še ugotavljati, ali je pogoj iz 6. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, v katerem je določeno, da je vodja gradnje lahko le oseba, ki »je izved[la] gradnjo«, lahko kakorkoli nejasen. Vodja gradnje namreč vodi gradnjo (gl. tretjo alineo prvega odstavka 16. člena GZ-1), saj izvedbo gradnje opravi izvajalec (gl. 11. točko prvega odstavka 3. člena GZ-1).
Naročnik je v 9. podtočki točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Prijavitelj mora imeti na razpolago priprave in tehnična sredstva za delo v EX conah (antistatično oblačilo in delovna obutev zahtevane kvalitete; antistatična obleka mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 1149 ali enakovredno - Varovalna obleka - Elektrostatične lastnosti; visoki zaščitnimi čevlji morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN ISO 20345 ali enakovredno (temelji na EN 345-1) - stopnja zaščite S3; zaščitna očala morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 166 in 177 ali enakovredno - Osebno varovanje oči).
Prijavitelj mora biti usposobljen za vgradnjo neelektrične Ex opreme in cevovodov v skladu z SIST EN 1127- 1: 2011 in za vgradnjo električne Ex opreme v skladu z SIST EN 60079-14: 2014. (PRILOGA 12)
Dokazilo:
• izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, o izpolnjevanju navedenega pogoja ter skenogrami naslednjih dokumentov:
˗ certifikata za vgradnjo neelektrične Ex opreme in cevovodov v skladu s SIST EN 1127-1 ali enakovredno,
˗ certifikata za vgradnjo električne Ex opreme v skladu s SIST EN 60079-14 ali enakovredno.«
Izjava v prilogi 12, v zvezi s katero ni treba vpisati nobenega podatka iz položaja gospodarskega subjekta, temveč jo je treba le datirati in se podpisati, se glasi:
»Izjavljamo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da imamo na razpolago priprave in tehnična sredstva za delo v EX conah (antistatično oblačilo in delovna obutev zahtevane kvalitete; antistatična obleka mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 1149 ali enakovredno - Varovalna obleka - Elektrostatične lastnosti; visoki zaščitnimi čevlji morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN ISO 20345 ali enakovredno (temelji na EN 345-1) - stopnja zaščite S3; zaščitna očala morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 166 in 177 ali enakovredno - Osebno varovanje oči).
Izjavljamo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da smo usposobljeni za vgradnjo neelektrične Ex opreme in cevovodov v skladu z SIST EN 1127- 1: 2011 in za vgradnjo električne Ex opreme v skladu z SIST EN 60079-14: 2014
Hkrati prilagamo fotokopije oziroma skenograme naslednjih dokumentov:
- certifikata za vgradnjo neelektrične Ex opreme in cevovodov v skladu s SIST EN 1127-1 ali enakovredno,
- certifikata za vgradnjo električne Ex opreme v skladu s SIST EN 60079-14 ali enakovredno.«
Kot je razvidno iz pogoja iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je ta pogoj dvodelen, pri čemer se del nanaša na vgradnjo neelektrične Ex opreme, del pa na vgradnjo električne Ex opreme.
Vlagatelj je navedel, da:
− ker je prilogo 12 podpisal samo vodilni partner, je treba razumeti, da le on izpolnjuje pogoj usposobljenosti za vgradnjo Ex opreme, vendar pa ni predložil certifikata,
− je le partner predložil certifikat za vgradnjo električne Ex opreme, ki pa ni navedel, da je usposobljen za to vgradnjo in ni podpisal priloge 12, zato »očitno teh del ne prevzema«.
Naročnik je v bistvenem uveljavljal enako kot vodilni partner, hkrati pa je navedel še nekatere svoje argumente. Opredelitev Državne revizijske komisije do navedb naročnika bi tako po naravi stvari pomenila tudi opredelitev do navedb vodilnega partnerja. Tako je naročnik navedel, da:
– je pogoj sestavljen iz dveh delov, pri čemer se en nanaša na neelektrično Ex opremo, drugi pa na električno Ex opremo,
– vodilni partner in partner izpolnjujeta ta pogoj s predloženima certifikatoma, izdanima na njuno ime,
– ima vodilni partner pooblastilo partnerja za podpis dokumentacije v zvezi z dokazovanjem pogojev, ki jih izpolnjujeta skupaj ali s sklicevanjem na zmogljivosti drugega subjekta.
Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo vodilnega partnerja in partnerja, pri tem pa je ugotovila, da sta v prijavo v zvezi s pogojem iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložila:
– prilogo 12 z dne 4. 7. 2023 (str. 104 prijave), ki jo je podpisal vodilni partner,
– »Certifikat o usposobljenosti za izvajanje procesa vgraditve neelektrične Ex-opreme« z dne 7. 4. 2022 (str. 105 prijave) skupaj s prilogo, dodatkom in prilogo k dodatku (str. 106–111 prijave), ki je bil izdan na ime vodilnega partnerja,
– »Certifikat o usposobljenosti za vgraditev električne Ex-opreme« z dne 30. 9. 2022 (str. 112 prijave) skupaj s prilogo, dvema dodatkoma in prilogama k dodatkoma (str. 113–120 prijave), ki je bil izdan na partnerjevo ime.
Vlagatelju je tako treba pritrditi, da partner ni predložil izjave iz priloge 12, vodilni partner pa ni predložil certifikata o usposobljenosti za vgraditev električne Ex opreme, vendar to ni odločilno za ugotovitev naročnikove kršitve, ko je vodilnemu partnerju in partnerju priznal, da izpolnjujeta pogoj iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Niti vlagatelju ni sporno, da vodilni partner in partner nastopata kot gospodarskega subjekta v skupnem nastopu. Njun položaj je položaj iz prve povedi iz tretjega odstavka 10. člena ZJN-3. Očitano pomanjkljivost je tako treba preizkusiti glede na vprašanje skupnega nastopanja. Če namreč lahko gospodarski subjekti, ki nastopajo v skupnem nastopu, dokažejo izpolnjevanje pogojev s sklicevanjem na zmogljivosti članov skupine gospodarskih subjektov (gl. tudi prvi in tretji odstavek 81. člena ZJN-3), potem v prijavi ni pomanjkljivosti. To se lahko potrdi tudi v tem primeru.
Ob teh izhodiščih je Državna revizijska komisija kot nepotrebno zavrnila izvedbo predlaganih dokazov (vpogled v celotno dokumentacijo pri naročniku, izvedenec ustrezne stroke in zaslišanje vlagateljevih pooblaščenih predstavnikov). Dejansko stanje, katera dokazila se nahajajo v prijavi, je namreč mogoče ugotoviti z vpogledom v prijavo, pri čemer je Državna revizijska komisija tudi pritrdila vlagatelju, da se nekateri dokumenti v njej ne nahajajo. Vendar njihova odsotnost še ne pomeni, da obstaja kršitev ZJN-3. Pomen njihove odsotnosti je treba šele ugotoviti, kar pa ni (le) povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, temveč se odpira vprašanje razlage prava, za kar je pristojen organ, v tem primeru Državna revizijska komisija.
Vodilni partner in partner sta 4. 7. 2023 sklenila pogodbo (str. 247–250 prijave), s katero sta uredila medsebojna razmerja sodelovanja v postopku oddaje naročila in med izvedbo naročila.
Iz drugega odstavka 3. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023 je razvidno, da vodilni partner in partner zagotovita izpolnjevanje tehničnih pogojev skupaj. Iz take izjave, ki sta jo podala vodilni partner in partner medsebojno drug drugemu, je očitno, da drug drugemu zagotavljata svoje zmogljivosti. S tem, ko je vodilni partner predložil izjavo iz priloge 12, je izjavil, da ima na razpolago opremo, ki je navedena v prvem odstavku pogoja iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če je nima sam, mu jo zagotavlja partner glede na dejstvo, da nastopata v skupnem nastopu (gl. drugi odstavek 3. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023). Vodilni partner in partner tako medsebojno zagotavljata opremo, ki je navedena v prvem odstavku pogoja iz 9. podtočke točke 4. 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Partnerju se tako ni bilo treba še izrecno posebej izjaviti v vsebini izjave iz priloge 12 (prvi odstavek).
Iz drugega odstavka 4. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023 je razvidna delitev del med vodilnim partnerjem in partnerjem, pri čemer le partner prevzema elektro dela. S tem, ko je vodilni partner predložil izjavo iz priloge 12, je izjavil, da je usposobljen za vgradnjo neelektrične Ex opreme, kot določa drugi odstavek pogoja iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo. Vodilni partner in partner sta glede na delitev del iz drugega odstavka 4. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023 vsak zase predložila certifikat (in spremljajoče listine), ki je v povezavi z deli, ki jih prevzemata vsak v svojem delu. Tako je razvidno, da bi partner s predložitvijo izjave iz priloge 12 (drugi odstavek) izjavil nekaj, kar za njegov položaj glede na delitev del iz drugega odstavka 4. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023 ne bi bilo relevantno.
Državna revizijska komisija še dodaja, da sta vodilni partner in partner v pogodbi z dne 4. 7. 2023 uredila način sodelovanja (7. člen), pri čemer sta se vodilni partner in partner dogovorila, da bo gospodarski subjekt IMP Promont, d. o. o., Ljubljana, vodilni partner (prvi odstavek 7. člena), ki ima pooblastilo za, med drugim, podpis prijave (prva alinea drugega odstavka 7. člena), za podpis celotne prijavne dokumentacije (tretja alinea drugega odstavka 7. člena), pa tudi za, med drugim, »pripravo skupne prijave/ponudbe v imenu in za račun obeh partnerjev« (četrta alinea drugega odstavka 7. člena).
Državna revizijska komisija povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove ugotovitve, da vodilni partner in partner izpolnjujeta pogoj iz 9. podtočke točke 4.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Vlagatelj je tudi navedel, da:
− so podatki v obrazcih ESPD kontradiktorni, saj sta vodilni partner in partner navedla, da uporabljata zmogljivosti drugih subjektov, hkrati pa sta navedla, da ne nameravata oddati del v podizvajanje,
− to potrjuje tudi izjava vodilnega partnerja v prilogi 15, saj je vodilni partner »podpisal[…] prej navedeno izjavo, ki ima prilogo – Seznam podizvajalec z opisom del, ki naj bi jih izvedli«, zato je »več kot očitno, da bodo s podizvajalci nastopali, v ESPD pa navajajo, da tem ne bo tako«,
− partner ni podpisal »te izjave«, »istočasno pa v ESPD obrazcu navaja, da ne namerava oddati del v podizvajanje«,
− se partner sklicuje na kader, ki je zaposlen pri gospodarskem subjektu Energomont, d. o. o., Ljubljana, ki pa mu ne namerava oddati del v podizvajanje,
− je v tem delu v prijavi popolna zmeda,
− noben od podizvajalcev ni podpisal izjave 20, kot tudi ne izjave da bodo predložili kopije zavarovalnih polic o zavarovanju odgovornosti v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
Naročnik je v bistvenem uveljavljal enako kot vodilni partner, hkrati pa je navedel še nekatere svoje argumente. Opredelitev Državne revizijske komisije do navedb naročnika bi tako po naravi stvari pomenila tudi opredelitev do navedb vodilnega partnerja. Tako je naročnik navedel, da:
– je treba upoštevati različen namen vpisa podatkov v oddelka C in D II. dela obrazca ESPD (gl. tudi 81. in 94. člen ZJN-3),
– so bili podatki v obrazec ESPD vpisani pravilno,
– so vsi štirje gospodarski subjekti, ki so navedeni v obrazcih ESPD vodilnega partnerja in partnerja, tudi podizvajalci skladno s predloženo dokumentacijo v prijavi, pri čemer je v prilogi 15 za vsakega navedeno, katera dela bo prevzel v izvedbo in kateri del pogojev se z njimi izpolnjuje,
– je potrebno izjavo moral glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložiti le prijavitelj, ne pa tudi podizvajalci.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na oddelka C (Informacije o uporabi zmogljivosti drugih subjektov) in D (Informacije o podizvajalcih, katerih zmogljivosti gospodarski subjekt ne uporablja) v II. delu (Informacije glede gospodarskega subjekta) obrazcev ESPD pri vodilnem partnerju in partnerju, v katerih sta vodilni partner in partner v oddelku C na vprašanje »Ali gospodarski subjekt uporablja zmogljivosti drugih subjektov, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje iz dela IV ter merila in pravila (če obstajajo) iz dela V spodaj?« odgovorila »Da« (pri čemer je vodilni partner v nadaljevanju oddelka navedel podatke za tri gospodarske subjekte, partner pa podatke za en gospodarski subjekt – družbo Energomont, d. o. o., Ljubljana), v oddelku D pa sta na vprašanje »Ali namerava gospodarski subjekt oddati del javnega naročila v podizvajanje tretjim osebam?« odgovorila »Ne«. Vsi ti štirje gospodarski subjekti, ki so našteti v oddelku C II. dela obrazcev ESPD, so našteti tudi v prilogi k prilogi 15 (Izjava o podizvajalcih) in so zanje predložena posamezna dokazila, med drugim obrazci ESPD in podizvajalske pogodbe.
ESPD skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. ESPD ima skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-3 obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU in se zagotovi izključno v elektronski obliki. Evropska komisija je standardno obliko obrazca ESPD določila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L 3, 6. 1. 2016, str. 16–34). Oddelka C in D v II. delu obrazca ESPD so namenjeni predstaviti podatkov za različne namene. Gospodarski subjekt v oddelku C II. dela namreč izjavi, ali se sklicuje na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta, ker s temi drugimi gospodarskimi subjekti dokazuje svojo sposobnost, v oddelku D II. dela pa se sklicuje na gospodarske subjekte, na katerih zmogljivosti se ne sklicuje in torej z njimi ne dokazuje izpolnjevanja svoje sposobnosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazcev ESPD in prilog k prilogi 15 jasno in enotno izhaja, da se vodilni partner in partner skupaj sklicujeta na štiri gospodarske subjekte, ker bosta uporabila njihove zmogljivosti, da dokažeta svojo sposobnost. Ker sta vodilni partner in partner v oddelku C II. dela obrazca ESPD izjavila, da bosta uporabila zmogljivosti teh štirih gospodarskih subjektov (vodilni partner treh gospodarskih subjektov, partner pa enega gospodarskega subjekta – družbe Energomont, d. o. o., Ljubljana), nista mogla hkrati pritrdilno izpolniti oddelka D II. dela obrazca ESPD. Navedba odgovora »Da« v oddelku D II. dela obrazca ESPD bi bila v primeru te prijave namreč kontradiktorna navedbi odgovora »Da« v oddelku C II. dela obrazca ESPD. Položaj, ki izhaja iz oddelkov C in D II. dela obrazcev ESPD vodilnega partnerja in partnerja, tako ne pomeni očitane kontradiktornosti.
Čeprav so ti štirje gospodarski subjekti v civilnopravnem razmerju do naročnika podizvajalci (in sicer neodvisno od tega, ali bi se vodilni partner in partner sklicevala na njune zmogljivosti, ključno bi bilo le, ali prevzemajo od vodilnega partnerja ali partnerja vsaj del naročila v izvedbo; prim. prvi odstavek 629. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), so bili ti štirje gospodarski subjekti v obrazcih ESPD predstavljeni kot gospodarski subjekti, na zmogljivosti katerih se vodilni partner in partner sklicujeta. Razhajanja v tem smislu v prijavi vodilnega partnerja in partnerja tako ni. Poleg tega iz obrazca, ki je bil predložen v prijavi za gospodarski subjekt Energomont, d. o. o., Ljubljana (str. 226 prijave), v razdelku »Obseg in podroben opis del, ki jih bo izvedel podizvajalec« izhaja, da bo gospodarski subjekt Energomont, d. o. o., Ljubljana, izvajal dela, saj bo delno opravljal elektro instalacije. Ta gospodarski subjekt je torej v civilnem smislu podizvajalec v razmerju do naročnika.
Čeprav je res, da partner ni samostojno podpisal priloge 15, to glede na dogovor iz tretje in četrte alinee drugega odstavka 7. člena pogodbe z dne 4. 7. 2023 ni odločilno, saj je podpisovanje priloge 15 po vodilnem partnerju tudi podpisovanje po partnerju.
Četudi bi se lahko potrdilo, da za nobenega od teh štirih gospodarskih subjektov, na katere sta se sklicevala vodilni partner in partner, niso v prijavi predložene priloge 20 (Izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije), to glede na naročnikove zahteve ni pomembno. Iz točke 4.11 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je navedeno »Prijavitelj mora predložiti podpisano izjavo, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije«, je namreč razvidno, da prilogo 20 predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki predložijo prijavo, ne pa podizvajalci, točka 4.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ureja nastopanje s podizvajalci, pa se na prilogo 20 ne sklicuje in je tudi ne zahteva od podizvajalcev.
Četudi bi se lahko potrdilo, da za nobenega od teh štirih gospodarskih subjektov, na katere sta se sklicevala vodilni partner in partner, niso v prijavi predložene niti izjave o predložitvi zavarovalne police o zavarovanju odgovornosti po GZ-1, to glede na naročnikove zahteve ni pomembno.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik določil točko 4.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je uredil različna zavarovanja, med njimi tudi zavarovanje splošne odgovornosti (točka C):
»C. Zavarovanje splošne odgovornosti
Izvajalec je dolžan imeti v času veljavnosti pogodbe (in najmanj do predaje objekta naročniku) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, zavarovano svojo odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem izvajalčeve dejavnosti (vključno z delodajalčevo odgovornostjo). O sklenjenem zavarovanju bo izvajalec predložil naročniku kopije zavarovalnih polic v roku 30 (trideset) dni od podpisa pogodbe.
V primeru, da ima izvajalec podizvajalce, morajo tudi podizvajalci predložiti kopijo police o zavarovanju odgovornosti v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov glavnemu izvajalcu in naročniku ali drugo dokazilo o ureditvi odgovornosti podizvajalca.«
Čeprav je iz drugega odstavka točke C iz točke 4.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da je potrebna predložitev zavarovanja odgovornosti tudi podizvajalcem, je to treba storiti šele v izvedbeni fazi, kar izhaja tudi iz napovedne povedi iz točke 4.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je navedeno: »Prijavitelj bo moral, v kolikor bo izbran kot najugodnejši ponudnik, predložiti naslednja finančna zavarovanja«. Predložitev zavarovalnih polic o zavarovanju odgovornosti tudi podizvajalcem je torej odvisna od tega, ali bo naročnik izbral ponudbo, ki bi jo predložil podizvajalčev naročnik (torej gospodarski subjekt, v tem primeru vodilni partner in partner).
Čeprav torej ne gospodarskim subjektom, ki predložijo prijavo, ne drugim subjektom ni bilo treba predložiti že v prijavo zahtevanega zavarovanja odgovornosti, je treba ugotoviti še, ali bi obstajala taka dolžnost tudi za izjavo, da bo naknadno predloženo zahtevano zavarovanje odgovornosti. Kot namreč izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je za prilogo 17 vključenih več dokumentov, med njimi tudi »Zavarovanje splošne odgovornosti«, ki vsebuje izjavo:
»Izvajalec je dolžan imeti v času veljavnosti pogodbe (in najmanj do predaje objekta naročniku) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, zavarovano svojo odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem izvajalčeve dejavnosti (vključno z delodajalčevo odgovornostjo). O sklenjenem zavarovanju bo izvajalec predložil naročniku kopije zavarovalnih polic v roku 30 (trideset) dni od podpisa pogodbe.
V primeru, da ima izvajalec podizvajalce, morajo tudi podizvajalci predložiti kopijo police o zavarovanju odgovornosti v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov glavnemu izvajalcu in naročniku ali drugo dokazilo o ureditvi odgovornosti podizvajalca.
Izjavljamo, da bomo v primeru izbora kot najugodnejšega ponudnika predložili kopije zavarovalnih polic za zahtevano zavarovanje v roku 30 (trideset) dni od podpisa pogodbe«,
pri čemer je za izjavo predviden prostor za navedbo kraja in datuma podpisa, predviden pa je tudi prostor za »podpis prijavitelja«.
Tudi iz obrazca, ki služi podaji izjave o predložitvi zavarovanja odgovornosti, je razvidno, da izjavo poda prijavitelj, torej gospodarski subjekt, ki predloži prijavo, ne pa drug subjekt, podizvajalec. Niti iz točk 4.6 in/ali 4.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno drugače.
Kot je razvidno iz prijave (str. 255), se v njej nahaja izjava »Zavarovanje splošne odgovornosti« z dne 4. 7. 2023, ki jo je podpisal vodilni partner.
Ob upoštevanju vsega navedenega, naročniku ni mogoče očitati, da bi moral ugotoviti, da v prijavi vodilnega partnerja in partner manjka kakšno dokazilo glede zavarovanja splošne odgovornosti.
Državna revizijska komisija povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen niti v delu, ki se nanaša na izpodbijanje naročnikove ugotovitve, da se v prijavi nahajajo dokazila o zavarovanju splošne odgovornosti, ki jih je naročnik zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o priznanju sposobnosti vodilnem partnerju in partnerju, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ vodilni partner,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.