018-155/2023 Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter mag. Zlate Jerman in Andraža Žvana, kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »SN KABLI«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Eltima trgovina, zastopanje in posredovanje, d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Ravnikar Šurk d.o.o., Tržaška cesta 315, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 1. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 20. 10. 2023 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006915/2023-E01, s popravki in dne 23. 10. 2023 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2023/S 204-640268, s popravki.

Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je vlagatelj dne 29. 11. 2023 vložil Zahtevek za revizijo z dne 28. 11. 2023 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da je naročnik določila 3., 6. in 11. člena vzorca pogodbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval v nasprotju z načeli iz Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB s sprem., v nadaljevanju: OZ) in temeljnimi načeli javnega naročanja iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi predmetno javno naročilo oz. podredno, da se izpodbijani členi vzorca pogodbe razveljavijo, naročniku pa naloži, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila spremeni tako, da bo le-ta skladna z določbami ZJN-3. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je dne 8. 12. 2023 sprejel in dne 11. 12. 2023 na portalu eRevizija objavil Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj v vlogi z dne 14. 12. 2023 vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, navedbe naročnika pa zavrača; zahteva tudi povračilo nadaljnjih stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 14. 12. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

I. glede 3. in 11. člena vzorca pogodbe

Naročnik je v poglavju Vzorec pogodbe (Priloga A/1) v dokumentu Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: vzorec pogodbe) v poglavju II. Veljavnost pogodbe v 3. členu določil:

»Pogodba se sklene za obdobje 36 mesecev. Pogodba prične veljati z dnem podpisa pooblaščenih zastopnikov obeh strank, pod pogojem, da dobavitelj predloži finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

V primeru, da je pogodba finančno realizirana pred potekom tega obdobja, se prekine ob njeni finančni realizaciji. Pogoji te pogodbe so veljavni za čas trajanja pogodbe. Spreminjajo se lahko le s pisnim aneksom, ki ga skleneta pogodbeni stranki in se ne morejo spremeniti za nazaj.

Naročnik si pridržuje pravico do predčasne prekinitve pogodbe. Naročnik se ne zavezuje izčrpati celotne pogodbene vrednosti.

Naročnik in dobavitelj se strinjata, da lahko spremenita predmetno pogodbo tako, da v času njene veljavnosti skleneta aneks k pogodbi, skladno z veljavno zakonodajo.«.

V poglavju VII. Pogodbene kazni v 11. členu vzorca pogodbe je določil:

»Če dobavitelj ne bi dostavil blaga v pogodbenem roku, je dolžan plačati naročniku pogodbeno kazen v višini 0,5 (pol) % od vrednosti posameznega sukcesivnega naročila za vsak zamujen koledarski dan, do največ 10 (deset) % te vrednosti.

V primeru, da naročnik zavrne dobavo iz razlogov neprimernosti blaga (ni v skladu z oddano ponudbo, poškodbe, itd.), ima dobavitelj 5 delovnih dni časa za novo dobavo, sicer bo naročnik zaračunal pogodbeno kazen v višini 0,5 (pol) % od vrednosti tega naročila za vsak zamujen koledarski dan, do največ 10 (deset) % te vrednosti.

Naročnik si pridržuje pravico, da uveljavi gospodarsko škodo naproti dobavitelja, v kolikor ta presega višino obračunane pogodbene kazni. Plačilo pogodbene kazni ne odveže dobavitelja od izpolnitve njegovih pogodbenih obveznosti in poplačila celotno nastale škode v skladu z Obligacijskim zakonikom.«.

V zvezi z zgoraj citiranimi določbami vzorca pogodbe je naročnik prejel vprašanje preko Portala javnih naročil s strani zainteresiranega ponudnika:

»[…]

2. Po pravnem pregledu vašega vzorca pogodbe smatramo, da potencialne ponudnike kot bodoči kupec iz položaja moči neupravičeno postavljate v neenakopraven pogodbeni položaj z vami v najmanj naslednjih točkah:

- Določilo iz 3. člena vzorca pogodbe, da si pridružujete pravico do predčasne prekinitve pogodbe je nesprejemljivo zato menimo, da ga morate umakniti
- […]
- V 11. členu pogodbe navajate pogodbene kazni, ki so zelo rigorozne predvsem v luči kratkih dobavnih rokov. Prosimo vas, da pogodbene kazni omilite vsaj za polovico.

[…]«,

na katerega je dne 24. 11. 2023 ob 13:29 naročnik odgovoril:

»[…]

2. Določila v osnutku pogodbe so v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika (OZ).

[…]«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da določila vzorca pogodbe niso skladna z načeli OZ in temeljnimi načeli ZJN-3. Citira 3. in 11. člen vzorca pogodbe ter zgoraj predstavljeno vprašanje in odgovor s Portala javnih naročil. V zvezi z 11. členom vzorca pogodbe še navaja, da je naročnik, ki se je v svojem odgovoru na Portalu javnih naročil skliceval na določila OZ, določila 4. člena OZ (Enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih), 8. člena OZ (Načelo enake vrednosti dajatev) in 12. člena OZ (Poslovni običajni, uzance in praksa), povsem spregledal.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da so določila 3. in 11. člena vzorca pogodbe skladna s temeljnimi načeli civilnega pogodbenega prava in temeljnimi načeli ZJN-3 in da enakopravno učinkujejo nasproti vsem potencialnim ponudnikom. Pojasnjuje razloge in okoliščine, zaradi katerih je določila 3. člena uvrstil v vzorec pogodbe, v zvezi z določili 11. člena vzorca pogodbe pa pojasnjuje, da se bodo uporabila zgolj v primeru, da bo dobavitelj z izpolnitvijo svojih pogodbenih obveznosti prišel v zamudo.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Izpostavlja, da je vzorec pogodbe del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri oblikovanju katerega je naročnik dolžan upoštevati načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se določilo vzorca pogodbe, ki se nanaša na pravico naročnika do predčasne prekinitve pogodbe (iz 3. člena vzorca pogodbe) ter določilo vzorca pogodbe, ki se nanaša na pogodbene kazni (iz 11. člena vzorca pogodbe), ne nanašata na fazo postopka oddaje javnega naročila, temveč na fazo izvajanja predmeta javnega naročila. Sporni določili ne predstavljata pogoja, izključitvenega razloga ali druge zahteve, ki bi ju morali ponudniki izpolnjevati, da bi lahko sodelovali v postopku oddaje javnega naročila oz. da bi izkazali usposobljenost za izvedbo javnega naročila. Izpostavljeni določili prav tako ne vsebujeta nobenih elementov, ki bi predstavljali merila oz. na podlagi katerih bi naročnik ponudnike razvrščal od najbolj do najmanj ugodnega. Pogodbeni določili, ki za vse gospodarske subjekte veljata na enak način in v enakem obsegu (7. člen ZJN-3), se bosta uporabili šele po zaključenem postopku oddaje javnega naročila in po sklenitvi pogodbe o izvedbi predmetnega naročila z izbranim ponudnikom (prim. npr. odločitev Državna revizijske komisije v zadevi št. 018-096/2021, 018-003/2023), pa še to le v primeru nastopa morebitnih oz. negotovih okoliščin, kot so opredeljene v izpostavljenih določilih vzorca pogodbe.

Dalje Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v svojih odločitvah že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-009/2017, 018-110/2018, 018-032/2021, 018-017/2023), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme).

Kot predhodno že navedeno, vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi s 3. in 11. členom vzorca pogodbe zgolj citira vsebino izpodbijanih določb pogodbe ter vprašanje in odgovor naročnika, ki je bil v zvezi s temi določbami objavljen na Portalu javnih naročil. V kolikor bi bilo potrebno vprašanje s Portala javnih naročil, citirano v zahtevku za revizijo, šteti za vlagateljevo trditveno podlago in tako šteti, da vlagatelj očita naročniku, da določil vzorca pogodbe, ki se nanašajo na pravico naročnika do predčasne prekinitve pogodbe (iz 3. člena vzorca pogodbe) ter določil vzorca pogodbe, ki se nanašajo na pogodbene kazni (iz 11. člena vzorca pogodbe), ni določil skladno s temeljnimi načeli ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s takimi navedbami ne more uspeti. Vlagatelj, ki v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno zatrjuje, da je naročnikovo pridržanje pravice do predčasne prekinitve pogodbe »nesprejemljivo« in da je potrebno takšno določilo »umakniti« (v zvezi z določilom iz 3. člena vzorca pogodbe) ter da so pogodbene kazni »zelo rigorozne predvsem v luči kratkih dobavnih rokov« in naj se omilijo »vsaj za polovico« (v zvezi z določilom iz 11. člena vzorca pogodbe), namreč ni izpolnil svojega trditvenega bremena, saj ni jasno ter določno navedel in konkretiziral nobenih pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti zaključek, da naročnik določil 3. in 11. člena vzorca pogodbe ni določil skladno s temeljnimi načeli ZJN-3.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da naročnik 3. in 11. člena vzorca pogodbe ni določil skladno z načeli OZ, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da Državna revizijska komisija, kot organ pravnega varstva, odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN) in zato ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-081/2014, 018-008/2015, 018-065/2015, 018-073/2016, 018-064/2023). To pomeni, da je Državna revizijska komisija pristojna zgolj za presojo, ali je naročnik pri oblikovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravnal v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, ne pa tudi, ali je pri oblikovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ravnal skladno s predpisi s področja civilnopravnih (obligacijskih) razmerij. Iz navedenega razloga očitki vlagatelja o naročnikovi kršitvi načel OZ ne morejo biti predmet revizijskega postopka.

II. glede 6. člena vzorca pogodbe

Naročnik je v vzorcu pogodbe v poglavju IV. Rok dobave v 6. členu določil:

»Dobavitelj mora v roku desetih (10) dni po podpisu pogodbe zagotoviti stalno lastno zalogo v višini 1 km za posamezno pozicijo in jo bo hranil v skladišču na območju Republike Slovenije.

Dobavitelj mora dopustiti naročniku pravico, da občasno, po lastni presoji, izvede pregled stanja zalog iz stalne lastne zaloge. V primeru, da dobavitelj ne bo zagotavljal stalne lastne zaloge, ima naročnik pravico takoj, brez odpovednega roka, odpovedati pogodbo.«.

V zvezi z zgoraj citiranimi določbami vzorca pogodbe je naročnik preko Portala javnih naročil s strani zainteresiranega ponudnika prejel vprašanje:

»[…]

2. Po pravnem pregledu vašega vzorca pogodbe smatramo, da potencialne ponudnike kot bodoči kupec iz položaja moči neupravičeno postavljate v neenakopraven pogodbeni položaj z vami v najmanj naslednjih točkah:

[…]

- V 6. členu vzorca pogodbe sicer res zahtevate zgolj 1 km stalne zaloge za posamezno pozicijo, vendar pa v praksi zaradi relativno kratkih dobavnih rokov to pomeni, da morajo resni ponudniki za zagotovitev nemotenih dobav imeti stalno zalogo v višini več 10 odstotkov razpisanih količin in to po posameznih pozicijah. Smatramo, da imamo zaradi tega potencialni ponudniki pravico, da se zavežete k nekem minimalnem odjemu razpisanega blaga, drugače je to prisilna obligacija potencialnih ponudnikov v neenakopraven položaj s pozicije moči. Predlagamo vam minimalni odjem 80%. Naj omenimo, da bo v takšnem primeru tudi cena lahko nižja, kar pa je bolj gospodarno tudi v smislu enega od ključnih načel javnega naročanja

[…]«,

na katerega je dne 24. 11. 2023 ob 13:29 naročnik odgovoril:

»[…]

2.Določila v osnutku pogodbe so v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika (OZ).

[…]«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da določila vzorca pogodbe niso skladna z načeli OZ in temeljnimi načeli ZJN-3. Citira določbe 6. člena vzorca pogodbe ter zgoraj predstavljeno vprašanje in odgovor s Portala javnih naročil. Navaja, da naročnik z zahtevo po stalni zalogi v višini 1 km za posamezno pozicijo krši 5. člen ZJN-3 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), saj gospodarski subjekti lahko zagotavljajo redne in zanesljive dobave, ne pa tudi vzdrževanja takšne zaloge (kratki dobavni roki, naročanje vnaprej in specifične tehnične zahteve naročnika glede kablov po strokovni oceni vlagatelja narekujejo zalogo v obsegu najmanj 25% razpisanih količin, pri čemer teh kablov ni mogoče uporabiti za izvedbo kakšnega drugega posla). Dalje navaja, da naročnik z navedeno zahtevo krši tudi 8. člen ZJN-3 (načelo sorazmernosti). Ker navedena zahteva pomeni več 10% zalogo glede na objavljene količine oz. več kot 10% povečanje obsega predmeta javnega naročila, hkrati pa se naročnik ne zavezuje naročiti celotne količine, je po mnenju vlagatelja nesorazmernost med predmetom javnega naročila in sporno zahtevo naročnika več kot očitna.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je zahteva po zgolj 1 km zalog materiala za posamezno pozicijo utemeljena. Material, ki ga naroča v predmetnem javnem naročilu, je namreč nujno in neizogibno potreben za nujno vzdrževanje distribucijskega sistema električne energije, preko katerega naročnik izvaja obvezno gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije, v okviru katere je dolžan na svojem območju zagotavljati nemoteno, brezhibno, zanesljivo in neomejeno oskrbo uporabnikov distribucijskega sistema električne energije z električno energijo.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Izpostavlja, da je vzorec pogodbe del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri oblikovanju katerega je naročnik dolžan upoštevati načela javnega naročanja.

