018-158/2023 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN 40/2023 PPPP - Storitev spletnega dostopa do paketa poslovnih podatkov podjetij (slovenska podjetja in podjetja s področja bivše Jugoslavije) za 2-letno obdobje« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Dun & Bradstreet d.o.o., Stegne 13G, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Lukman o.p., d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 1. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 5. 10. 2023 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 17. 10. 2023, pod št. objave JN006780/2023-W01.

Naročnik je 30. 11. 2023 sprejel in na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006780/2023-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katero je javno naročilo oddal ponudniku PRVA BONITETNA AGENCIJA, d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je navedel, da je predložil najugodnejšo in dopustno ponudbo.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 7. 12. 2023 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi povračilo priglašenih stroškov. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami naročnika in je nedopustna, ker:
- aplikacija izbranega ponudnika ne omogoča iskanja po obstoječih člankih – članki so sicer na voljo, vendar ni omogočeno iskanje na način, da bi naročnik lahko z uporabo zgolj ključne besede ali drugega kriterija iskal po vsebini samega članka, ki je povezan z določenim poslovnim subjektom, prav tako pa ni omogočeno iskanje po člankih, ki niso povezani z določenim poslovnim subjektom, npr. po kriterijih »vir«, »obdobje«, »tip članka« ipd. (zahteva iz 4. alineje na strani 12 v razpisni dokumentaciji);
- aplikacija izbranega ponudnika ne omogoča možnosti napovedovanja verjetnosti bodočih plačil, ampak omogoča zgolj analizo plačevanja računov družbe z možnostjo pregledovanja zgodovinskih podatkov (zahteva iz 9. alineje na strani 12 v razpisni dokumentaciji ter iz odgovora naročnika na Portalu javnih naročil, objavljenega 26. 10. 2023 ob 18.39);
- iz aplikacije izbranega ponudnika ni razvidna napoved verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune, da bo plačilno nesposoben, da bo v insolventnem postopku, oziroma da bo prenehal delovati (zahteva iz 14. alineje na strani 13 v razpisni dokumentaciji);
- v aplikaciji izbranega ponudnika ni na voljo pregled registriranih blagovnih znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino (zahteva iz 15. alineje na strani 13 v razpisni dokumentaciji);
- iz primarnih virov v državah, kjer je ta informacija javno dostopna, ni razvidno, da bi izbrani ponudnik ali katera od njegovih povezanih družb pridobival informacije o gospodarskih subjektih iz primarnih virov, in sicer o gospodarskih subjektih s področja Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore (zahteva iz 1. alineje na strani 13 v razpisni dokumentaciji) – iz javno dostopne spletne strani javnega registra v Srbiji, ki zagotavlja podatke o poslovnih subjektih, naj bi bilo namreč razvidno, da izbrani ponudnik ni tisti, ki bi kadarkoli od leta 2012 od primarnega vira (tj. Agencija za privredne registre) prevzel bazo finančnih podatkov;
- aplikacija izbranega ponudnika v zvezi s poslovnimi subjekti s področja bivše Jugoslavije ne omogoča iskanja po kriterijih, navedenih v razpisni dokumentaciji, torej po ustanoviteljih, lastnikih, zakonitih zastopnikih in članih nadzornega sveta, posledično pa tudi ni mogoče sledenje lastniških povezav (zahteva iz 3. alineje na strani 13 v razpisni dokumentaciji) – če se do lastništva pride preko podjetja, se prav tako lastništvo ne izpisuje/izrisuje za povezane družbe, ki se nahajajo na področju držav bivše Jugoslavije;
- iz aplikacije izbranega ponudnika ni razvidna napoved verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt s področja bivše Jugoslavije v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune, da bo plačilno nesposoben, da bo v insolventnem postopku oziroma da bo prenehal delovati (zahteva iz 4. alineje na strani 13 v razpisni dokumentaciji).

Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga zaslonske slike (primerjavo aplikacije vlagatelja in izbranega ponudnika), predlaga pa tudi zaslišanje A. S. in M. Č. (zaposlenih pri vlagatelju) ter imenovanje in postavitev sodnega izvedenca ustrezne stroke.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 14. 12. 2023. Kot bistveno navaja, da je vlagatelj kot dokaz priložil zaslonske posnetke iz aplikacije EBONITETE.SI, ki jih je naredil s pomočjo uporabniškega imena »Osrednja knjižnica Celje«, pri čemer pa je prezrl, da ta uporabnik v svojem paketu za uporabo aplikacije nima vklopljenih istih funkcionalnosti, kot jih je izbrani ponudnik vklopil za paket naročnika. Izbrani ponudnik v zvezi z očitki glede iskanja po člankih, napovedovanja verjetnosti bodočih plačil, napovedjo verjetnosti plačilne nesposobnosti in glede blagovnih znamk prilaga zaslonske posnetke iz aplikacije (paket naročnika). Izbrani ponudnik ne razume očitka glede pridobivanja informacij iz primarnih virov in meni, da se ta očitek ne nanaša na nobeno konkretno zahtevo iz razpisne dokumentacije. Ne glede na navedeno pristavlja, da vse podatke pridobiva iz uradnih virov oziroma javno objavljenih virov ali s strani pooblaščenih distributerjev. Pojasnjuje, zakaj ne držita očitka glede iskanja po vodilnih osebah ¬(vlagatelj naj bi tudi tu napačno povzemal določila razpisne dokumentacije) in glede napovedi verjetnosti plačilne nesposobnosti za poslovne subjekte s področja bivše Jugoslavije. Kot nesubstancirane prereka tudi dokazne predloge vlagatelja, ki se nanašajo na zaslišanje predlaganih oseb in na postavitev izvedenca.

Naročnik je s sklepom z dne 18. 12. 2023 zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljenega. Z vlagateljevimi očitki glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika se ne strinja. Evidentno naj bi bilo, da je vlagatelj zahtevek za revizijo naslonil na testiranje aplikacije izbranega ponudnika na podlagi dostopa uporabnika z zakupljenim paketom, ki vsebinsko ni primerljiv z vsebino paketa, ki ga je izbrani ponudnik ponudil naročniku v svoji ponudbi. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik (skladno z zahtevo iz točke 2.5 razpisne dokumentacije) naročniku dodelil začasno uporabniško ime in geslo za dostop do ponujene aplikacije/produkta, da je lahko preveril skladnost ponujene aplikacije/produkta z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V nadaljevanju naročnik natančneje pojasnjuje, kako je preveril skladnost ponujenega z vsako od spornih zahtev (prilaga tudi zaslonske slike).

Naročnik je 19. 12. 2023 skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nedopustne.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI« (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) pod točko »2.5 Začasno uporabniško ime in geslo za dostop do aplikacije/produkta« navedel:

»Ponudnik mora naročniku dodeliti začasno uporabniško ime in geslo za dostop do ponujene aplikacije/produkta, da bo naročnik lahko preveril skladnost ponujene aplikacije/produkta z zahtevami naročnika, opredeljenimi v 3. poglavju razpisne dokumentacije »Vsebinsko tehnični opis predmeta javnega naročila«. Uporabniško ime in geslo morata veljati do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila.

DOKAZILO: Začasno uporabniško ime in geslo ponudnik navede na obrazcu »Izjava gospodarskega subjekta – JN 40/2023 PPPP«, ki jo naloži v IS e-JN v skladu s točko 2.3.«.

Tehnične specifikacije je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil v poglavju »3 VSEBINSKO TEHNIČNI OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA« (citirane so le za predmetni postopek pravnega varstva relevantne določbe):

»Predmet javnega naročila je storitev spletnega dostopa do programskega paketa poslovnih podatkov za 2-letno obdobje. Naročnik zahteva 218 dostopov za neomejeno uporabo ponujene aplikacije/produkta.

Dostop do poslovnih podatkov slovenskih podjetij mora:
[…]
- Vsebovati možnost iskanja po obstoječih uradnih objavah (ustanovitve, spremembe, stečaji, postopki insolventnosti, izbrisi subjektov brez uradne objave in drugo), letnih poročilih, sklepih skupščin in člankih. Zagotavljati mora tudi objavo sklicev skupščin in pregled napovedanih skupščin in zapisnikov skupščin. [4. alineja na strani 12]
[…]
- Omogočati predstavitev profila podjetja in registrske podatke; vključevati mora analizo plačevanja računov družbe z možnostjo pregledovanja zgodovinskih podatkov in napovedovanja verjetnosti bodočih plačil ter vpogled v evidenco vseh napovedanih tožb, ter dnevne blokade TRR in arhiv od vključno leta 2013 naprej. Zajemati mora tudi evidenco odprtih TRR slovenskih podjetij v Republiki Sloveniji in v tujini. [9. alineja na strani 12]
[…]
- Vključevati boniteto poslovnega subjekta (bonitetno oceno) na podlagi finančnih podatkov z napovedjo poslovanja v prihodnje ter z napovedjo verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune, da bo plačilno nesposoben, da bo v insolventnem postopku oziroma, da bo prenehal delovati. Bonitetna ocena naj bo razdeljena na statično oceno oziroma oceno, pripravljeno na podlagi podatkov iz računovodskih izkazov, in dinamično oceno, ki se spreminja, saj poleg finančnih podatkov upošteva tudi druge razpoložljive informacije za napoved poslovanja subjekta v prihodnje. Predstavljena mora biti metodologija za določitev bonitetne ocene, lestvica bonitetnih ocen in opis bonitetnih ocen. [14. alineja na strani 13]
- Pri posameznem poslovnem subjektu zajemati pregled registriranih (veljavnih) blagovnih znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. [15. alineja na strani 13]

[…]

Dostop do poslovnih podatkov podjetij s področja bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora) mora:
[…]
- Ponujati za vsako podjetje imena vodilnih oseb, ustanoviteljev, lastnikov in članov nadzornega sveta; omogočati mora sledenje povezavam podjetij prek zastopnikov in medsebojnih povezav vodilnih posameznikov ter pregled udeležbe v lastniški strukturi. [3. alineja na strani 13]
- Vključevati bonitetno oceno poslovnega subjekta na podlagi finančnih podatkov z napovedjo poslovanja v prihodnje ter z napovedjo verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune, da bo plačilno nesposoben, da bo v insolventnem postopku oziroma da bo prenehal delovati. Bonitetna ocena naj bo razdeljena na statično oceno oziroma oceno, pripravljeno na podlagi podatkov iz računovodskih izkazov, in dinamično oceno, ki se spreminja, saj poleg finančnih podatkov upošteva tudi druge razpoložljive informacije za napoved poslovanja subjekta v prihodnje. Predstavljena mora biti metodologija za določitev bonitetne ocene, lestvica bonitetnih ocen in opis bonitetnih ocen. [4. alineja na strani 13]«

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik v zvezi z zahtevo iz 9. alineje na strani 12 v razpisni dokumentaciji objavil naslednje pojasnilo:

»Datum objave: 26.10.2023 18:39
VPRAŠANJE
V 9 alineji na strani 12 vašega razpisa navajate, da mora aplikacija vključevati analizo plačevanja računov [] in napovedovanja verjetnosti bodočih plačil. Glede na to, da gre pri analizi plačevanja za ugotavljanje plačilnih navad, ki je v osnovi izraženo s številom dni zamud pri plačilih je, v tem kontekstu, nelogična zahteva po napovedovanju »verjetnosti« bodočih plačil. Pojem verjetnosti namreč pomeni, ali da bo nekaj plačano, ali da ne bo. To z zamud plačil (izraženo v dnevih) nima nobene veze. Glede na navedeno nas zanima ali kot naročnik sploh še vztrajate pri tej zahtevi.

ODGOVOR
Spoštovani.
Naročnik ne spreminja navedene zahteve iz razpisne dokumentacije. Pod »napovedovanje verjetnosti bodočih plačil« se pričakuje napoved, ali bo v prihodnje izbrani subjekt račune plačeval z zamudo in kakšno je predvideno število dni zamude pri plačevanju v prihodnje.
Lep pozdrav.«.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da sta del ponudbe tudi dokumenta »Priloga k ponudbi - aplikacija EBONITETE.SI - Slovenska podjetja« in »Priloga k ponudbi - aplikacija EBONITETE.SI - Podjetja s področja bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora)«, v katerih je izbrani ponudnik obširno opisal vse funkcionalnosti ponujene aplikacije. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika nadalje potrjuje naročnikovo navedbo, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen obrazec »Izjava gospodarskega subjekta – JN 40/2023 PPPP«, v katerem je navedel začasno uporabniško ime in geslo za testni dostop do ponujene aplikacije oziroma produkta. Del odstopljene dokumentacije je tudi poročilo o testiranju (priloga poročila o pregledu ponudb), iz katerega je razvidno, da je naročnik podrobno popisal rezultate testiranja v zvezi z vsako od zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija soglaša z ugotovitvijo in pomislekom izbranega ponudnika ter naročnika o tem, da vlagatelj trditve o neizpolnjevanju spornih zahtev utemeljuje s sklicevanjem na testiranje aplikacije izbranega ponudnika na podlagi dostopa drugega uporabnika (uporabnika z drugačnim uporabniškim imenom), pri čemer ni nerazumen pomislek, da tak uporabnik v svojem uporabniškem paketu nima nujno omogočenih enakih funkcionalnosti kot naročnik – vlagatelj niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, da ima naročnik v svojem uporabniškem paketu omogočene enake funkcionalnosti. V posledici navedenega zato zgolj (odsotnost) možnosti, ki jih ima pri uporabi zadevne aplikacije nek drug subjekt (z drugačnim zakupljenim paketom funkcionalnosti) še ne dokazuje neskladnosti ponujenega produkta v tem postopku oddaje naročila male vrednosti.

Ker torej s sklicevanjem na funkcionalnosti, ki jih omogoča naročniški paket določenega uporabnika, še ni mogoče sklepati na funkcionalnosti in zmožnosti, ki jih omogoča naročniški paket za drugega uporabnika (npr. naročnika), je Državna revizijska komisija vlagateljeve dokazne predloge z zaslišanjem pri vlagatelju zaposlenih A. S. in M. Č. (ki naj bi »[…] natančno izpovedali o tem, da ponudba izbranega ponudnika […] ne izpolnjuje zahtev Razpisne dokumentacije […]«) ter s postavitvijo in imenovanjem sodnega izvedenca ustrezne stroke (ki naj bi »[…] natančno pojasnil, obrazložil in dokazal zgoraj navedene razloge, zaradi katerih ponudba izbranega ponudnika […] ne izpolnjuje zahtev Razpisne dokumentacije […]«) – ne glede na vprašanje ustrezne substanciranosti teh dokaznih predlogov (saj vlagatelj ni konkretno navedel, katera pravno odločilna dejstva, ki jih ni dokazoval že z listinskimi dokazi, priloženimi k zahtevku za revizijo, bi naj z izvedbo teh dokazov sploh dokazoval) – zavrnila kot nepotrebne.

Po drugi strani je naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo v zvezi z vsako od spornih zahtev podrobno pojasnil in izkazal, zakaj je utemeljena ugotovitev, da ponujena aplikacija (naročniški paket) izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije – vlagatelj tem navedbam ni oporekal, saj se do navedb naročnika ni opredelil.

V zvezi z zahtevo iz 4. alineje na strani 12 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika omogoča iskanje člankov – naročnik je prikazal iskanje člankov na primeru poslovnega subjekta PETROL d.d., Ljubljana. V smislu zadevne zahteve iz razpisne dokumentacije je tako treba ugotoviti, da aplikacija omogoča iskanje omembe določenega gospodarskega subjekta (tudi) po člankih in ne le v uradnih objavah, letnih poročilih in sklepih skupščin. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje naročniku v tem, da v razpisni dokumentaciji ni izrecno določeno, na kakšen način mora biti to iskanje omogočeno, posledično pa ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da bi bila ponujena rešitev neskladna z zahtevami zato, ker naj ne bi bilo omogočeno iskanje po člankih na način, da bi naročnik lahko z uporabo zgolj ključne besede ali drugega kriterija iskal po vsebini samega članka, ki je povezan z določenim poslovnim subjektom, oziroma ker naj ne bi bilo omogočeno iskanje po člankih, ki niso povezani z določenim poslovnim subjektom, npr. po kriterijih »vir«, »obdobje«, »tip članka« (česar vlagatelj tudi sicer ni izkazal).

V zvezi z zahtevo iz 14. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika omogoča napovedovanje verjetnosti bodočih plačil – naročnik je prikazal podatek »Plačilni indeks – napoved 90 dni« na primeru subjekta PETROL d.d., Ljubljana.

V zvezi z zahtevo iz 14. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika omogoča napovedovanje verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune – naročnik je prikazal podatek »Credit score« na primeru subjekta Steklarna Rogaška d.o.o.

V zvezi z zahtevo iz 15. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika v podatkih poslovnega subjekta pod »Profil podjetja« in »Blagovne znamke« prikazuje tudi registrirane blagovne znamke podjetja – naročnik je primeroma prikazal seznam blagovnih znamk subjekta PIPISTREL d.o.o.

V zvezi z zahtevo iz 3. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije vlagatelj kot problematično izpostavlja, da naj ne bi bilo razvidno, da bi izbrani ponudnik ali katera od njegovih povezanih družb iz primarnih virov pridobival(a) zahtevane podatke o gospodarskih subjektih s področja bivše Jugoslavije. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da razpisna dokumentacija niti ne vsebuje zahteve, skladno s katero bi bilo treba v ponudbi navesti oziroma izkazati vire podatkov, v posledici navedenega pa je treba kot nerelevantnega zavrniti dokazni predlog z vpogledom v javno dostopno stran primarnega vira v Srbiji, ki naj bi dokazoval zatrjevano. Ker obenem med strankama ni sporno, da aplikacija izbranega ponudnika zadevne podatke zagotavlja, ni mogoče ugotoviti, da bi bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu neskladna z zahtevami naročnika.

V zvezi z zahtevo iz 3. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika omogoča dostop do zahtevanih podatkov podjetij s področja bivše Jugoslavije – naročnik je primeroma prikazal podatke za poslovni subjekt Dalekovod d.d., Zagreb, kjer so razvidni podatki o lastništvu, zastopništvu, nadzornem svetu (konkretna družba ga sicer nima) itd. Naročnik je primeroma prikazal tudi to, da aplikacija za poslovne subjekte s področja bivše Jugoslavije – Rogaška Kristal d.o.o. iz Zagreba – omogoča prikaz lastništva med povezanima družbama s področja bivše Jugoslavije.

V zvezi z zahtevo iz 4. alineje na strani 13 razpisne dokumentacije naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo z zaslonsko sliko iz aplikacije dokazuje, da aplikacija izbranega ponudnika omogoča napoved (prikaz) verjetnosti, da bo imel poslovni subjekt s področja bivše Jugoslavije v naslednjih 12 mesecih blokirane transakcijske račune, da bo plačilno nesposoben, da bo v insolventnem postopku oziroma da bo prenehal delovati – naročnik je primeroma prikazal podatke za poslovni subjekt AGROPILIP d.o.o. Velika Kladuša.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim navedbam o tem, da naj aplikacija izbranega ponudnika (s ponujenim naročniškim paketom, kakršnega je testiral naročnik) ne bi omogočala v zahtevku za revizijo izpostavljenih funkcionalnosti.

Ker naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije in 89. členom ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in naročilo male vrednosti oddal izbranemu ponudniku, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran