Na vsebino
EN

018-147/2023 Občina Gorišnica

Številka: 018-147/2023-4
Datum sprejema: 15. 12. 2023

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova športne dvorane Gorišnica«, sklop 1 (»Obnova športnega poda«), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ŽOLI SPORT PRO d.o.o., Tekačevo 62B, Rogaška Slatina, ki jo zastopa Odvetniška družba Šušmelj in Jagodič, o.p., d.o.o., Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 12. 2023

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu I (»Obnova športnega poda«), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-9/2023-5 z dne 30. 10. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 7.634,79 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS; št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 12. 10. 2023 (JN006663/2023-W01).

Naročnik je 30. 10. 2023 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji naročila št. 430-9/2023-5, s katero je predmetno javno naročilo v sklopu 1 oddal v izvedbo ponudniku WISDOM d.o.o., Ob železnici 16, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v sklopu 1 prejel štiri ponudbe. Vlagateljevo ponudbo, ki se je po merilu (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, in ponudbo družbe Modro d.o.o., Ljubljana, ki se je uvrstila na drugo mesto, je izločil kot nedopustni iz razloga, ker sestava ponujenega športnega poda brez dveh ali več celovito vezanih plošč z vodoodpornim lepilom in predlaganim parketom ni enakovredna ali boljša od zahtevane sestave in parketa v razpisni dokumentaciji. Naročnik je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudba se je na ocenjevalni lestvici uvrstila na tretje mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 8. 11. 2023 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v sklopu 1 razveljavi, zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Navaja, da odločitev ni zakonita, ker je v celoti upošteval tehnične specifikacije, poleg tega je ponujen športni pod po posameznih karakteristikah celo boljši od izbranega. Naročnik daje prednost izbranemu ponudniku, saj so tehnične specifikacije prirejene v korist produkta, ki ga trži izbrani ponudnik (Neoshok). Sprva je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na dvostopenjske blažilce (čepe), celo izključno zahtevala točno določen produkt z blagovno znamko Neoshok, na podlagi vprašanj pa je naročnik dopustil tudi enakovredne ali boljše izdelke. Vlagatelj zatrjuje, da produkt, ki ga ponuja, izpolnjuje vse zahteve iz standarda EN 14904, kar je razvidno iz priloženega tehničnega lista »E.4.5 Specification KTL Sport PRO II W2«. Navaja, da je naročnik brez utemeljenega razloga zahteval, da mora biti lesena nosilna podkonstrukcija iz dveh celovitih vezanih plošč z vodoodpornim lepilom. Naročnik ni utemeljil, zakaj se zahtevajo navedene lastnosti, saj te lastnosti ne vplivajo na izpolnjevanje zahtev iz standarda EN 14904. Zahtevam iz standarda EN 14904 zadostijo tudi drugi ploskovno elastični plavajoči športni podi, med drugim tudi vlagateljev. Vlagatelj citira postavljeni vprašanji (ki sta bila na Portalu javnih naročil objavljeni 19. 10. 2023 ob 8.00 in ob 8.06 uri) in opozarja, da je naročnik odgovoril le na drugo vprašanje, pri čemer je navedel, da je lahko sestava športnega poda po količini in kvaliteti enakovredna ali boljša od sestave poda, ki je naveden v razpisni dokumentaciji (Plywood plošče). Kljub izrecni dopustitvi enakovredne oziroma boljše rešitve naročnik izpodbijane odločitve s tega stališča ni obrazložil. Naročnik ni navedel ene same lastnosti domnevno neustreznega ponujenega poda, ki bi bila neenakovredna postavljenim specifikacijam. Naročnikova odločitev zato ne dosega standarda ustrezne obrazloženosti. Naročnik je v obrazložitvi navedel izključno zaključek ter pravno posledico ugotovitev (nedopustnost vlagateljeve ponudbe), ne pa konkretnih dejstev, na katerih temelji ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik tudi ni zahteval predložitve dokazil o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, prav tako v zvezi z izkazovanjem zahteve, ki se nanaša na enakovreden ali boljši produkt, ni zahteval dokazil, saj je zahteval le izkazovanje zahtev iz standarda EN 14904. To pa pomeni, da je standard EN 14904 edini odločilen za presojanje izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev. Navaja še, da tehnična zahteva (lesena nosilna podkonstrukcija iz dveh celovitih vezanih plošč z vodoodpornim lepilom) nima zveze z zasledovanimi lastnostmi športnega poda, saj gre le za način izvedbe športnega poda. Različni proizvajalci imajo različne sisteme konstrukcij, s katerimi dosežejo zahtevane tehnične karakteristike, pri čemer je pomembno le, da so izpolnjeni pogoji iz standarda EN 14904. Navaja, da ima ponujen športni pod podkonstrukcijo iz vezane plošče, položeno na razmiku 311 mm iz vezane plošče ter z elastično podložko za dodatno elastičnost, takšna izvedba pa se je na testih izkazala za boljšo od izbrane. Zahteva, v skladu s katero mora biti lesena nosilna podkonstrukcija iz dveh celovitih vezanih plošč z vodoodpornim lepilom, je tako postavljena le z namenom omejevanja konkurence, saj tak športni pod v Sloveniji ponuja le izbrani ponudnik. Vlagatelj zatrjuje, da ponuja športni pod, ki izpolnjuje zahteve iz standarda EN 14904 in vse ostale tehnične specifikacije. Prav tako ima oba zahtevana certifikata (FIBA in IHF) ter izpolnjuje zahteve iz standarda ISO 9001:3004. Navaja še, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij, ki jih izpolnjuje le izbrani ponudnik, kršil 68. člen ZJN-3 ter načela javnega naročanja - zagotavljanja konkurence med ponudniki, enakopravne obravnave ponudnikov ter gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Izbrani ponudnik se je z dokumentom z dne 15. 11. 2023 izjasnil o vlagateljevih navedbah (Izjasnitev izbranega ponudnika v zvezi z zahtevkom za revizijo). Uvodoma opozarja, da vlagatelju ne gre priznati aktivne legitimacije, saj mu v konkretnem primeru ne more nastati škoda. Navaja, da je naročnik odgovore argumentiral in ni spreminjal razpisne dokumentacije, vlagatelj pa v zvezi s tem ni vložil zahtevka za revizijo. Zato je vlagatelj z navedbami prekludiran, saj bi moral zoper domnevno sporne zahteve iz razpisne dokumentacije vložiti zahtevek za revizijo pred iztekom roka za oddajo ponudb. Ker je vlagatelj ponudbo oddal, se je z razpisno dokumentacijo očitno strinjal. Naročnik je ponudbe preverjal skladno s postavljenimi tehničnimi zahtevami. Ena izmed tehničnih zahtev, ki ni bila spremenjena, se glasi: »lesena nosilna konstrukcija iz dveh celovitih vezanih plošč z vodoodpornim lepilom, V= 2 x 12,0 mm = 24,0 mm«. Ker vlagatelj navedene zahteve ni izpolnil, je naročnik vlagateljevo ponudbo zakonito izločil. Izbrani ponudnik citira naročnikov odgovor na Portalu javnih naročil pod št. 9, s katerim je naročnik pojasnil, da je lahko sestava športnega poda po količini in kvaliteti enakovredna ali boljša. Zatrjuje, da vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo, saj ima sestava vlagateljevega športnega poda izvedeno nosilno podkonstrukcijo parketa iz lesenih leg (tu ne gre za celostne plošče, temveč za lesene lege/trakove (letev v laminiranem furnirju) dimenzij 30 x 58 mm, z vmesnim praznim prostorom v osnem razmaku 311 mm. Če se izvzame dejstvo, da parket ni podprt po celotni površini in posledično lahko pride do zloma parketnih deščic pod večjo obremenitvijo, pa vlagatelj ni izpolnil zahteve, da mora biti parketna letvica podprta v celoti in ne zgolj pasovno. Da vlagatelj te zahteve ni izpolnil, je razvidno tudi iz ponudbe oziroma iz ponujenih količin vgrajenega materiala. Po izračunu izbranega ponudnika je vlagatelj v zvezi s tem ponudil skoraj 3,3 krat manj materiala kot ga je zahtevala razpisna dokumentacija.

Naročnik je z dokumentom št. 430-9/2023-7 z dne 22. 11. 2023 zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je predmetni zahtevek v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN v celoti zavrnil kot neutemeljen, saj ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je 23. 11. 2023 skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku v obravnavo Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 11. 2023 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Navaja, da naročnik ni spoštoval drugega odstavka 28. člena ZPVPJN, v skladu s katerim se je dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Opozarja na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-151/2013 in navaja, da naročnik nadaljuje prakso iz izpodbijane odločitve, ki ni vsebovala zadostnih informacij, potrebnih za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Zatrjuje, da se naročnik ni opredelil do njegovih navedb iz razloga, ker nima vsebinskih odgovorov na očitke, ki v celoti držijo. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopu 1. Vlagatelj očita naročniku, da izpodbijana odločitev ni obrazložena skladno z 90. členom ZJN-3, da naročnik ni ravnal zakonito, ko je njegovo ponudbo izločil kot nedopustno, oporeka tudi nekaterim tehničnim zahtevam.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da se strinja z izbranim ponudnikom, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo (na zahteve, ki se nanašajo na sestavo poda), v tej fazi postopka (ob upoštevanju procesnega pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN) formalno prepozni, zato njihova obravnava ni več dopustna. Vendar je potrebno ob tem tudi opozoriti, da je vlagatelj te očitke navedel zlasti v povezavi z naročnikovim odgovorom, s katerim je dovolil, da je lahko sestava športnega poda po količini in kvaliteti enakovredna ali boljša. Da je ponudil vsaj enakovredni športni pod, je (kot že izhaja iz te obrazložitve) eden izmed dveh temeljnih vlagateljevih očitkov iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik v predmetnem postopku javnega naročila pri sprejemu odločitve o oddaji naročila v sklopu 1 zadostil standardu obrazloženosti.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v več odločitvah, se pravica do učinkovitega pravnega varstva uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila med drugim navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Navedena določba odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Je pa kriterije izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017, 018-097/2018, 018-038/2021, 018-016/2022, 018-059/2022, 018-059/2022, 018-130/2022) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudnik seznani z utemeljitvijo odločitve, preveri njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščiti svoje pravice. In čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, pa mora vsebovati jasno, nedoumno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično naročnikova odločitev ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izpodbijano odločitev ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi le-te glede vlagateljeve ponudbe (in ponudbe drugouvrščenega ponudnika) zapisal:

»Sklop I: ŽOLI SPORT PRO d.o.o., Tekačevo 62b, 3250 Rogaška Slatina in MODRO d.o.o., Bergantova ulica 10, 1000 Ljubljana nista dopustni zaradi neupoštevanja tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji. Obrazložitev: Sestava ponujenega športnega poda, brez dveh ali več celovito vezanih slojev plošč z vodoodpornim lepilom in predlaganim parketom nikakor ni enakovredna ali boljša od zahtevane sestave in parketa v razpisni dokumentaciji. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti in odstopanja v tehničnem delu, naročnik ni imel pravne podlage, da bi ponudniku dopustil dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v tem delu, saj bi s tem kršil določila 89. člena ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar se ponudbi ponudnikov ŽOLI SPORT PRO d.o.o. in MODRO d.o.o. izključi. Izključitev ponudb je skladna z določbami ZJN-3, med drugim tudi 29. točko 2. člena ZJN-3, kjer je določeno, da je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, medtem ko nasprotno, ponudba ki kateremu od predpisanih elementov ne ustreza, ni dopustna. Izključitev ponudbe je skladna tudi z določbo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je naročnik odločil, da ne bo dopustil dopolnitev ali sprememb ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in v ponudbi predstavljenih referenčnih del.«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila niso pojasnjeni tako, da bi obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražala razlogovanje naročnika do te mere, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), niti niso pojasnjeni do mere, da bi to Državni revizijski komisiji omogočalo izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Naročnik je namreč v izpodbijani odločitvi nedopustnost vlagateljeve ponudbe utemeljil zgolj s povzetkom dela tehničnih zahtev iz tretje in četrte alineje Tehničnih specifikacij, pri čemer je ugotovil, da jih vlagatelj ni izpolnil. Navedel je, da sestava (s strani vlagatelja ponujenega) športnega poda, ki ne vsebuje dveh ali več celovito vezanih plošč z vodoodpornim lepilom ter ponujen parket nista enakovredna ali boljša od zahtevane sestave in parketa iz razpisne dokumentacije. Naročnik pa ob tem ni pojasnil tudi, zakaj s strani vlagatelja ponujena sestava športnega poda (podkonstrukcija) in parket nista enakovredna (ali boljša) od sestave in parketa, ki sta navedena v razpisni dokumentaciji. Čeprav je naročnik z odgovori, ki jih je objavil na Portalu javnih naročil, izrecno dovolil tudi ponudbo po količini in kvaliteti enakovredne (ali boljše) sestave športnega poda, poleg tega je dopustil, da je lahko ponujen parket tudi iz lesa, ki po trdoti, dimenzijski stabilnosti in elastičnosti dosega ali presega prvotno zahtevan les (kanadski javor), pa iz izpodbijane odločitve ni mogoče ugotoviti na kakšen način (in če sploh) je naročnik ugotavljal (ne)enakovrednost s strani vlagatelja ponujenega produkta. Nenazadnje vlagatelj pravilno opozarja, da je naročnik kot dokazilo o ustreznosti ponujenega športnega poda zahteval (le) skladnost s standardom EN 14904 ter predložitev certifikatov IHV in FIBA ter certifikata iz serije SIST ISO 9001 (ali enakovredno), vlagatelj pa zatrjuje, da ponujen pod izpolnjuje zahteve iz standarda, prav tako navaja, da je v ponudbi predložil vse zahtevane certifikate.

Vlagatelj zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločitve tako ni mogel navesti konkretnih dejstev in predlagati dokazov v zvezi z naročnikovim zaključkom, da »sestava ponujenega športnega poda, brez dveh ali več celovito vezanih slojev plošč z vodoodpornim lepilom in predlaganim parketom nikakor ni enakovredna ali boljša od zahtevane sestave in parketa v razpisni dokumentaciji«. Zakaj naročnik meni, da vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen, nenazadnje ne izhaja niti iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Naročnik je namreč o zahtevku za revizijo odločil zgolj formalno (in ga zavrnil), vendar se do vlagateljevih očitkov po vsebini ni opredelil.

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko odločitve o oddaji naročila ni ustrezno obrazložil oziroma v njej ni na ustrezen način navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, kršil prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3. Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika v sklopu 1 (Obnova športnega poda), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-9/2023-5 z dne 30. 10. 2023.

Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika v zvezi z neobrazloženostjo izpodbijane odločitve narekovala ugoditev vlagateljevemu zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija vlagateljevega očitka (tj. navedb v zvezi z dopustnostjo vlagateljeve ponudbe) ni obravnavala. Presoja zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na dopustnost oziroma tehnično ustreznost vlagateljeve ponudbe, bo namreč možna šele, ko oziroma če bo naročnik v novi odločitvi o oddaji naročila jasno in natančno navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, na podlagi česar bo lahko vlagatelj v primeru, če se z njimi ne bo strinjal, v morebitnem novem postopku pravnega varstva v zahtevku za revizijo navedel konkretna dejstva in predložil dokaze.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami, v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške: strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.148,83 EUR, strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 2.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.464,00 EUR in materialne stroške v višini 30 točk, in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 21,96 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 24. 11. 2023 (in s tem povezanih izdatkov po 11. členu OT), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 7.634,79 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 15. 11. 2023, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije























Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik - po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.





Natisni stran