Naročnik je v dokumentu TEHNIČNA SPECIFIKACIJA S PONUDBENIM PREDRAČUNOM – PRILOGA E v vsakem od sklopov opredelil tri vrste kablov (pozicije) in njihovo količino (4.000 m, 210.000 m oz. 80.000 m). Kot zgoraj že navedeno, je v 6. členu vzorca pogodbe določil, da mora izbrani ponudnik (dobavitelj) v roku desetih (10) dni po podpisu pogodbe zagotoviti stalno lastno zalogo v višini 1 km za posamezno pozicijo. Čeprav ne gre za zahtevo, ki bi jo morali izpolnjevati ponudniki, da bi sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, pa gre vendarle za zahtevo, ki se nanaša na predmet naročila in jo morajo ponudniki vseeno upoštevati pri oblikovanju ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v točki I. te obrazložitve, mora vlagatelj, da bi zadostil svojemu trditveno-dokaznemu bremenu, v zahtevku za revizijo jasno, določno in konkretno navesti očitane kršitve ter dejstva in predložiti dokaze, ki naj te navedbe potrdijo. Svojega trditvenega oz. dokaznega bremena vlagatelj tudi v tem delu ni izpolnil, saj ni navedel oz. izkazal nobenih pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti zaključek, da naročnik določil 6. člena vzorca pogodbe ni določil skladno s temeljnimi načeli ZJN-3.

Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo pavšalno in neizkazano zatrjuje, da »zaplet« v zvezi z zahtevo po minimalni zalogi kablov predstavljajo »specifične zahteve naročnikov glede presekov in same dolžine«, saj kablov s takimi specifikacijami, kot jih je določil naročnik, ni mogoče uporabiti za izvedbo drugega posla, pri proizvajalcu pa jih je potrebno tudi vnaprej naročiti. Sklicuje se tudi na nezmožnost vzdrževanja zahtevane zaloge in na »izredno kratke dobavne roke za posamezno naročilo«, ki jih dobavitelju proizvajalci »praviloma« ne morejo zagotoviti, česar z ničemer ne izkaže. Dalje vlagatelj tudi ne pojasni svojih zatrjevanj oziroma izračunov, da zahtevan 1 km stalne lastne zaloge po posameznih pozicijah predstavlja 10% oz. 25% razpisanih količin, pa tudi ne, v čem je to (tudi glede na razpisane količine), »očitno« nesorazmerno.

V kolikor bi bilo potrebno vprašanje s Portala javnih naročil, citirano v zahtevku za revizijo, šteti za vlagateljevo trditveno podlago in tako šteti, da vlagatelj s tem, ko zatrjuje, da zahteva glede minimalne zaloge razpisanega blaga, ob hkratni odsotnosti zaveze naročnika k minimalnemu odjemu blaga, pomeni prisilno obligacijo, zatrjuje kršitev načel ali drugih določb OZ, je Državna revizijska komisija že v točki I. te obrazložitve pojasnila, da taki očitki ne morejo biti predmet revizijskega postopka in jih zato po vsebini ni obravnavala. V kolikor gre šteti, da vlagatelj s tem, ko zatrjuje, da bi sočasen obstoj takih določb omogočal večjo gospodarnost, zatrjuje kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), pa je Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-099/2018, 018-010/2019, 018-034/2020, 018-072/2020) poudarila, da omenjeno načelo v prvi vrsti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, zato se posamezen ponudnik v postopku pravnega varstva na kršitev le-tega že po naravi stvari ne more sklicevati.

III. sklepno

Upoštevaje predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z očitki o nezakonitem ravnanju naročnika pri določitvi 3., 6. in 11. člena vzorca pogodbe, ni uspel. V posledici ugotovljenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
‒ vlagatelj – po pooblaščencu,
‒ naročnik,
‒ RS MJU.

Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran