018-144/2023 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Marka Medveda kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Paket opreme za analizo 2D in 3D celičnih modelov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LABENA d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 21. 12. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »Sistem za qPCR«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila« z dne 25. 10. 2023.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.671,98 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 18. 7. 2023, pod št. objave JN004703/2023-B01; dne 7. 8. 2023 in 10. 8. 2023 sta bila objavljena še popravka. Naročnik izvaja odprti postopek. Naročnik je javno naročilo razdelil na tri sklope.

Naročnik je 25. 10. 2023 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN004703/2023-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila« z dne 25. 10. 2023 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je javno naročilo v sklopu 1 (Sistem za qPCR) in sklopu 2 (Aparat za verižno reakcijo s polimerazo (PCR)) oddal ponudniku OMEGA svetovanje, inženiring, razvoj in raziskovanje, d.o.o., Dolinškova ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik po merilih za sklopa 1 in 2 ugodnejšo ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, ker ponudnik (vlagatelj) ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti – naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v ponudbi ni predložil certifikata usposobljenega serviserja; po pozivu k dopolnitvi ponudbe, s katerim je bil vlagatelj pozvan k predložitvi veljavnega certifikata in k odpravi drugih pomanjkljivosti, je ostale pomanjkljivosti sicer odpravil, vendar je predložil certifikat z datumom veljavnosti po izteku roka za oddajo ponudb, predložiti pa bi moral certifikat, ki izkazuje datum veljavnosti za čas odpiranja ponudb skladno s petim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je 8. 11. 2023 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku za revizijo v celoti ugodi, razveljavi postopek javnega naročila v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 2, odpravi kršitev, vlagatelju pa naj se povrnejo priglašeni stroški pravnega varstva. Meni, da je naročnik izpodbijano odločitev utemeljil povsem pavšalno in neobrazloženo. Drži sicer, da je ponudbo po pozivu dopolnil, vendar pa je predložil dopolnitev za sklop 1 in za sklop 2, pri čemer sta bila naročniku predložena dva certifikata (in sicer »Certifikat za sklop 1 Number 540« z datumom 12. 5. 2023 in »Certifikat za sklop 2 Number 2023/1« z datumom 10. 10. 2023), ne pa le en certifikat, ki naj bi imel datum veljavnosti po poteku roka za oddajo ponudb, kot trdi naročnik. Vlagatelj še poudarja, da naročnik ni izrecno zahteval, da mora biti zahtevani certifikat veljaven pred datumom poteka roka za oddajo ponudb, niti v razpisni dokumentaciji niso navedene druge zahteve glede predložitve ali veljavnosti zahtevanega certifikata o skladnosti, zato oba predložena certifikata ustrezata zahtevanim razpisnim pogojem. Vlagatelj tako poudarja, da je naročnik povsem napačno ugotovil dejansko stanje, saj sta bila dejansko predložena dva certifikata o skladnosti z dvema različnima datumoma, za vsak sklop posebej, s čimer je vlagatelj zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. Zaradi tega vlagatelj utemeljitev odločitve naročnika označuje za napačno, nezakonito in pavšalno obrazloženo, kot take pa je niti ne more preizkusiti – dodaja, da manjka natančnejša obrazložitev glede odločitve naročnika za sklop 2. Podrejeno vlagatelj pripominja, da je predložil ponudbo, ki je tehnično boljša od zahtev naročnika, ter da tehnična rešitev, ki jo zahteva naročnik, ustreza le aparatu po ponudbi, ki jo je oddal izbrani ponudnik – če bi naročnik odločitev utemeljeval z odsotnostjo pogoja vlagatelja, bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo tudi glede zavrnitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in v razpisno dokumentacijo.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 14. 11. 2023. Opozarja, da domnevni pooblaščenec vlagatelja ni predložil veljavnega pooblastila za zastopanje. Utemeljuje, zakaj je naročnik vlagateljevo ponudbo utemeljeno označil za nedopustno in zakaj mu je utemeljeno zavrnil vpogled v njegovo ponudbo. Meni tudi, da je odločitev ustrezno obrazložena, ter da je vlagatelj z navedbami o nezakonitosti razpisne dokumentacije prekludiran. Predlaga, naj naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže kot nedovoljenega, podredno pa zavrne kot neutemeljenega. Izbrani ponudnik predlaga še, naj Državna revizijska komisija v primeru, če bi bil zahtevek za revizijo utemeljen, naročniku naloži povračilo stroškov izbranemu ponudniku.

Naročnik je 21. 11. 2023 zahtevek za revizijo zavrnil z dokumentom »ODLOČITEV«. Meni sicer, da bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči zaradi neveljavnega pooblastila za zastopanje, kljub temu pa ga je iz previdnosti obravnaval po vsebini in ga zavrnil. Pojasnjuje, da ker je opravil popoln pregled vseh ponudb, ponudbo vlagatelja pa zavrnil kot nedopustno, kljub stališču 8. obče seje Državne revizijske komisije ni imel pravne podlage, da bi vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Zavrača očitek neobrazloženosti izpodbijane odločitve in očitek vlagatelja, da ni bilo izrecno zahtevano predložiti certifikat z veljavnostjo pred potekom roka za oddajo ponudb. Kot brezpredmetne označuje vlagateljeve navedbe, da so nekatere njegove tehnične lastnosti boljše od razpisanih, kot neutemeljene pa navedbe o prilagojenem razpisu – dodaja, da bi vlagatelj, če je menil, da tehničnih zahtev ne more izpolniti, moral vložiti zahtevek za revizijo pred rokom za oddajo ponudb in v njem zatrjevati, izkazovati in dokazovati dejstvo, ki bi lahko kazalo, da je naročnik s spornimi zahtevami omejil konkurenco med ponudniki ter vzpostavil razlikovanje med njimi, ne da bi za to obstajali objektivno opravičljivi razlogi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 22. 11. 2023 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je plačal v prenizki višini, ter da ni predložil ustreznega pooblastila za zastopanje, zato je vlagatelja z dopisom št. 018-144/2023-3 z dne 27. 11. 2023, skladno s četrtim odstavkom 31. člena ZPVPJN, pozvala na doplačilo takse in predložitev ustreznega pooblastila, kar je vlagatelj v danem roku tudi storil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija uvodoma opozarja na peti odstavek 35. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo; če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Naročnik je v obravnavanem primeru v sklopu 1 in 2 prejel dve ponudbi, obe je tudi pregledal, vlagateljevo pa zavrnil kot nedopustno. Upoštevaje navedeno, naročnik vlagatelju, skladno z določbo iz prve povedi petega odstavka 35. člena ZJN3, ni bil dolžan omogočiti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Ker naročnik vlagatelju ni kršil pravice do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, Državna revizijska komisija v petem odstavku 31. člena ZPVPJN nima podlage, da bi vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, razpisno dokumentacijo in dopolnitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija v zvezi z očitkom vlagatelja, ki se nanaša na vsebino naročnikovih tehničnih zahtev, pojasnjuje, da je vlagatelj s temi navedbami prepozen. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe; kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. V obravnavanem primeru je bil zahtevek za revizijo vložen po poteku vseh navedenih rokov, zato se že iz tega razloga Državna revizijska komisija ni izrekala o vlagateljevih navedbah glede nezakonitosti izpostavljene zahteve.

Bistven med vlagateljem in naročnikom pa je spor glede vprašanja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 in 2 utemeljeno zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je naročnik v poglavju »5 Specifikacije in zahteve naročnika« pod točko »IX. Ostale navedbe« navedel:

»Izvajalec mora zagotoviti vzdrževanje, nadomestne dele in servis ponujene opreme med garancijsko dobo najmanj 36 mesecev na lokaciji dobavljenega blaga za sklopa 1 in 2 ter najmanj 13 mesecev za sklop 3.

Za ta namen mora ponudnik zagotavljati najmanj enega strokovno usposobljenega serviserja za servisiranje ponujenega blaga in razpolagati z ustreznim številom serviserjev tako, da zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev v primeru odsotnosti in podobno.
• Če je ponudnik proizvajalec, predloži lastno izjavo, da zagotavlja usposobljenega serviserja ter lahko zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev in
• če ponudnik ni proizvajalec, predloži certifikat serviserja usposobljenega za servisiranje ponujene opreme in lastno izjavo, da lahko zagotovi nemoteno izvajanje servisnih storitev. […]«.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, enako pa izhaja tudi iz odstopljene dokumentacije, da je vlagatelj v sklopu 1 ponudil napravo »C[…]«, v sklopu 2 pa napravo »P[…]«, ter da ni predložil zahtevanih certifikatov usposobljenega serviserja za servisiranje ponujene opreme in lastne izjave o nemotenem zagotavljanju servisnih storitev.

Naročnik je vlagatelja, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, z dokumentom »ZAHTEVA ZA DOPOLNITEV PONUDBE« z dne 6. 10. 2023 pozval na (med drugim) predložitev manjkajočih certifikatov usposobljenega serviserja za servisiranje ponujene opreme in lastne izjave o nemotenem zagotavljanju servisnih storitev. Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj naročniku posredoval:
- »Izjav[o] o nemotenem izvajanju servisnih storitev«,
- certifikat serviserja L. Z. U. za naprave »C[…]« (sklop 1) z dne 12. 5. 2023 in
- certifikat serviserja L. Z. U. za naprave »P[…]« (sklop 2) z dne 10. 10. 2023.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se zahteva, skladno s katero mora ponudnik razpolagati z usposobljenim serviserjem ter zanj v ponudbi predložiti zahtevano dokazilo, po vsebini ne nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, pač pa predstavlja pogoj za sodelovanje (tehnična in strokovna sposobnost, deseti odstavek 76. člena ZJN-3) in temu ustrezajoče dokazilo (osmi odstavek 77. člena ZJN-3). V posledici navedenega ni mogoče soglašati z izbranim ponudnikom, da v tem delu dopolnjevanje ponudbe ni bilo dopustno zaradi omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v ugotovitvi, da je vlagatelj predložil certifikat serviserja za servisiranje naprave, ponujene v sklopu 2, z datumom veljavnosti, ki je kasnejši od datuma roka za predložitev ponudb (iz certifikata izhaja, da je bilo tudi zadevno izobraževanje serviserja opravljeno 10. 10. 2023, rok za predložitev ponudb pa je bil 21. 8. 2023).

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi moral »[…] biti zahtevani Certifikat veljaven pred datumom poteka roka za oddajo ponudb […]«. Čeprav je res, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v takem smislu tega ni izrecno določil (je pa v okviru navodil za pripravo ponudbe določil, da mora pogoj izpolnjevati »ponudnik« in ne morda šele izvajalec), pa Državna revizijska komisija poudarja, da mora ponudnik pogoje za priznanje sposobnosti praviloma izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb, razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v odločitvah (npr. sklepi št. 018-010/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

V posledici navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na sklop 2.

Vendar pa vlagatelj utemeljeno opozarja, da je po pozivu naročnika predložil dva certifikata in ne zgolj enega (tj. tistega, na katerega se sklicuje naročnik). Tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne v izpodbijani odločitvi ne v odločitvi o zahtevku za revizijo sploh ne omenja ali se kakorkoli opredeljuje do vlagateljevega certifikata z dne 12. 5. 2023, ki se nanaša na servisiranje opreme v sklopu 1; naročnik izpodbijano odločitev utemeljuje le s sklicevanjem na predloženi certifikat za sklop 2. V tem smislu je treba zato pritrditi vlagatelju, da izpodbijana odločitev niti ni ustrezno obrazložena, iz navedb naročnika pa ni mogoče razbrati, zakaj naj s predloženim certifikatom z dne 12. 5. 2023 vlagatelj ne bi izkazoval izpolnjevanja pogoja za sodelovanje za sklop 1.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal, da je naročnik njegovo ponudbo za sklop 1 neutemeljeno zavrnil kot nedopustno, posledično pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik z oddajo naročila izbranemu ponudniku kršil določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in v delu, ki se nanaša na sklop 1, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji / ne oddaji javnega naročila« z dne 25. 10. 2023.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne razpisne dokumentacije ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik mora pri postopanju upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), še zlasti pa mora odločitev o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika ustrezno obrazložiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pred revizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) kot potrebne in opredeljeno navedene stroške priznala:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 900 točk [prva točka tar. št. 44 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), ob upoštevanju vrednosti izbrane ponudbe za sklop 1], kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 658,80 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 18 točk (tj. 2 % od 1.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 13,18 EUR.
- potreben in opredeljeno naveden strošek plačane takse za zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj zamejil na 1.000,00 EUR.

Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.671,98 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


 
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran